Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura (2007-2013) (6235/3/2006 – C6-0269/2006 –2004/0150 (COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (6235/3/2006 – C6-0269/2006),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0469)(2),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0343/2006),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 24. oktobra 2006 z namenom sprejetja Sklepa (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura (2007 - 2013)
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Bistveno je spodbujati sodelovanje in kulturne izmenjave, s čimer se zagotovi spoštovanje in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi ter med evropskimi državljani izboljšati poznavanje drugih evropskih kultur in obenem poglabljati njihovo zavest o skupni evropski kulturni dediščini. Spodbujanje sodelovanja na kulturnem in jezikovnem področju ter raznolikosti tako prispeva k doživljanju evropskega državljanstva kot oprijemljive resničnosti, saj evropske državljane spodbuja k neposrednemu sodelovanju v integracijskih procesih.
(2) Dejavna kulturna politika, usmerjena v ohranjanje evropske kulturne raznolikosti in spodbujanja skupnih kulturnih elementov in kulturne dediščine lahko prispeva k boljši zunanji opaznosti Evropske unije.
(3) Da bi državljani polno podpirali evropsko integracijo in pri njej tudi polno sodelovali, bi bilo treba bolj poudarjati njihove skupne kulturne vrednote in korenine kot ključni element njihove identitete in pripadnosti družbi, ki temelji na svobodi, pravičnosti, demokraciji, spoštovanju človekovega dostojanstva in integritete, strpnosti in solidarnosti, ob polnem spoštovanju Listine o temeljnih pravicah Evropske Unije.
(4) Bistveno je, da področje kulture prispeva svoj delež in igra ustrezno vlogo pri širšem evropskem političnem razvoju. Področje kulture je pomemben delodajalec in poleg tega obstaja tudi jasna povezava med vlaganji v kulturo in gospodarskim razvojem, od koder izhaja pomen krepitve kulturne politike na regionalnih in nacionalnih ravneh ter na evropski ravni. Skladno s tem, bi bilo treba okrepiti položaj kulturnih panog pri premikih v sklopu Lizbonske strategije, saj te panoge vse znatneje prispevajo k evropskemu gospodarstvu.
(5) Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo in okrepiti boj proti izključenosti v vseh oblikah, vključno z rasizmom in ksenofobijo. Izboljšan dostop do kulture za čim širši krog ljudi je lahko sredstvo v boju proti socialni izključenosti.
(6) Člen 3 Pogodbe določa, da si Skupnost pri vseh dejavnostih iz navedenega člena prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost moških in žensk.
(7) Kulturni programi Kalejdoskop, Ariane, Raphael in Kultura 2000, določeni s sklepi št. 719/96/ES(3), št. 2085/97/ES(4), št. 2228/97/ES(5) in št. 508/2000/ES(6), so označili pomembne napredke pri izvajanju ukrepov Skupnosti na področju kulture. Tako so bile pridobljene pomembne izkušnje, zlasti s pomočjo vrednotenja teh kulturnih programov. Ukrepe Skupnosti na področju kulture je sedaj treba racionalizirati in okrepiti ob upoštevanju rezultatov teh vrednotenj, rezultatov posvetovanj z vsemi zainteresiranimi stranmi in rezultatov dela evropskih institucij. V ta namen je torej treba pripraviti program.
(8) Evropske institucije so večkrat jasno izrazile svoje stališče glede različnih področij, ki zadevajo kulturne ukrepe Skupnosti in izzive kulturnega sodelovanja; zlasti v resolucijah Sveta z dne 25. junija 2002 o novem delovnem načrtu glede evropskega sodelovanja na področju kulture(7) in v resoluciji z dne 19. decembra 2002 o delovnem načrtu za evropsko sodelovanje na področju kulture(8), v resolucijah Evropskega parlamenta z dne 5. septembra 2001 o kulturnem sodelovanju v Evropski uniji(9), z dne 28. februarja 2002 o izvajanju Programa Kultura 2000(10), in z dne 22. oktobra 2002 o pomembnosti dinamike v gledališču in uprizoritvene umetnosti v razširjeni Evropi(11), z dne 4. septembra 2003 o kulturnih panogah(12), pa tudi z mnenjem Odbora regij z dne 9. oktobra 2003 o podaljšanju Programa Kultura 2000.
