Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(1), z dne 15. novembra 2001 o globalnem partnerstvu in skupni strategiji za odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(2) in z dne 26. septembra 2002 o Mercosurju(3),

–   ob upoštevanju deklaracij, ki so bile sprejete na štirih dosedanjih vrhih voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije v Riu de Janeiru (28. in 29. junija 1999), v Madridu (17. in 18. maja 2002), v Guadalajari (28. in 29. maja 2004) in na Dunaju (od 11. do 13. maja 2006),

–   ob upoštevanju Luksemburške izjave, ki je bila sprejeta na 12. ministrskem srečanju skupine iz Ria in Evropske unije dne 27. maja 2005 v Luksemburgu,

–   ob upoštevanju strateškega sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko (KOM(2005)0636), ki je bilo predstavljeno pred 4. vrhom EU-Amerika/Karibi (EU-LAK), ki je potekal od 11. do 13. maja 2006 na Dunaju,

–   ob upoštevanju Dunajske deklaracije, ki je bila sprejeta na 4. vrhu EU-LAK, ki je potekal dne 11. in 13. maja 2006 na Dunaju,

–   ob upoštevanju sklepne listine 17. medparlamentarne konference Evropske unije in Latinske Amerike, ki je potekala v Limi od 14. do 16. junija 2005,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A6-0302/2006),

A.  A ker obstaja skrb glede premajhnega napredka sedanjega pogajalskega procesa o pridružitvenem sporazumu med EU in Mercosurjem in podobno tudi glede napredka kroga pogajanj STO v Dohi,

B.   ker sta EU in Mercosur trdno prepričana, da je regionalno povezovanje temelj gospodarskega in socialnega razvoja njunih ljudstev in bistven instrument za utrditev demokracije, zmanjševanje revščine in neenakosti ter okrepitev vloge obeh regij na svetovnem prizorišču,

C.   ker EU in Mercosur odločno podpirata večstranski sistem proste in pravične trgovine, ki bo pospešil menjavo ter prispeval k trajnostnemu razvoju in učinkovitemu usmerjanju globalizacije v korist vseh,

D.   ker sta EU in Mercosur osrednja akterja v krogu pogajanj v Dohi in ker sta se na ministrski konferenci STO v Hongkongu oba zavezala, da bosta v letu 2006 uspešno končala v Dohi začeta pogajanja z ambicioznimi in uravnoteženimi rezultati na vseh pogajalskih področjih,

E.   ker je dne 10. julija 2006 pogajalska skupina za standarde sprejela nov mehanizem STO za preglednost za vse regionalne trgovinske sporazume, da bi ti postali osnova, na kateri bi gradili svetovno trgovino,

F.   ker je sklenitev pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem ključnega pomena, da bi na osnovi posebnih kulturnih in zgodovinskih vezi napredovali pri uresničevanju skupne obveze o spodbujanju in krepitvi skupnih vrednot, kakor so spoštovanje človekovih pravic, demokracija, socialna in gospodarska kohezija, mir in stabilnost, preko strateškega partnerstva med regijama EU in Latinsko Ameriko,

G.   ker krepitev in izboljšanje gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Mercosurjem preko pridružitvenega sporazuma, v skladu z načeli večstranske agende STO, lahko vodi k medsebojni okrepitvi dveh komplementarnih procesov;

H.   ker sta uspešen zaključek kroga pogajanj v Dohi in sklenitev sporazuma o prostotrgovinskem območju EU-Mercosur (FTA) ključna za resnično odprtje trga, izboljšanje večstranskih standardov in posledično za spodbujanje gospodarske rasti, razvoja in zaposlovanja po svetu ter učinkovito prispevata k integraciji držav v razvoju v svetovno gospodarstvo,

I.   ker zaključek in uspešno izvajanje pridružitvenih sporazumov med EU in Mehiko ter EU in Čilom opozarjata na strateško pomembnost ter gospodarsko, politično in družbeno korist dvo-regionalnih odnosov med EU in Latinsko Ameriko, temelječih na pridružitvenih sporazumih, ki vključujejo FTA,

