(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (6284/1/2006 – C6-0226/2006)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0621),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0621/2),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0288/2006)

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   poziva Komisijo, naj v odsotnosti sporazuma med so-zakonodajalci o LIFE+ v drugi obravnavi predloži rešitev, ki bo omogočala financiranje dejavnosti, ki sodijo v institucionalne pristojnosti in ki bodo od leta 2007 naprej uvrščene v program LIFE+; poziva Komisijo, naj predlaga začasne ukrepe za projektne dejavnosti, da bi se izognili finančni vrzeli in zagotovili kontinuiteto okoljske politike Komisije in trajnostnega razvoja v letu 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 238 E, 3.10.2006, str. 1. (2) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 451.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Varstvo okolja je ena od ključnih dimenzij trajnostnega razvoja Evropske unije. Varstvo okolja je prednostno področje sofinanciranja Skupnosti in bi ga bilo treba financirati predvsem s horizontalnimi finančnimi instrumenti Skupnosti, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije, Evropskim skladom za ribištvo in Sedmim okvirnim raziskovalnim programom.

(2)  Ti finančni instrumenti Skupnosti ne zajemajo vseh okoljskih prednostnih nalog. Za zagotovitev posebne podpore razvoju in izvajanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti, zlasti ciljev Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (6. OAP), ki je bil določen s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002(4), je zato potreben finančni instrument za okolje (LIFE+).

(3)  Podporo bi bilo treba zagotoviti s pomočjo sporazumov o donacijah in pogodb o javnih naročilih v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5).

(4)  Za zagotovitev najboljše možne porabe sredstev Skupnosti bi morali ukrepi in projekti, ki se financirajo iz LIFE+, izpolnjevati merila za pridobitev pomoči. Ukrepi in projekti bi morali izpolnjevati dodatna merila za pridobitev pomoči, da se zagotovi evropska dodana vrednost in da se izogne financiranju ponavljajočih se dejavnosti, razen kadar je jasno, da so takšne dejavnosti predstavitvenega ali uvajalnega značaja.

(5)  Na področju narave in biotske raznovrstnosti izvajanje politike in zakonodaje Skupnosti samo po sebi zagotavlja okvir za evropsko dodano vrednost. Ukrepi in projekti najboljše prakse ali demonstrativni ukrepi in projekti, vključno s tistimi, ki so povezani z upravljanjem in določitvijo območij Natura 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(6) in Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic(7), bi morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti iz LIFE+, razen če so že upravičeni do financiranja v okviru drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Komisija bi morala do pregleda finančnega okvira leta 2008/2009 pripraviti pregled obsega, v katerem ti dopolnilni instrumenti prispevajo k financiranju omrežja Natura 2000, da bo možno LIFE+ prilagoditi potrebnim spremembam ter zagotoviti visoko stopnjo sofinanciranja Skupnosti.

(6)  Države članice so se v Malahidu leta 2004 dogovorile, da je treba uvesti ukrepe za zagotovitev ustreznega financiranja omrežja Natura 2000, vključno s sofinanciranjem Skupnosti. Ker bo s to uredbo omogočeno financiranje zgolj najboljših praks ali demonstrativnih ukrepov, povezanih z upravljanjem območij Natura 2000, bodo morale Komisija in države članice zagotoviti, da bo na voljo dovolj sredstev prek drugih instrumentov za upravljanje omrežja, ki EU kot celoto po ocenah letno stane približno 6 100 000 000 EUR.