(9) Svet je v svojih zgoraj navedenih resolucijah poudaril nujnost sprejetja bolj koherentnega pristopa h kulturi na ravni Skupnosti ter da je evropska dodana vrednost nujna in odločilna v okviru evropskega kulturnega sodelovanja, pa tudi splošni pogoj za ukrepanje Skupnosti na področju kulture.
(10) Da bi postal skupni evropski kulturni prostor realnost za državljane Evrope, je treba spodbujati transnacionalno mobilnost kulturnih akterjev, nadnacionalno kroženje kulturnih del in izdelkov ter podpirati dialog in kulturne izmenjave.
(11) Stališča institucij o potrebi po boljšem upoštevanju posebnih gospodarskih in socialnih značilnosti neavdiovizualnih kulturnih panog so izražena v sklepih Sveta z dne 16. novembra 2004 o delovnem načrtu za področje kulture (2005 - 2006), resoluciji Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2003 o kulturnih panogah in mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o kulturnih panogah v Evropi z dne 28. januarja 2004. Poleg tega bi bilo treba v novem programu upoštevati pripravljalne ukrepe za sodelovanje v kulturnih zadevah, ki so se spodbujale v letih 2002 - 2004.
(12) V tej zvezi je treba podpirati tesnejše sodelovanje med kulturnimi akterji in jih spodbujati k oblikovanju projektov večletnega sodelovanja ter jim tako omogočiti razvijanje skupnih dejavnosti, podpirati bolj usmerjene ukrepe s pravo evropsko dodano vrednostjo, simbolične kulturne dogodke in evropske organizacije za kulturno sodelovanje ter spodbujati k analizi izbranih tem evropskega pomena pa tudi k zbiranju in širjenju informacij ter dejavnostim, ki imajo za cilj kar najbolj razširiti vpliv projektov na področju evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja evropske kulturne politike.
(13) Na podlagi Sklepa št. .../2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019(13) bi bilo treba temu projektu dodeliti več finančnih sredstev, saj je med Evropejci zelo prepoznaven in prispeva h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru. V okviru tega projekta bi bilo treba pozornost nameniti vseevropskemu kulturnemu sodelovanju.
(14) Podpreti bi bilo treba ustanove, ki delujejo v prid evropskemu kulturnemu sodelovanju in igrajo vlogo evropskih kulturnih "ambasadorjev" ter se opirajo na izkušnje, ki jih je Evropska unija pridobila v okviru Sklepa št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture(14).
(15) Program mora ob spoštovanju načela svobode izražanja prispevati k prizadevanjem Evropske unije pri spodbujanju trajnostnega razvoja in boju proti vsem oblikam diskriminacije.
(16) Državam kandidatkam za vstop v Evropsko unijo in državam Efte, ki so članice Sporazuma EGP, bi morala biti dana možnost sodelovanja v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami.
(17) Evropski svet je na zasedanju dne 19. in 20. junija 2003 v Solunu sprejel "Agendo za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji" in določil, da bi programi Skupnosti morali biti odprti tudi za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, podpisanih med Skupnostjo in temi državami. Te države lahko, če želijo, v okviru proračunskih sredstev ali političnih prednostnih nalog sodelujejo v programu, lahko pa sodelujejo na bolj omejen način, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih postopkov, dogovorjenih med zadevnimi stranmi.
(18) Program bi moral omogočati tudi sodelovanje z drugimi tretjimi državami, ki so s Skupnostjo podpisale sporazume, v katerih je zajeto tudi področje kulture, pod pogoji, ki jih je treba še določiti.
(19) Za povečanje dodane vrednosti ukrepov Skupnosti je treba zagotoviti celovitost in komplementarnost ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, in ustreznih drugih politik, ukrepov in instrumentov Skupnosti v skladu s členom 151(4) Pogodbe. Še zlasti bi bilo treba paziti, da bodo ukrepi Skupnosti na področjih kulture in izobraževanja povezani z ukrepi, namenjenimi širjenju izmenjav najboljše prakse in tesnejšega sodelovanja na evropski ravni.