J.   ker je vzpostavitev FTA z Mercosurjem zaradi pojava novih trgovinskih interesov, zlasti v Aziji, pomembna in prednostna,

K.   ker, za razliko od pogajanj za vzpostavitev ameriškega prostotrgovinskega območja (FTAA), EU in Mercosur predlagata oblikovanje globalnega strateškega združenja, ki presega strogo trgovinske vidike,

L.   ker bo skorajšnja priključitev Venezuele Mercosurju pomenila pomembno spremembo za bodoči pridružitveni sporazum EU-Mercosur, še posebej v povezavi z energetskim trgom,

M.   ker bo uspešna sklenitev pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem zagotovo prispevala h gospodarski rasti in zmanjševanju revščine ter s tem k doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti tistih v zvezi z zmanjševanjem revščine, pravično in enakopravno prerazdelitvijo bogastva, vzpostavitvjo trdnega in kakovostnega sistema zaposlovanja ter z družbenim vključevanjem izključenih skupin,

N.   ker je EU glavni naložbeni in trgovinski partner Mercosurja in ker je od leta 2000 trgovinska menjava med obema regijama postopoma narasla od uravnoteženega stanja do presežka Mercosurja v višini približno 10 000 milijonov EUR v letu 2004,

O.   ker je Mercosur trenutno upravičen do splošnega sistema preferencialov, ki ga EU odobri državam z nižjimi stopnjami dohodka,

P.   ker bi morala EU in Mercosur, v okviru združenja in v širšem okviru svetovnega upravljanja, spodbujati mednarodne in multilateralne standarde pri trgovinskih, socialnih in okoljskih vprašanjih,

Q.   ker je koristno in potrebno v postopke sprejemanja odločitev STO vključiti vse njene države članice, še posebej skupino G-20, v kateri sodelujejo članice Mercosurja, ter skupino G-90,

1.   poudarja, da je sklenitev pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem, s katerim bo vzpostavljeno največje medregionalno FTA na svetu, prednostni strateški cilj zunanjih odnosov EU v mednarodnem okviru, ki ga zaznamujejo povečana soodvisnost, gospodarska rast, pojav novih gospodarskih sil in naraščajoče število svetovnih izzivov, ki presegajo nacionalne meje, kot so varnost, upravljanje svetovnega gospodarstva, okolje in zmanjševanje revščine;

2.   ponavlja, da mora EU z Mercosurjem čim prej skleniti celosten, ambiciozen in uravnotežen pridružitveni sporazum na osnovi treh stebrov: političnega in institucionalnega stebra, ki bo okrepil demokratični dialog in politično usklajevanje, stebra sodelovanja za spodbujanje trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja ter trgovinskega stebra, s katerim bo vzpostavljeno napredno FTA, ki bo vključevalo širok spekter dejavnosti in bo poleg vzajemne liberalizacije trgovine blaga in storitev zajemalo tudi vidike naložb, javnih naročil, varstva pravic intelektualne lastnine in sodelovanja na področju konkurence, pa tudi instrumente trgovinske zaščite, spodbujanje trgovine in obvezujoč mehanizem za reševanje sporov;

3.   obžaluje, da na zgoraj navedenem vrhu na Dunaju ni bil dosežen ambiciozen mandat za ponoven zagon in zaključek pogajanj med EU in Mercosurjem; zato poudarja, da je treba spodbujati vseobsegajoč, učinkovit in pregleden pogajalski proces; poziva k večji politični pobudi in zavezanosti na najvišji ravni ter k sestavi dokončnega razporeda, ki bo omogočil zaključek pogajanj v najkrajšem možnem času;