(7)  Inovativni ukrepi in projekti ali demonstrativni ukrepi in projekti, ki se nanašajo na okoljske cilje Skupnosti, kar vključuje razvoj ali širjenje tehnik najboljše prakse, znanja in izkušenj ali tehnologij, ter ukrepi in projekti za kampanje osveščanja in posebno usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri preprečevanju gozdnih požarov, bi morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti iz LIFE+, razen če so že upravičeni do financiranja v okviru drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

(8)  Ukrepi in projekti za razvoj in izvajanje ciljev Skupnosti, ki se nanašajo na široko zasnovano, usklajeno, izčrpno in dolgoročno spremljanje gozdov in medsebojnih okoljskih vplivov, bi morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti iz LIFE+, razen če so že upravičeni do financiranja v okviru drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

(9)  Z izzivom, ki ga predstavlja razvoj in izvajanje učinkovite politike na podlagi 6. OAP, se je mogoče spopasti le s podporo ukrepom in projektom najboljših praks ali demonstrativnim ukrepom in projektom za razvoj in izvajanje okoljske politike Skupnosti; prikazovanju inovativnih pristopov politike, tehnologij, metod in instrumentov; utrjevanju temeljnih znanj; usposabljanju za izvajanje; spodbujanju dobrega upravljanja, pospeševanju povezovanja v mreže, vzajemnega učenja in izmenjave najboljših praks; in boljšemu obveščanju, osveščanju in komunikaciji. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala biti zato usmerjena v razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje okoljske politike in zakonodaje ter v obveščanje o njej ter v njeno razširjanje na celotnem območju Skupnosti.

(10)  LIFE+ bi morali sestavljati trije deli: LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost; LIFE+ Okoljska politika in upravljanje; LIFE+ Informacije in obveščanje. Treba bi bilo omogočiti, da ukrepi in projekti, ki se financirajo iz LIFE+, prispevajo k uresničitvi posebnih ciljev več kakor zgolj enega od teh treh delov, da vključujejo sodelovanje več kakor ene države članice ter da prispevajo tudi k razvoju strateških pristopov za doseganje okoljskih ciljev.

(11)  Za izpolnitev svoje vloge glede dajanja pobud za razvoj okoljskih politik in glede njihovega izvajanja bi morala Komisija uporabljati sredstva iz LIFE+, in sicer da bi izvedla študije in ocene, prevzela naloge v zvezi z izvajanjem in vključevanjem okoljske politike in zakonodaje, organizirala sestanke, seminarje in delavnice s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi ter da bi razvijala in vzdrževala mreže in računalniške sisteme. Poleg tega bi morala Komisija uporabljati del proračuna LIFE+, ki se upravlja centralno, za izvajanje dejavnosti v zvezi z obveščanjem, objavljanjem in razširjanjem informacij, vključno s prireditvami, razstavami in podobnimi ukrepi za osveščanje, za pripravo in produkcijo avdiovizualnega materiala ter za tehnično in/ali administrativno pomoč, potrebno za opredelitev, pripravo, upravljanje, spremljanje, revizijo in nadzor programov in projektov.

(12)  Nevladne organizacije (NVO) prispevajo k razvoju in izvajanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti. Zato bi bilo primerno, da del proračuna LIFE+, ki se upravlja centralno, podpira delovanje številnih ustrezno usposobljenih okoljskih NVO, in sicer s konkurenčnim in preglednim dodeljevanjem letnih donacij za poslovanje. Takšne NVO bi morale biti neodvisne in neprofitne ter delovati vsaj v treh evropskih državah, bodisi same bodisi kakor sestavni del združenja.

(13)  Izkušnje s sedanjimi in preteklimi instrumenti so poudarile potrebo po večletnem načrtovanju in programiranju ter po osredotočenju prizadevanj v spodbujanje varstva okolja z določitvijo prednostnih nalog in opredelitvijo področij dejavnosti, ki so lahko upravičena do sofinanciranja Skupnosti.

(14)  Države članice bi morale pripraviti nacionalne letne delovne programe, ki bi morali biti različni tako od načrtov in programov, ki so bili oblikovani za številna področja in ki določajo okvir za bodoče soglasje k posegu, kakor tudi od načrtov in programov, za katere Direktiva 92/43/EGS določa, da jih je treba oceniti; teh delovnih programov se ne bi smelo obravnavati kakor načrte ali programe, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje(8).