(20) V zvezi z izvajanjem podpore Skupnosti bi bilo treba upoštevati poseben značaj področja kulture v Evropi in bi bilo treba poskrbeti, da bodo upravni in finančni postopki kolikor je mogoče poenostavljeni in prilagojeni ciljem, praksam in razvoju področja kulture.
(21) Komisija, države članice in točke za stike na kulturnem področju bi morale spodbujati sodelovanje manjših izvajalcev v projektih za večletno sodelovanje in organizacijo dejavnosti za zbliževanje potencialnih projektnih partnerjev.
(22) Program bi moral združiti posebne lastnosti in strokovno znanje kulturnih izvajalcev iz vse Evrope. Kjer je to potrebno, bi morale Komisija in države članice sprejeti ukrepe za obravnavanje nizke stopnje sodelovanja kulturnih izvajalcev v vsaki državi članici ali sodelujoči državi.
(23) V okviru sodelovanja med Komisijo in državami članicami je primerno zagotoviti stalno spremljanje in vrednotenje programa, da bi se omogočilo prilagajanje, zlasti glede prednostnih nalog pri izvajanju ukrepov. Ta vrednotenja bi morala vključevati tudi zunanje vrednotenje, ki ga opravijo neodvisne in nepristranske organizacije.
(24) Pri postopkih za spremljanje in vrednotenje programa bi bilo treba uporabiti cilje in kazalce, ki so specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni.
(25) Treba bi bilo izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukrepe za povračilo izgubljenih ali nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev.
(26) Treba je določiti enoten instrument za financiranje in oblikovanje programa kulturnega sodelovanja z imenom "Program Kultura ", in sicer za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
(27) Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(15).
(28) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(16).
(29) Ukrepe, potrebne za finančno izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti skladno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(17) (v nadaljevanju: "finančna uredba"), in z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES; Euratom) št. 1605/2002(18).
(30) Ukrepi Skupnosti, ki se izvajajo na področju kulturnega sodelovanja, se dopolnjujejo z nacionalnimi in regionalnimi ukrepi. Ker ciljev tega sklepa, in sicer okrepitve evropskega kulturnega prostora, temelječega na skupni kulturni dediščini (nadnacionalna mobilnost kulturnih akterjev v Evropi, nadnacionalno kroženje umetniških in kulturnih del in izdelkov, medkulturni dialog), zaradi nadnacionalnega značaja države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepov, lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz istega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.
(31) Treba bi bilo sprejeti prehodne določbe za zagotovitev nemotenega prehoda med programi, ki jih določata sklepa št. 508/2000/ES in št. 792/2004/ES, na eni strani ter programom, ki ga določa ta sklep, na drugi –
SKLENILA:
Člen 1
Uvedba in trajanje
1. Ta sklep uvaja program Kultura, enoten večletni program za ukrepe Skupnosti na področju kulture, odprt za vsa področja kulture in vse kategorije kulturnih izvajalcev, (v nadaljevanju "Program").
2. Program se izvaja v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Člen 2
Proračun
1. Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju iz člena 1 so 354 milijonov EUR(19).
2. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
Člen 3
Cilji
1. Splošni cilj programa je z razvojem kulturnega sodelovanja med ustvarjalci, kulturnimi akterji in kulturnimi institucijami držav, ki sodelujejo v Programu, uveljaviti kulturni prostor, ki je skupen vsem Evropejcem in temelji na skupni kulturni dediščini, za spodbujanje zavesti o evropskem državljanstvu. Program je odprt za sodelovanje neavdiovizualnih kulturnih panog, zlasti majhnih kulturnih podjetij, kjer imajo te panoge nepridobiten kulturni značaj.
spodbujanje transnacionalnega kroženja umetniških del ter umetniških in kulturnih izdelkov;
c)
pospeševanje medkulturnega dialoga.
Člen 4
Področja ukrepov
1. Cilji Programa se dosegajo z izvajanjem naslednjih ukrepov, kakor so opisani v Prilogi:
a)
podpora kulturnim ukrepom:
–
projekti večletnega sodelovanja,
–
ukrepi za sodelovanje,
–
posebni ukrepi;
b)
podpora ustanovam, dejavnim na področju kulture na evropski ravni;
c)
podpora za analizo, zbiranje in širjenje informacij ter za dejavnosti, ki v največji možni meri širijo vpliv projektov na področju evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja evropske kulturne politike.