4.   meni, da bi bila sklenitev pridružitvenega sporazuma EU-Mercosur odločilna spodbuda za srednjeročno vzpostavitev evro-latinskoameriškega območja globalnega medregionalnega partnerstva, ki jo je Parlament predlagal v omenjeni resoluciji z dne 27. aprila 2006;

5.   poudarja, da so trgovina in pogajanja o naprednem FTA, ki zajema celotno poslovanje, učinkoviti nosilci gospodarskega razvoja pa tudi učinkovit način zagotavljanja večje soodvisnosti in tesnejšega sodelovanja na vseh ravneh;

6.   pozdravlja dejstvo, da Komisija v zgoraj navedenem sporočilu o okrepljenem partnerstvu med EU in Latinsko Ameriko ohranja regionalno povezovanje kot glavno obliko podpore razvoja v Latinski Ameriki; vztraja, naj prilagojeni mehanizmi dialoga, še posebej v primeru Mercosurja, ne ogrozijo celostne predstave o regionalnem povezovanju, da bi ohranili moč teh procesov;

7.   poudarja pomen, ki bi ga za okrepitev integracijskega procesa utegnila imeti institucionalizacija prihajajočega socialnega vrha Mercosurja, ki se bo odvijal decembra 2006 in bo v socialni program zajel različne segmente civilne družbe; poziva Komisijo, naj podpre novo pobudo za integracijo in okrepi družbeni vidik bodočega pridružitvenega sporazuma;

Koristi FTA z Mercosurjem za EU

8.   opozarja, da je Mercosur območje z velikim potencialom rasti in visoko stopnjo odprtosti trgov, ki zajema 45 % prebivalstva in ustvari 45 % BDP Latinske Amerike ter je največji trg v regiji; zato poudarja, da bi FTA EU-Mercosur, ki bi bilo največje območje proste trgovine med svetovnimi regijami, ustvarilo obsežne poslovne priložnosti in spodbudilo gospodarsko rast ter izboljšanje mednarodne konkurenčnosti obeh trgov;

9.   vztraja, da je FTA EU-Mercosur ključnega pomena za okrepitev vodilne vloge EU kot največje trgovinske in naložbene partnerice Mercosurja ter za okrepitev medcelinske integracije in tako vztraja, da mora biti vzpostavljen kljub možnosti celinske integracije, predlagane v FTAA; poudarja, da sta pobuda FTAA za liberalizacijo trgovine v Amerikah ter lastna razširitev in odpiranje Mercosurja na trge Azije, Južne Afrike ali Sveta za sodelovanje v Zalivu v skupnem geopolitičnem interesu obeh celin;

10.   poudarja, da je za razliko od dogajanja v Latinski Ameriki kot celoti, kjer je uvoz iz ZDA trikrat večji kot uvoz iz EU, delež v Mercosurju približno 25 % v primerjavi s 20 % iz ZDA;

11.   meni, da bi odločilen prispevek, ki bi bil posledica vzpostavitve FTA EU-Mercosur, prav tako pomemben za utrditev Mercosurja kot enotnega trga, carinske unije, globalnega integracijskega procesa in zgled za druge integracijske procese v Latinski Ameriki;

Stroški, če do sporazuma ne pride

12.   poudarja, da so v študijah o vplivu FTA EU-Mercosur, ki so jih izvedli na oddelku za Mercosur Inštituta za politične študije v Parizu za poslovni forum Mercosur-EU (MEBF), stroške, v primeru, da do sporazuma ne pride, ocenili na vsaj 3 700 milijonov EUR na leto iz blagovne menjave in več kot 5 000 milijonov EUR, če upoštevamo naložbe in storitve;

Pogajanja o FTA z Mercosurjem
Načela, obseg in povezanost s krogom pogajanj v Dohi

13.   ponavlja, da je treba doseči enkraten in nedeljiv trgovinski sporazum, ki presega obveznosti partnerjev v okviru STO in na najmanj omejevalen način upošteval občutljivo naravo določenih proizvodov, ne da bi pri tem izpustili kateri koli sektor;

