Resolucija Evropskega parlamenta o nadaljevanju poročila o konkurenci v sektorju svobodnih poklicev (2006/2137(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Poročilo o konkurenci v sektorju svobodnih poklicev" (KOM(2004)0083),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Svobodni poklici – (Možnost) Prostor za nadaljnje reforme - Nadaljevanje Poročila o konkurenci v sektorju svobodnih poklicev" (KOM(2005)0405),
– ob upoštevanju členov 6, 43, 45, 49 in 81 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 1994 o položaju in organizaciji notarjev v dvanajstih državah članicah Skupnosti(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2001 o zavezujočih honorarjih za določene svobodne poklice, predvsem odvetnike, ter o posebni vlogi in položaju svobodnih poklicev v sodobni družbi(2),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2003 o tržnih pravilih in pravilih o konkurenci za svobodne poklice(3),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o pravnih poklicih in splošnem interesu na področju delovanja pravnih sistemov(4),
– ob upoštevanju Direktive Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov(5),
– ob upoštevanju Direktive 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena(6),
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih(7),
– ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(8),
– ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti o konkurenčnem pravu in prostem pretoku storitev znotraj Skupnosti, ob posebnem upoštevanju nacionalnih predpisov o najnižjih honorarjih,
‐ ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu(9),
– ob upoštevanju poročila "Economic impact of regulation in the field of liberal professions in different Member States", ki ga je po naročilu Komisije januarja 2003 pripravil Inštitut za višje študije (IHS),
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0272/2006),
A. ker je Evropski svet v Lizboni marca 2000 sprejel program reform s ciljem, da EU do leta 2010 postane najbolj konkurenčen in dinamičen, na znanju temelječ gospodarski prostor na svetu, sposoben trajnostne gospodarske rasti, z večjim številom bolj kakovostnih delovnih mest in večjo socialno kohezijo (Lizbonska strategija),
B. ker je bil v poročilu Skupine na visoki ravni, ki ji je predsedoval Wim Kok, iz novembra 2004: "Soočanje z izzivom - Lizbonska strategija za rast in zaposlovanje", poudarjen pomen sprostitve vseh trgov in odprave nepotrebnih predpisov, s čimer naj bi spodbudili večjo konkurenco,
C. ker je Evropski svet pri vmesnem pregledu Lizbonske marca 2005 strategije ugotovil, da ga jo treba znova oživiti ter preusmeriti v rast in zaposlovanje, in ker so bile države članice pozvane, da predložijo programe nacionalnih reform za spodbujanje rasti in zaposlovanja,
D. ker imajo storitve pomembno vlogo pri izboljšanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, saj so najpomembnejši dejavnik rasti,
E. ker je treba storitve svobodnih poklicev kot ključni sektor evropskega gospodarstva vključiti v reformna prizadevanja,
F. ker zaradi načela subsidiarnosti države članice same odločajo o tem, ali bodo področje svobodnih poklicev uredile z nacionalnimi predpisi ali bodo ureditev prepustile poklicnim združenjem,
G. ker je Komisija že pred nekaj leti vzpostavila dialog z državami članicami in poklicnimi združenji o odpravi konkurenčnih ovir, katerega rezultat so ukrepi deregulacije in nove reformne pobude,
H. ker imajo države članice in nacionalna poklicna združenja za pripadnike svobodnih poklicev v skladu z načelom subsidiarnosti zelo pomembno vlogo pri nadaljevanju reformnih prizadevanj,
I. ker morajo biti poklicna združenja, drugi strokovni organi, združenja potrošnikov in uporabnikov ter vse zadevne interesne skupine v enaki meri udeleženi v tem procesu,
J. ker so zaradi asimetrije informacij med strankami in pripadniki svobodnih poklicev ter dejstva, da lahko določene storitve svobodnih poklicev prevzamejo lastnosti javnih dobrin in lahko pri njihovem opravljanju nastajajo "eksterni učinki", potrebni posebni predpisi,
K. ker pregled stanja v sektorju svobodnih poklicev, ki ga je v obdobju 2002/2003 naročila Komisija, ne zrcali več dejanske ureditve v posameznih državah članicah in zato otežuje vrednotenje reformnih prizadevanj,
L. ker je Komisija zanemarila morebitne posledice sistematične, konkurenci prijazne reforme sektorja svobodnih poklicev na področju ustvarjanja delovnih mest in dodatne rasti,
M. ker lahko jasna opredelitev ciljev in kazalci, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, utrdita prepričanje vseh sodelujočih v reformi o nujnosti reformnih prizadevanj,
N. ker bi morala biti glavna naloga reforme zagotoviti obširnejši in lažji dostop potrošnikov do storitev, hkrati pa zagotoviti njihovo kakovost in gospodarnost,