2. Ti ukrepi se izvajajo v skladu z določbami iz Priloge.
Člen 5
Določbe glede tretjih držav
1. Program je odprt za sodelovanje naslednjih držav:
a)
države Efte, ki so članice EGP, v skladu z določili sporazuma EGP;
b)
države kandidatke s predpristopno strategijo za pristop k Uniji v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji ter postopki za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnih sporazumih;
c)
države Zahodnega Balkana v skladu s postopki, ki so jih te države določile v skladu z okvirnimi sporazumi, ki določajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti.
Države iz tega odstavka polno sodelujejo v Programu, če so izpolnjeni zahtevani pogoji in zagotovljena dodatna sredstva.
2. V Programu lahko sodelujejo tudi druge tretje države, ki so s Skupnostjo sklenile sporazume o pridružitvi ali o sodelovanju, vključno s klavzulami o kulturnem področju, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih postopkov, ki se jih določi.
Države Zahodnega Balkana iz odstavka 1(c), ki ne želijo izkoristiti polnega sodelovanja v Programu, lahko v Programu sodelujejo v skladu s pogoji iz tega odstavka.
Člen 6
Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami
Program dopušča skupne ukrepe z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju kulture, kakor sta UNESCO in Svet Evrope, na podlagi skupnih prispevkov in ob upoštevanju pravil vsake institucije ali organizacije za uresničevanje ukrepov iz člena 4.
Člen 7
Usklajenost z drugimi instrumenti Skupnosti
Komisija zagotovi povezanost Programa z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s tistimi, ki so povezani s Strukturnimi skladi in s področji izobraževanja, poklicnega usposabljanja, raziskav, informacijske družbe, državljanstva, mladine, športa, jezikov, socialne vključenosti, zunanjih odnosov EU in boja proti vsem oblikam diskriminacije.
Člen 8
Izvajanje
1. Komisija izvaja projekte Skupnosti, ki so predmet tega Programa, skladno s Prilogo.
2. Sprejmejo so naslednji ukrepi v skladu s postopkom iz člena 9(2):
a)
letni delovni načrt, vključno s prednostnimi nalogami, merili in postopki za izbiranje;
b)
letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi ukrepi programa;
c)
postopki za spremljanje in vrednotenje Programa.
d)
finančna podpora s strani Skupnosti v skladu s prvo alineo člena 4(1)(a): zneski, trajanje, razporeditev in prejemniki.
3. Vsi drugi ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 9(3).
Člen 9
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 10
Točke za stike na področju kulture
1. Točke za stike na področju kulture, kakor so določene v oddelku I.3.1 Priloge, delujejo kot telesa, namenjena izvajanju širjenja informacij o Programu na nacionalni ravni, ob upoštevanju člena 54(2)(c) in (3) finančne uredbe.
2. Točke za stike na področju kulture spoštujejo naslednja merila:
a)
imajo zadostno število osebja z strokovnimi in jezikovnimi sposobnostmi, ki so potrebne za delo na področju mednarodnega sodelovanja;
b)
imajo primerno infrastrukturo, zlasti kar zadeva informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;
c)
delujejo v upravnem okolju, ki omogoča zadovoljivo izvajanje nalog in preprečuje nasprotja interesov.
Člen 11
Finančne določbe
1. Finančna pomoč se izplača v obliki subvencij pravnim osebam. Subvencije se lahko v nekaterih primerih dodelijo fizičnim osebam v skladu s pogoji iz člena 114(1) finančne uredbe. Komisija lahko prav tako dodeli nagrade fizičnim ali pravnim osebam za ukrepe ali projekte, izvedene v okviru Programa. Glede na naravo ukrepov se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali uporaba ponderiranih stroškov na enoto.
2. Komisija lahko glede na lastnosti upravičencev in značaj ukrepov odloči, ali se lahko upravičenci izvzamejo iz preverjanja strokovnih sposobnosti in kvalifikacij, potrebnih za uspešno izvedbo predlaganega ukrepa ali delovnega programa.