14.   obžaluje, da so se morala zaradi zamud pogajanja z Mercosurjem časovno podrediti razvoju in rezultatom pogajanj v okviru kroga v Dohi, kljub temu da se Parlament zavzema za ločitev pogajanj o sporazumu z Mercosurjem in pogajanj v Dohi; v tem smislu meni, da se procesa ne izključujeta temveč dopolnjujeta;

15.   vztraja, da vzpostavitev FTA med EU in Mercosurjem, tako kot tudi zaključek pogajanj v Dohi, ne smeta biti podrejena izključno zaključku pogajanj o kmetijskih vprašanjih, da se je treba pogajati in vzporedno napredovati na vseh področjih, si zastaviti visoke cilje, vključno z blagovno menjavo, storitvami, naložbami, javnimi naročili in drugimi preprekami, ki ovirajo trgovino;

16.   meni, da bi morala EU in Mercosur, kot privilegirana trgovinska partnerja, tesneje sodelovati v multilateralnih trgovinskih pogajanjih, še posebej v STO, kjer imata pogosto skupne interese v smislu nadaljnje liberalizacije svetovne trgovine;

Posebna in diferencirana obravnava

17.   meni, da bodo pogajanja napredovala le na podlagi razumnih, skupnih kriterijev glede vrednotenja medsebojnega popuščanja in zato poudarja, da obstaja potreba za učinkovito priznanje načel "nepopolne recipročnosti" ter "posebne in diferencirane obravnave", ki je odvisna od stopnje razvoja in sektorske konkurenčnosti obeh regij in ne od globalnih ali absolutnih meril, ki so daleč od realnosti obeh trgov;

Kmetijstvo

18.   opozarja, da je Komisija poudarila, da je ponudba Mercosurju na področju kmetijstva najbolj ambiciozna v dosedanjih dvostranskih pogajanjih in da je EU največja uvoznica kmetijskih proizvodov iz Mercosurja, ki so v letu 2005 predstavljali 48 % vsega uvoza iz te regije; meni, da ima v tem okviru Evropska unija pravico pričakovati enako ambiciozno ponudbo s strani svojih partnerjev v Mercosurju;

19.   opominja, da je zaradi reforme skupne kmetijske politike v letu 2003 EU občutno zmanjšala nacionalne subvencije, ki so izkrivljale trgovino, in v zvezi s tem v okviru kroga v Dohi pozivala h konkretnim obvezam druge trgovinske partnerje;

20.   opozarja na pomembno ponudbo EU s pogajanj iz Dohe o odpravi sheme izvoznih nadomestil, ki je v interesu Mercosurja, do leta 2013 ter vztraja, da morajo ostale članice STO ukrepati na podoben način na področjih izvoznih posojil, državnih trgovinskih podjetij in pomoči v hrani; kljub temu pa poudarja, da mora do primerljivega napredka priti tudi na področjih notranje pomoči in dostopa do trga;

21.   meni, da je treba stopnjo prilagodljivosti EU pri odzivanju na prošnje Mercosurja v zvezi z dostopom do trga za njegove kmetijske proizvode pogojiti z napredkom na drugih področjih, kot so dostop do trga za nekmetijske proizvode (NAMA) in storitve ter druga kmetijska vprašanja, na primer sporazum o vinih in žganih pijačah, dejansko varstvo geografskih označb, odprava neutemeljenih ukrepov na področju trgovinske zaščite ter uporaba sanitarnih in fitosanitarnih norm ter standardov dobrega počutja živali;

22.   poziva Komisijo, naj bo med dvo-regionalnimi pogajanji EU na tem območju pazljiva glede zahtev držav članic Mercosurja za preferencialen dostop na tržišče bioetanola Skupnosti;

23.   podpira namen Komisije, da uporabi uravnotežen pristop pri trgovinskih pogajanjih z državami, ki proizvajajo etanol in da vzdržuje pogoje za uvoz biogoriv v EU za povezovanje interesov evropske industrije in trgovinskih partnerjev EU, kakor tudi ciljev politike Skupnosti, še posebej za zmanjšanje odvisnosti od tuje energije;