(15)  Zahteve glede varstva okolja bi bilo treba vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti, tudi v finančne instrumente. LIFE+ naj bi tako dopolnjeval druge finančne instrumente Skupnosti, Komisija in države članice pa naj bi poskrbele za tovrstno dopolnjevanje na ravni Skupnosti ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(16)  V skladu s sklepi zasedanj Evropskega sveta v Luxembourgu decembra 1997 in v Solunu junija 2003 bi morale biti države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces, upravičene do sodelovanja v programih Skupnosti v skladu s pogoji, določenimi v ustreznih dvostranskih sporazumih, sklenjenih s temi državami.

(17)  Treba bi bilo združiti številne obstoječe okoljske instrumente ter poenostaviti programiranje in upravljanje z uvedbo enotnega in osredotočenega finančnega instrumenta za okolje.

(18)  Prav tako bi bilo treba zagotoviti gladek prehod ter nadaljnje spremljanje, revizijo in kvalitativno ocenjevanje dejavnosti, ki so financirane s sedanjimi programi, tudi po izteku teh programov.

(19)  Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(9).

(20)  Splošni cilj LIFE+ je prispevati k izvajanju, posodabljanju in razvijanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter zlasti podpirati izvajanje 6. OAP. Države članice lahko s skupnim delovanjem preko instrumentov Skupnosti izboljšajo rezultate na nacionalni ali lokalni ravni, uresničijo cilje Skupnosti ali omogočijo izmenjavo informacij po vsej Skupnosti in tako dosežejo evropsko dodano vrednost. Ker tega cilja LIFE+ države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga torej lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(21)  Ta uredba prepušča številne bistvene odločitve večletnim strateškim programom in nacionalnim letnim delovnim programom. Zadevna vprašanja so odločilnega pomena za posamezne države članice in ključnega pomena za njihove nacionalne okoljske politike. Zato bi bilo primerno, da se določeni ukrepi sprejemajo po regulativnem postopku, določenem v členu 5 Sklepa 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(10), da se državam članicam omogoči, da predlagane ukrepe predložijo v obravnavo Svetu. Regulativni postopek je prav tako primeren za sprejemanje izvedbenih pravil, razen tistih tehničnih ukrepov, ki so izrecno navedeni v tej uredbi. Regulativni postopek s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES se uporablja za sprejetje in morebitne spremembe večletnih strateških programov, ki so izdelani v skladu s členom 6(1) te uredbe, ter za sprejetje predlogov sprememb Priloge k tej uredbi, ki opredeljuje pomembne določbe, zlasti ukrepe, ki so primerni za financiranje, da se na ta način obema vejama zakonodajne oblasti omogoči pregled nad temi ukrepi pred njihovim sprejetjem −

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen

1.  Ta uredba vzpostavlja finančni instrument za okolje ("LIFE+").

2.  Splošni cilj LIFE+ je prispevati k izvajanju, posodobitvi in razvoju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti, vključno z vključevanjem okoljskih vidikov v ostale politike, s čimer instrument prispeva k trajnostnemu razvoju.

LIFE+ predvsem podpira izvajanje 6. OAP, vključno s tematskimi strategijami, in v državah članicah financira ukrepe in projekte z evropsko dodano vrednostjo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 3

Merila upravičenosti

1.  Ukrepi in projekti, financirani iz LIFE+, podpirajo doseganje splošnega cilja iz člena 1(2). Če je mogoče, ukrepi in projekti, financirani iz LIFE+, spodbujajo sinergijo med različnimi prednostnimi nalogami v okviru 6. OAP in spodbujajo povezovanje.

2.  Ukrepi, predvideni v okviru večletnih strateških programov, pripravljenih v skladu s členom 6(1), nacionalni letni delovni programi, sprejeti v skladu s členom 6(4), in projekti, izvedeni v skladu s temi programi, izpolnjujejo naslednja merila:

3.  Komisija zagotovi, da bodo medregionalni in čezmejni projekti vključeni v nacionalne letne delovne programe, še posebej, kjer je čezmejno sodelovanje pomembno za ohranitev vrst.