3. Nekatere dejavnosti Evropskih prestolnic kulture, določene v skladu s Sklepom 1419/1999/ES, lahko prejmejo subvencijo ali nagrado.
Člen 12
Prispevek k drugim ciljem Skupnosti
Program prispeva h krepitvi horizontalnih ciljev Skupnosti, in sicer zlasti s:
a)
spodbujanjem temeljnega načela svobode izražanja;
b)
prizadevanji za globljo ozaveščenost glede pomena prispevanja k trajnostnemu razvoju;
c)
prizadevanji za širjenje medsebojnega razumevanja in strpnosti znotraj Evropske unije;
d)
prispevanjem k preprečevanju vseh oblik diskriminacije, osnovanih na spolu, rasi ali etničnem poreklu, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti.
Povezanost in usklajenost med Programom in politikami Skupnosti na področju kulturnega sodelovanja s tretjimi državami bosta deležni še posebne pozornosti.
Člen 13
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija zagotovi redno spremljanje Programa glede na njegove cilje. Rezultati spremljanja in vrednotenja se upoštevajo pri izvajanju Programa.
Spremljanje zajema zlasti pripravo poročil iz odstavka 3(a) in (c).
Posebni cilji Programa se lahko na podlagi izsledkov poročil o spremljanju revidirajo v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.
2. Komisija zagotovi redno zunanje in neodvisno vrednotenje Programa.
3. Komisija Evropskemu Parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij posreduje:
a)
vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov ter o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja tega programa, in sicer najkasneje do 31. decembra 2010;
b)
sporočilo o nadaljevanju izvajanja Programa, najkasneje do 31. decembra 2011;
c)
naknadno poročilo o oceni, najkasneje do 31. decembra 2015.
Člen 14
Prehodne določbe
Ukrepi, ki se začnejo izvajati pred 31. decembrom 2006 na podlagi sklepov št. 508/2000/ES in št. 792/2004/ES se izvajajo do svojega zaključka v skladu z določbami teh sklepov.
Odbor, predviden v členu 5 Sklepa št. 508/2000/ES, se nadomesti z odborom, predvidenim v členu 9 tega sklepa.
Člen 15
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V ,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA
I. OPIS DEJAVNOSTI IN PRIREDITEV
1. Prvi sklop: podpora kulturnim ukrepom
1.1. Projekti večletnega sodelovanja
Program podpira trajnostne in strukturirane kulturne projekte sodelovanja za združevanje posebnih lastnosti in znanja kulturnih izvajalcev iz vse Evrope. Cilj te podpore je, da pomaga projektom sodelovanja v njihovi začetni fazi, fazi strukturiranja ali v fazi geografske širitve. Namen je, da se točke za stike spodbudi k oblikovanju trajnih temeljev in k doseganju finančne neodvisnosti.
Vsak projekt sodelovanja vključuje najmanj šest izvajalcev iz šestih različnih držav, ki sodelujejo v Programu. Njihov namen je zbrati različne izvajalce iz enega ali več sektorjev za različne večletne dejavnosti, ki so lahko sektorskega ali medsektorskega značaja, vendar pa morajo slediti skupnemu cilju.
Namen vsakega projekta sodelovanja je, da izvede vrsto strukturiranih večletnih kulturnih dejavnosti. Te dejavnosti se morajo izvajati prek celega obdobja financiranja s strani Skupnosti. Vključevati morajo vsaj dva od treh podrobno opredeljenih ciljev, določenih v členu 3(2). Prednost bodo imeli projekti sodelovanja, ki nameravajo razviti dejavnosti v skladu s tremi podrobno opredeljenimi cilji navedenega člena.
Projekti sodelovanja bodo izbrani glede na razpise v skladu s finančno uredbo. V tem smislu bo izbor med drugim temeljil na podlagi priznane strokovnosti soorganizatorjev na njihovem področju dejavnosti, njihovih finančnih in operativnih sposobnostih izvajanja predlaganih dejavnosti ter na kakovosti teh dejavnosti in stopnje, do katere ustrezajo splošnemu cilju in podrobnim ciljem Programa, ki so določeni v členu 3.
Projekti sodelovanja morajo temeljiti na sporazumu o sodelovanju, to je na skupnem dokumentu, ki ima pravno obliko ene od sodelujočih držav in ki ga podpišejo vsi soorganizatorji.