NAMA (dostop do trga za nekmetijske proizvode)

24.   poziva k ambicioznim in uravnoteženim rezultatom pogajanj NAMA, ki bodo omogočili nove in realne priložnosti za dostop do trga za vse oblike trgovinske izmenjave v skladu z ustrezno prilagodljivim razporedom odprave carin; to vključuje tudi zagotavljanje vzdrževanja in razširitev trajnostnih dejavnosti, povezanih z ribištvom, z namenom ohranjanja staležev, zlasti ogroženih vrst;

25.   v tem smislu opozarja na pomen, ki jo ima za EU ribiška industrija in njeni predelani izdelki, kot je tuna v pločevinkah;

Storitve

26.   poudarja, da bi imela tako Mercosur kot EU, kjer storitve prispevajo glavnino BDP, velike koristi od ambicioznega in daljnosežnega sporazuma, ki bi zajemal tako obveze k liberalizaciji po sektorjih, vključno s storitvenim sektorjem, kot tudi področja pravne varnosti in predvidljivosti pri izvajanju storitev;

27.   meni, da je potencial za rast in medsebojne trgovinske odnose večji v storitvenem sektorju, kjer članice Mercosurja počasi, vendar zanesljivo izhajajo iz globoke gospodarske krize, ki se v prihodnosti lahko prepreči s trajnostnim gospodarskim sodelovanjem med dvema trgovinskima blokoma;

28.   opozarja na nujnost resničnega napredka v zvezi z doslej sprejetimi obvezami za liberalizacijo, ki se že izvajajo, in potrebo po jasnem in trdnem ureditvenem okviru na področju prostega pretoka kapitala in še posebej finančnih storitev, kot so storitve povezane s telekomunikacijami ter zračnim in pomorskim prometom;

29.   opozarja na nenehno naraščajoč potencial turistične industrije za gospodarstvo držav Mercosurja in poudarja pomembnost spodbujanja turizma med dvema regijama;

Naložbe

30.   poudarja, da se evropske investicije osredotočajo na storitve, ki so ključne za gospodarsko rast Mercosurja in na proizvodni sektor z dolgoročnimi obeti, ki ustvarja delovna mesta in blaginjo;

31.   poudarja, da je na področju naložb treba doseči dogovor, ki bo zagotavljal jasen in trden ureditveni okvir za pospeševanje in varstvo tujih naložb, brez razlikovanja na osnovi nacionalnosti in z ustrezno pravno varnostjo pri izvajanju sporazumov o naložbah;

32.   poudarja, da mora naložbe spremljati infrastruktura, ki je gonilna sila gospodarskega razvoja;

33.   poudarja, da sta utrditev in okrepitev Mercosurja, predvsem z uvedbo carinske unije in z razvojem skupnega trga ter vključno z vzpostavitvijo skupne zunanje trgovinske politike in učinkovitega prostega pretoka uvoženega blaga, nujni za zmanjšanje ovir za gospodarske subjekte ter za spodbujanje trgovine in medsebojnih naložb v obeh regijah;

34.   opozarja na potrebo po odločnih ukrepih za nadaljnjo harmonizacijo računovodskih in revizorskih standardov, ki bi povečali tokove trgovanja;

35.   poudarja, da je vprašanje dolga in posojil še vedno ena glavnih ovir za racionalizacijo javne uprave in gospodarski napredek Mercosurja ter da bi moralo biti ključno poglavje v sodelovanju med dvema regijama;

36.   ugotavlja, da je monetarna šibkost, ki izhaja iz raznolikosti in šibkosti različnih južnoameriških valut in še posebej močne odvisnosti od dolarja, pogosto ovira za evropske naložbe; poziva, naj se poveča sprejemanje in uporaba evra pri plačilih uvoza in izvoza;