4.  Da se zagotovi evropska dodana vrednost in da se izogne financiranju ponovnih dejavnosti, izpolnjujejo ukrepi, predvideni v letnih nacionalnih delovnih programih, in projekti, izvedeni v skladu s temi programi, v vsaj eno izmed naslednjih meril:

Člen 4

Posebni cilji

1.  LIFE+ sestavljajo trije deli:

−  LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost,

−  LIFE+ Okoljska politika in upravljanje ter

−  LIFE+ Informacije in obveščanje.

2.  Posebni cilji LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost so:

3.  Posebni cilji LIFE+ Okoljska politika in upravljanje v povezavi s cilji 6. OAP, vključno s prednostnimi področji podnebnih sprememb, okolja, zdravja in kakovosti življenja ter naravnih virov in odpadkov, so:

4.  Posebni cilji LIFE+ Informacije in obveščanje so:

5.  Priloga vsebuje seznam upravičenih ukrepov.

Člen 5

Oblike financiranja

1.  Financiranje s strani Skupnosti lahko poteka v naslednjih pravnih oblikah:

2.  Donacije Skupnosti se lahko zagotavljajo v posebnih oblikah, kakor na primer z okvirnimi sporazumi o partnerstvu, s sodelovanjem v finančnih mehanizmih in skladih ali s sofinanciranjem poslovanja ali donacij za dejavnosti. Za donacije za poslovanje teles, ki si prizadevajo za doseganje ciljev v splošnem evropskem interesu, ne veljajo določbe Finančne uredbe o postopnem zmanjševanju.

3.  Pri donacijah za dejavnosti znaša najvišji delež sofinanciranja 50 % upravičenih stroškov. Izjemoma, tj. pri izvajanju Direktive 79/409/EGS ali Direktive 92/43/EGS, pa lahko za ukrepe in projekte, namenjene prednostnim habitatom in vrstam, najvišji delež sofinanciranja za LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost znaša do 75 % upravičenih stroškov, če je to potrebno za uresničevanje cilja ohranjanja.

4.  V primeru javnih naročil lahko sredstva Skupnosti krijejo stroške nabave storitev in blaga. Ti stroški lahko med drugim vključujejo izdatke za informacije in obveščanje, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 6

Programiranje

1.  Komisija pripravi prvi večletni strateški program za obdobje med 2007 in 2010 in po pregledu, ki bo upošteval zastavljene cilje, drugi večletni strateški program za obdobje med 2011 in 2013. Ti programi opredelijo glavne cilje, prednostna področja dejavnosti, vrsto ukrepov in pričakovane rezultate financiranja Skupnosti glede na cilje in merila iz členov 1, 3 in 4.

2.  Za namene priprave večletnih strateških programov iz odstavka 1 države članice Komisiji predložijo osnutke nacionalnih letnih delovnih programov za vsako leto v obdobjih 2007 do 2010 in 2011 do 2013. Ti programi za vsako leto vsebujejo najmanj naslednje:

Države članice v osnutke nacionalnih letnih delovnih programov vključijo nadnacionalne ukrepe.

3.  Komisija se v okviru odbora iz člena 14(1) in v okviru odbora iz člena 20 Direktive 92/43/EGS posvetuje z državami članicami o osnutkih večletnih strateških programov. Programi se sprejmejo v skladu s členom 15(2) te uredbe. Večletni strateški program za obdobje 2007 do 2010 se sprejme v najkrajšem možnem času, najpozneje pa tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija zagotovi sodelovanje javnosti pri pripravi osnutkov večletnih strateških programov.

4.  Komisija se po posvetovanju z odborom iz člena 20 Direktive 92/43/EGS z državami članicami dvostransko posvetuje o osnutkih nacionalnih letnih delovnih programov za sprejetje nacionalnih letnih delovnih programov v skladu s členom 15(1)(a) te uredbe. Države članice Komisiji predložijo osnutke nacionalnih letnih delovnih programov za leto 2007 v najkrajšem možnem času, najpozneje pa tri mesece po sprejetju prvega večletnega strateškega programa. Po potrebi predložijo nacionalne letne delovne programe za naslednja leta in posodobitve osnutkov, ki so jih že predložili, in sicer v skladu s časovnim razporedom, ki se določi v skladu s členom 15(3)(a). Države članice zagotovijo sodelovanje javnosti pri pripravi nacionalnih letnih delovnih programov v skladu z Direktivo 2003/35/ES(11).