Pomoč Skupnosti ne sme presegati 50 % proračuna projekta in se postopno zmanjšuje. Ne sme presegati 500 000 EUR na leto za vse dejavnosti projektov sodelovanja. Ta pomoč bo dodeljena za obdobje treh do petih let.
Za ponazoritev: približno 32% celotnega proračuna, dodeljenega Programu, se nameni tej vrsti pomoči.
1.2. Ukrepi za sodelovanje
Program podpira ukrepe kulturnega sodelovanja sektorskega ali medsektorskega značaja med evropskimi izvajalci. Prednost bosta imeli ustvarjalnost in inovativnost. Ukrepi, namenjeni preučevanju možnosti za sodelovanje, ki bi se razvilo za daljše obdobje, se bodo še posebej spodbujali.
Vsaka ukrep je načrtovan in izveden v sodelovanju z najmanj tremi kulturnimi izvajalci iz treh različnih sodelujočih držav, ne glede na to, ali ti izvajalci prihajajo iz enega ali več sektorjev ali ne.
Ukrepi se izberejo na podlagi razpisov v skladu s finančno uredbo. V tem okviru bo izbor med drugim temeljil na priznani strokovnosti soorganizatorjev, njihovih finančnih in operativnih sposobnostih izvajanja predlaganih ukrepov, kakovost teh ukrepov in stopnji, do katere ustrezajo splošnemu cilju in podrobnim ciljem Programa, ki so določeni v členu 3.
Pomoč Skupnosti ne sme presegati 50 % proračuna projekta. Ne sme biti manjša od 50 000 EUR in ne višja od 200 000 EUR. Ta pomoč bo dodeljena za obdobje največ 24 mesecev.
Pogoji, določeni za te ukrepe glede najmanjšega števila izvajalcev, ki se zahteva za predstavitev projekta, ter najnižjega in najvišjega zneska pomoči Skupnosti, se lahko prilagodijo glede na posebnosti literarnega prevajanja.
Za ponazoritev: približno 29% celotnega proračuna, dodeljenega Programu, se nameni tej vrsti pomoči.
1.3. Posebni ukrepi
Program podpira tudi posebne ukrepe. Ti ukrepi so posebni, ker imajo znaten obseg in področje delovanja, imajo pomemben vpliv na narode Evrope ter prispevajo k boljšemu zavedanju pripadnosti isti skupnosti, vplivajo pa tudi na zavedanje o kulturni raznolikosti držav članic ter pomagajo pri medkulturnem in mednarodnem dialogu. Vključevati morajo vsaj dva od treh podrobno opredeljenih ciljev, določenih v členu 3.
Ti posebni ukrepi prispevajo tudi k večji opaznosti ukrepov Skupnosti na področju kulture, tako znotraj meja Evropske unije kakor tudi zunaj njih. Prav tako prispevajo h krepitvi vsesplošne ozaveščenosti glede bogastva in raznolikosti evropske kulture.
Znatna podpora bo dodeljena tudi "kulturnim prestolnicam Evrope", za pomoč pri izvajanju dejavnosti, ki poudarjajo evropsko opaznost in vseevropsko kulturno sodelovanje.
Posebni ukrepi lahko vključujejo tudi podeljevanje nagrad, kolikor gre za izpostavljanje umetnikov, del ali kulturnih ali umetniških dosežkov ter prizadevanja za njihovo prepoznavnost izven državnih meja, in s tem za spodbujanje mobilnosti in izmenjav.
Podpora v tem okviru se lahko dodeli tudi za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kakor je predvideno v členu 5(2) in členu 6.
Zgoraj navedeni primeri ne sestavljajo zaključenega seznama ukrepov, ki so upravičeni za pridobitev podpore v okviru tega podsklopa Programa.
Postopki izbora posebnih ukrepov bodo odvisni od posameznega ukrepa. Financiranje se odobri na podlagi razpisov, razen v primerih, ki se nanašajo na člena 54 in 168 finančne uredbe. Upoštevalo se bo tudi dejstvo, do katere mere vsak ukrep ustreza splošnemu cilju in posebnim ciljem Programa iz člena 3 tega sklepa.