Javna naročila

37.   poudarja, da je sporazum o javnih naročilih temeljnega pomena za vzpostavitev bistveno varnejšega, bolj predvidljivega in preglednega ter nediskriminacijskega okolja za gospodarske subjekte, saj nobena članica Mercosurja ni podpisnica večstranskega sporazuma o javnih naročilih STO;

Intelektualna lastnina

38.   poziva, da mora trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem preseči sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine STO (TRIPS+); vseeno pa ugotavlja, da sporazumi TRIPS+ ne smejo ogrožati ukrepov za varovanje javnega zdravja, ki jih članicam STO zagotavljajo sporazumi TRIPS, saj bi to omejilo dostop do cenovno dostopnih zdravil za države v razvoju;

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

39.   meni, da bi vključitev poglavja o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih v sporazum pomagala preprečiti, da bi bili ti uporabljeni kot skriti instrumenti za zaščito in bi tako izboljšala dostop do zadevnih trgov;

Druge ovire za trgovino

40.   poudarja, da bo posledica približevanja sistemov standardov in potrjevanja dveh regij boljši vzajemen dostop do trgov, posebej v trgovini in industrijskih proizvodih;

41.   priporoča večje in tesnejše sodelovanje med zadevnimi organi za standardizacijo, akreditacijo, potrjevanje in meroslovje ter sodelovanje pri posebni tehnični pomoči EU za izboljšanje zmožnosti Mercosurja na tem področju in kolikor je mogoče spodbujanje usklajevanja teh tehničnih aspektov med različnimi državami Mercosurja;

Reševanje sporov

42.   opozarja, da mora sporazum vključevati institucionaliziran instrument za reševanje sporov, ki bo imel pooblastilo za izdajanje zavezujočih odločb glede morebitnih sporov na vseh področjih FTA;

Sodelovanje med EU in Mercosurjem

43.   poudarja, da je EU daleč največji donator razvojne pomoči za Mercosur in edini, ki ima strategijo sodelovanja usmerjeno v okrepitev regijske integracije;

44.   poudarja, da imajo poleg regijskega sodelovanja države članice Mercosurja koristi tudi od dvostranskega sodelovanja z EU in so glavni uporabniki posojil Evropske investicijske banke in latinskoameriških programov za horizontalno sodelovanje: @LIS, ALBAN, AL-INVEST, URB-AL, ALURE in ALFA;

45.   poudarja, da strategija sodelovanja med EU in Mercosurjem temelji na skupnih vrednotah, kot so zaščita demokracije, spoštovanje vladavine prava, varovanje temeljnih pravic in svoboščin ter solidarnost med regijama; vztraja, da bo geostrateška pomembnost gospodarskega združevanja med regijama pomagala širiti te skupne vrednote po celem svetu, spodbujala multilateralizem kot edini način spopadanja z izzivi varnosti, politične stabilnosti in gospodarske rasti, s katerimi se sooča mednarodna skupnost;

46.   meni, da je v sedanjem sporazumu o sodelovanju politični dialog okrepljen z natančnejšimi mehanizmi ter da je poudarjena potreba po spoštovanju človekovih pravic in dobrem upravljanju, vendar vztraja, da je še vedno treba zagotoviti, da bo poglavje o sodelovanju učinkovito pri izkoreninjanju revščine in skladno z ostalimi instrumenti razvojne politike EU v Latinski Ameriki; poudarja, da je v končnem sporazumu treba ohraniti ravnotežje med trgovino in razvojem, ne da bi poglavja o trgovini nasprotovala tistim o razvoju;

47.   poudarja, da so dobro upravljanje, človekove pravice in demokracija bistveni del skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: "Evropsko soglasje"(4) in da so potrebni nadaljnji napori za boj proti slabemu vodenju komercialnih in javnih storitev;

48.   poudarja, da je treba zagotoviti, da bo standardna klavzula o človekovih pravicah sestavni del sporazuma;