O. ker še vedno obstajajo precejšnje razlike v odprtosti trgov storitev, ki jih opravljajo posamezni svobodni poklici,
P. ker Direktiva 2005/36/ES opredeljuje pravila, po katerih lahko države članice gostiteljice na svojem ozemlju dostop do zakonsko urejenih poklicev in njihovo opravljanje pogojijo s posebnimi poklicnimi kvalifikacijami,
1. pozdravlja dialog med Komisijo, državami članicami in poklicnimi združenji pripadnikov svobodnih poklicev, ki naj bi odpravil konkurenčne ovire, ki so neupravičene ali škodujejo splošnemu interesu, ter pravila, ki so neugodna za potrošnike in navsezadnje tudi za ponudnike;
2. poziva vse sodelujoče v reformi h konstruktivnemu nadaljevanju;
3. priznava pravico do ureditev na osnovi tradicionalnih, geografskih in demografskih posebnosti; s tem v zvezi poudarja, da bi bilo treba izbrati takšna pravila, ki v čim manjši meri omejujejo konkurenco in da je v treba v obstoječem sistemu pospešiti vsebinske reforme, da bi podprli doseganje Lizbonskih ciljev;
4. spodbuja države članice, da se začnejo konstruktivno pregledovati izkušnje, ki so jih z reformami na področju svobodnih poklicev pridobile druge države članice, da bi si čim bolj olajšale reformna prizadevanja;
5. meni, da obvezujoča narava fiksnih ali najnižjih tarif ter prepoved pogajanja o plačilu na osnovi doseženega rezultata lahko ovirata kakovost storitve za državljane in konkurenčnost; poziva države članice k preseganju tovrstnih omejitevz manj omejujočimi in ustreznejšimi ukrepi, ki upoštevajo načela nediskriminacije, nujnosti in sorazmernosti in spodbujajo mehanizme posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi;
6. poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da se v sektorju svobodnih poklicev ustrezno upoštevajo pogodbene določbe o varstvu konkurence in notranjem trgu;
7. meni, da je učinkovita in pregledna samoureditev ali ureditev sektorja svobodnih poklicev, ki predvideva posledice sprejetih ukrepov, spremlja njihove učinke in jih po potrebi prilagodi, ustrezno sredstvo za uresničevanje zahtev Lizbonske strategije; meni, da bi morale biti države članice odgovorne za spremljanje področja uporabe nacionalne samoureditve, da ne bi škodovala interesom potrošnikov ali splošnemu interesu;
8. poziva države članice, naj v sektorju svobodnih poklicev zagotovijo dostop in mobilnost ter strokovnjakom z univerzitetno ali podiplomsko izobrazbo olajšajo vključitev v ta sektor;
9. meni, da je treba za krepitev malih in srednje velikih podjetij ter inovativnosti in konkurenčnosti storitev svobodnih poklicev odpraviti omejitve za sodelovanje in olajšati ustanavljanje ponudnikov storitev z različnih strokovnih področij;
10. ocenjuje, da je treba izboljšati etične standarde in zaščito potrošnikov v sektorju svobodnih poklicev, in podpira sprejem kodeksov ravnanja, ki jih bi jih morali ponudniki strokovnih storitev pripraviti v sodelovanju z vsemi zadevnimi interesnimi skupinami;
11. poudarja, da se posebni predpisi na področju oglaševanja lahko v veliki meri odpravijo, njihov morebitni nadaljnji obstoj pa omeji le na upravičene primere; poudarja tudi, da bi bilo treba nadaljnjo uporabo posebnih predpisov na področju oglaševanja omejiti na upravičene izjemne primere ter z deregulacijo strokovnjakom omogočiti, da potrošnike z oglaševanjem obvestijo o storitvah, ki jih ponujajo, in jim posredujejo informacije o svoji strokovni kvalifikaciji in specializaciji ter o vrsti in ceni teh storitev;
12. poziva Komisijo, da predstavi, kolikšen obseg novih delovnih mest in dodatne rasti se lahko pričakuje od sistematične, konkurenci naklonjene reforme v tem sektorju;
13. poziva Komisijo, da natančneje preuči, koliko so določeni poklici v posameznih državah članicah odprli trge storitev in kakšen učinek bo imela popolna odprava konkurenčnih ovir, vključno z oceno pričakovanih posledic v poklicnih sektorjih, ki jim primanjkuje sredstev ali so omejeni na določene regije;
14. spodbuja Komisijo, da analizo regulativne zaščite za različne skupine potrošnikov razširi s poglobljenimi raziskavami na področju malih in srednje velikih podjetij ter upošteva in podrobneje razišče dejstvo, da javni sektor ne nastopa kot homogena enota, temveč v obliki številnih majhnih enot, ki so neodvisne in z različno intenzivnostjo povprašujejo po storitvah svobodnih poklicev;
15. opozarja, da se pri členitvi regulativne zaščite po različnih skupinah potrošnikov premalo upošteva, da upravičenost predpisov izhaja iz dejstva, da lahko pri opravljanju storitev svobodnih poklicev nastanejo eksterni učinki in da se lahko določene od teh storitev opredelijo kot javne dobrine;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.