Če želijo, lahko države članice hkrati predložijo osnutke nacionalnih letnih delovnih programov za vsa ali samo za nekaj let, za katera se uporablja ta uredba.

5.  Komisija redno objavlja sezname projektov, financiranih iz LIFE+, vključno s kratkim opisom ciljev in doseženih rezultatov ter povzetkom porabljenih sredstev. To počne s pomočjo ustreznih medijev in tehnologije, vključno z internetom.

Člen 7

Finančni postopki

Komisija izvaja to uredbo v skladu s Finančno uredbo.

Člen 8

Upravičenci

Sredstva iz LIFE+ lahko črpajo javna in/ali zasebna telesa, subjekti in institucije.

Člen 9

Sodelovanje tretjih držav

Člen 10

Dopolnjevanje finančnih instrumentov

S to uredbo se ne financirajo ukrepi, ki sodijo na področje uporabe drugih finančnih instrumentov Skupnosti ali prejemajo pomoč za isti namen iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ali Evropskim skladom za ribištvo. Upravičenci iz te uredbe podatke o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti, in o tekočih vlogah za sredstva predložijo Komisiji. Komisija zagotovi usklajevanje in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti.

Člen 11

Trajanje in proračunska sredstva

1.  Ta uredba se izvaja v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.  Finančna sredstva za izvajanje LIFE+ za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 znašajo 1 911 000 000 EUR (po cenah iz leta 2004).

3.  Proračunska sredstva dodeljena za dejavnosti iz te uredbe se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije.

Proračunski organ odobri razpoložljiva letna proračunska sredstva v okviru omejitev iz finančnega okvira.

Člen 12

Spremljanje

1.  Upravičenec za vse ukrepe in projekte, ki se financirajo iz LIFE+, predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela Komisiji za ukrepe, ki prejemajo sredstva. V treh mesecih od zaključka projekta predloži tudi končno poročilo.

2.  Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, in brez poseganja v preglede, opravljene v skladu s členom 279(1)(b) Pogodbe, uradniki in drugo osebje Komisije izvajajo preglede na kraju samem in vzorčne preglede projektov, ki se financirajo iz LIFE+, zlasti pa preverjajo skladnost z merili upravičenosti iz člena 3 ter ocenijo njihov prispevek k ciljem politike EU.

3.  Pogodbe in sporazumi, ki so sklenjeni na podlagi te uredbe, predvidevajo zlasti preverjanje in finančni nadzor s strani Komisije ali s strani katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija, ter revizije s strani Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem.

4.  Upravičenec do finančne pomoči hrani in da na voljo Komisiji vso dokazno dokumentacijo v zvezi z izdatki za vse projekte v obdobju petih let po zadnjem plačilu.

5.  Na podlagi rezultatov poročil in vzorčnih pregledov iz odstavkov 1 in 2 Komisija po potrebi prilagodi višino prvotno odobrene finančne pomoči ali pogoje za njeno dodelitev in časovni razpored plačil.

6.  Komisija stori tudi vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi in projekti izvajajo ustrezno in v skladu z določbami te uredbe in Finančne uredbe.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.  Komisija zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov ter v primeru, da se odkrijejo nepravilnosti, z uporabo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(13), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi(14) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(15).

2.  Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo iz LIFE+, "nepravilnost" iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 pomeni vsako kršitev določb zakonodaje Skupnosti ali vsako kršitev pogodbene obveznosti, ki je posledica dejanja ali opustitve gospodarskega subjekta, ki z neupravičenim izdatkom povzroči ali bi lahko povzročila škodo splošnemu proračunu Skupnosti ali proračunom, ki jih upravljajo Skupnosti.