49.   poziva Komisijo, naj za novo strategijo regionalnega sodelovanja z Mercosurjem za obdobje 2007-2013 predvidi več finančnih sredstev, da bi se lahko uspešno lotili institucionalizacije in poglobitve Mercosurja, da bi se pridružitveni sporazum med EU in Mercosurjem lahko čim prej začel izvajati v celoti ter se posebej posvetili dokončanju carinske unije in skupnega trga, pritegnili civilno družbo k sodelovanju ter tako izboljšali medsebojno poznavanje in preglednost sodelovanja;

50.   poudarja da ima, kot je navedeno v zgoraj navedenem "Evropskem soglasju", EU, ki izhaja iz svojih lastnih izkušenj in izključne pristojnosti v trgovini, primerjalno prednost pri dajanju podpore partnerskim državam za vključevanje trgovine v nacionalne razvojne strategije in za podporo regionalnega sodelovanja,

51.   poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za operativno podporo podjetjem, njihovim zaposlenim in predstavnikom v obeh regijah, še posebej za mala in srednje velika podjetja (MSP), z namenom vzpostavljanja gospodarskih in socialnih odnosov med EU in Mercosurjem;

52.   meni, da bi moral imeti Mercosur koristi od sodelovanja in razvojne pomoči, osredotočene na boj proti revščini in neenakosti, ki bo hkrati upoštevala izjemen pomen gospodarskega sodelovanja za doseganje razvojnih ciljev, za pravičnejšo porazdelitev bogastva in za pomoč državam Mercosurja pri razvijanju konkurenčnih gospodarstev in pri varnem učinkovitem vključevanju v večstranski trgovinski sistem;

53.   poudarja, da morata tako poglavje o sodelovanju v pridružitvenem sporazumu med EU in Mercosurjem kot nov instrument za financiranje razvojnega sodelovanja v tem smislu spodbujati in lajšati sodelovanje z državami Mercosurja s pomočjo ambicioznih ukrepov za olajšanje in spodbujanje trgovine in naložb, za podporo javnemu sektorju in MSP, izboljšanje znanstvenih in tehnoloških potencialov in vzpostavitev institucionalnega in gospodarskega okvirja, ki varuje okolje ter ukrepov za vzpostavitev stikov med podjetji in nevladnimi organizacijami;

Okolje

54.   poudarja, da mora sodelovanje z Mercosurjem spodbujati uporabo glavnih mednarodnih sporazumov o okolju, še posebej Konvencijo o spremembi podnebja, Kjotski protokol in Konvencijo o biotski raznovrstnosti;

55.   zato odločno zagovarja stališče, naj se instrumenti sodelovanja in gospodarski instrumenti uporabljajo tudi za zagotavljanje ohranjanja okolja v državah Mercosurja, pri čemer naj se posebna pozornost posveti Amazonskemu pragozdu; poudarja, da bi moral biti tudi razvoj trajnostnega kmetijstva v državah Mercosurja v interesu evropskega sodelovanja in da je treba spodbujati pravično trgovino ter ekološko pridelavo, na primer z določitvijo posebne tarife EU za pravično trgovino in/ali ekološke proizvode;

Energetika

56.   meni, da bi moralo poglavje o sodelovanju pridružitvenega sporazuma z Mercosurjem spodbujati tesnejše regionalno sodelovanje na področju energetike, še posebej glede na prihodnji pristop Venezuele, s čimer naj bi povečali energetsko varnost in učinkovitost ter spodbudili uporabo obnovljivih energetskih virov;

Informacijska in komunikacijska tehnologija

57.   predlaga, v skladu s predlogom generalnega direktorata Komisije za informacijsko družbo in medije, naj se sodelovanje z državami Mercosurja okrepi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki ima velik potencial za izboljšanje konkurenčnosti in socialno povezovanje obeh regij;

Druga področja sodelovanja

58.   poudarja pomembnost poglavitnih delovnih standardov in dostojnih delovnih mest za razvoj Mercosurja; zato poudarja, da mora sporazum vključevati specifično agendo o dostojnem delu, narejeno posebej za države Mercosurja in obvezo EU, da bo nudila vso potrebno podporo za dosego te agende;

59.   poudarja pomen, ki ga ima za doseganje družbenih in delovnih ciljev v regiji Delavski forum EU-Mercosur, ki so ga ustanovile Konfederacija evropskih sindikatov in glavne sindikalne organizacije Mercosurja ter poudarja, da bi bilo primerno vzpostaviti dialog med Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in posvetovalnim ekonomsko-socialnim forumom Mercosurja, ki bi utrdil institucionalno sodelovanje posvetovalnih organov obeh regij in okrepil vključenost družbenih akterjev v proces integracije;

60.   meni, da bi moral poleg represivnega vidika boja proti drogam sporazum vztrajati tudi pri razdeljevanju pomoči kmetom, s katero bodo začeli z novo nadomestno proizvodnjo;

61.   razume, da v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ni dovolj le, da se predvidijo sporazumi o ponovnem sprejemu oseb, temveč je pomembno, da se upoštevajo tudi sedanja razmišljanja v mednarodni skupnosti;

62.   meni, da bo treba z začetkom veljavnosti sporazuma spodbujati tudi tristransko in dvoregionalno sodelovanje, predvsem s Karibi ter Mercosurjevo politiko soglasja jug-jug;

63.   opozarja, da je pozival k oblikovanju dvoregionalnega solidarnostnega sklada vse od sprejetja zgoraj navedene resolucije z dne 15. novembra 2001 in da je to zahtevo večkrat ponovil, nazadnje v svoji resoluciji z dne 27. aprila 2006;

64.   meni, da bi bil tak sklad uporabno orodje za dvoregionalno sodelovanje, ki bi lahko koristilo tudi odnosom med EU in Mercosurjem; bil bi konkretna uresničitev prizadevanj EU za povečanje in boljše upravljanje njene pomoči za zunanje sodelovanje in oblikovan kot instrument za boj proti revščini; sodelovanje EU bi osredotočil na ključna vprašanja, kot so socialna kohezija in regionalna integracija.

Vloga Parlamenta

65.   poziva Mercosur, naj uspešno zaključi priprave za vzpostavitev bodočega parlamenta Mercosurja s predstavniki iz različnih nacionalnih parlamentov; meni, da bi imenovanje medparlamentarne delegacije, ki bi jo sestavljali člani Parlamenta Mercosurja in člani Evropskega parlamenta, lahko prispevalo k večjemu sodelovanju Evropskega parlamenta pri vodenju teh pogajanj; nadalje poudarja, da bi se stiki med EU in Mercosurjem okrepili in da bi se proces integracije spodbudil z nujnim sodelovanjem civilne družbe, med drugim v obliki socialnih partnerjev, gospodarskih subjektov in družbenih akterjev obeh regij, kar bi prispevalo k legitimnosti postopka; v tem smislu izraža svojo podporo ustanovitvi evrolatinskoameriške parlamentarne skupščine, sestavljene iz članov Evropskega parlamenta in latinskoameriških integracijskih parlamentov;

66.   poudarja, da morajo vse EU institucije tesno sodelovati, da bi prišli do zadovoljivih rezultatov pogajanjih z Mercosurjem, in zato poziva Svet in Komisijo, naj se z njim posvetujeta ter ga ustrezno in pravočasno obveščata o strategiji EU v pogajanjih z Mercosurjem; poziva Komisijo, naj po vsakem pomembnejšem srečanju ali krogu pogajanj Parlamentu posreduje obrazložitev rezultatov pogajanj, v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti;

o
o   o

67.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter začasnemu predsedstvu Mercosurja.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0155. (2) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569. (3) UL C 273 E, 14.11.2003, str. 293. (4) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.