3.  Komisija lahko zmanjša, ustavi izplačilo ali zahteva vračilo odobrenega zneska finančne pomoči za projekt, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neupoštevanjem določb te uredbe ali posamezne odločbe, pogodbe ali sporazuma o odobritvi te finančne pomoči, ali če je očitno, da je bila brez odobritve Komisije spremenjena narava projekta ali da sprememba nasprotuje pogojem za izvedbo projekta.

4.  Če se roki ne upoštevajo ali če napredovanje pri izvajanju projekta upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija od upravičenca zahteva, da v določenem roku poda svoje pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.

5.  Vsako neupravičeno izplačilo se vrne Komisiji. Za vse zneske, ki niso bili pravočasno vrnjeni, se v skladu s Finančno uredbo zaračunajo zamudne obresti.

Člen 14

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(2) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 15

Izvedbeni sklepi

1.  V skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(2) se sprejmejo naslednji izvedbeni sklepi:

2.  V skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(3) se sprejmejo naslednji izvedbeni sklepi:

3.  V skladu z upravljalnim postopkom iz člena 14(4) se sprejmejo naslednji izvedbeni sklepi:

Člen 16

Ocenjevanje

1.  Da bi ocenili vpliv večletnih programov, Komisija zagotavlja njihovo redno spremljanje.

2.  Komisija Evropskemu parlamentu in odboru iz člena 14(1) najpozneje do 30. septembra 2010 predloži vmesno poročilo o LIFE+. Vmesno poročilo vsebuje oceno izvajanja te uredbe v obdobju od 2007 do 2009. Komisija po potrebi predlaga spremembe izvedbenih sklepov iz člena 15.

3.  Komisija poskrbi za končno oceno izvajanja te uredbe in pri tem oceni njen prispevek k izvajanju, posodobitvi in razvoju okoljske politike Skupnosti in okoljske zakonodaje ter uporabo dodeljenih proračunskih sredstev. To končno oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2012, po potrebi skupaj s predlogom za nadaljnji razvoj finančnega instrumenta izključno za okoljsko področje, ki se bo uporabljal od leta 2014 naprej.

Člen 17

Razveljavitev in prehodne določbe

1.  Zaradi poenostavitve in oblikovanja prečiščenega besedila se razveljavijo naslednji akti:

2.  Za ukrepe, ki so se začeli izvajati pred 31. decembrom 2006 na podlagi aktov iz odstavka 1, se do njihovega zaključka še naprej uporabljajo navedeni akti. Odbor iz člena 14(1) nadomesti odbore iz navedenih aktov. Sredstva za obvezna spremljanja in ocenjevanja, ki jih predvidevajo navedeni akti, se po koncu njihove veljavnosti zagotovijo na podlagi te uredbe. Dokler se izvajajo, so ti ukrepi skladni s tehničnimi določbami, kakor so opredeljene v aktih iz odstavka 1.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

UKREPI, UPRAVIČENI DO SREDSTEV

(1) UL C 255, 14.10.2005, str. 52. (2) UL C 231, 20.9.2005, str. 72. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2005 (UL C 157 E, 6.7.2006, str. 451), Skupno stališče Sveta z dne 27. junija 2006 (UL C 238 E, 3.10.2006, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2006. (4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1. (5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (6) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (7) UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36). (8) UL L 197, 21.7.2001, str. 30. (9) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (10) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES ( UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (11) Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o zagotavljanju sodelovanja javnosti pri pripravi določenih načrtov in programov v zvezi z okoljem (UL L 156, 25.6.2003, str. 17). (12) UL L 117, 5.5.1999, str. 1. (13) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (14) UL L 292, 15.11.1996, str. 2. (15) UL L 136, 31.5.1999, str. 1. (16) UL L 192, 28.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1682/2004 (UL L 308, 5.10.2004, str. 1). (17) UL L 191, 13.7.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7). (18) UL L 75, 16.3.2002, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES. (19) UL L 324, 11.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 788/2004 (UL L 138, 30.4.2004, str. 17).