Pomoč Skupnosti ne sme presegati 60 % proračuna projekta.
Za ponazoritev: približno 16% celotnega proračuna, dodeljenega Programu, se nameni tej vrsti pomoči.
2. Drugi sklop: podpora ustanovam, dejavnim na kulturnem področju na evropski ravni
Ta podpora ima obliko subvencij za poslovanje, s katero se sofinancirajo odhodki povezani s stalnim delovnim programom ustanove, ki uresničuje cilj splošnega evropskega pomena na področju kulture ali cilj določene politike Unije na tem področju.
Določi se, da bodo subvencije dodeljene na osnovi letnih razpisov za predloge.
Za ponazoritev: približno 10% celotnega proračuna, dodeljenega programu, se nameni temu sklopu.
Pomoč se lahko dodeli ustanovam, ki si za kulturno sodelovanje prizadevajo na enega od naslednjih načinov:
–
izpolnjujejo predstavniško vlogo na ravni Skupnosti,
–
zbirajo ali širijo informacije za lažje kulturno sodelovanje po vsej Evropski skupnosti,
–
si na evropski ravni prizadevajo za povezovanje v mreže ustanov, dejavnih na področju kulture,
–
se udeležujejo projektov kulturnega sodelovanja ali nastopajo kot ambasadorji evropske kulture.
Te ustanove morajo predstavljati pravo evropsko dimenzijo. V tem pogledu morajo izvajati svoje dejavnosti na evropski ravni, same ali v obliki raznih združenj, njihova zgradba (registrirani člani) in dejavnosti pa morajo imeti možnost vplivanja na ravni Evropske unije ali pa morajo pokrivati najmanj sedem evropskih držav.
Ta sklop je odprt za ustanove, ki podporo prejemajo v skladu z delom 2 Priloge I Sklepa št. 792/2004/ES, ter vse druge ustanove, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture, če dosegajo cilje, določene v členu 3 in upoštevajo roke in pogoje iz tega sklepa
Upravičenci do takšnih subvencij za poslovanje se izberejo s razpisom. To se izvede na podlagi ugotovitve, do katere mere program dela teles ustreza podrobno določenim ciljem iz člena 3.
Celoten znesek subvencije za poslovanje v okviru tega sklopa ne sme presegati 80 % dopustnih stroškov ustanove za leto, v katerem mu je dodeljena subvencija.
3. Tretji sklop: podpora za analize in za zbiranje in širjenje informacij ter za največje možno širjenje vpliva projektov na področju kulturnega sodelovanja
Za ponazoritev: približno 5% celotnega proračuna, dodeljenega programu, se nameni temu sklopu.
3.1. Podpora za točke za stike na področju kulture
Nadalje je predvidena podpora točkam za stike na področju kulture za zagotovitev ciljno naravnanega, učinkovitega širjenja praktičnih informacij o Programu. Te ustanove, ki delujejo na nacionalni ravni, se ustanovijo na prostovoljni podlagi skladno s členom 39 Uredbe (ES; Euratom) št. 2342/2002.
Naloga točk za stike na področju kulture je:
–
spodbujanje Programa,
–
lajšanje dostopa do Programa in spodbujanje sodelovanja čim večjega števila strokovnjakov in kulturnih delavcev pri dejavnostih na področju kulture s pomočjo učinkovitega širjenja informacij in z razvijanjem ustreznih pobud za povezovanja v mrežo med samimi točkami za stike,
–
zagotavljanje učinkovite povezave z različnimi institucijami, ki nudijo pomoč kulturnemu sektorju v državah članicah in tako prispevajo k dopolnjevanju med ukrepi Programa in nacionalnimi ukrepi pomoči,
–
zagotavljanje informacij o drugih programih Skupnosti, ki so odprti za kulturne projekte, če je to potrebno.
3.2. Podpora za analize na področju kulturnega sodelovanja
Program podpira izvajanje študij in analiz na področju evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja evropske kulturne politike. Cilj te podpore je povečanje obsega ter kakovosti informacij in podatkov za pridobitev primerjalnih podatkov in analize o kulturnem sodelovanju na evropski ravni, zlasti kar zadeva mobilnost ustvarjalcev in kulturnih akterjev, kroženje umetniških del, umetniških in kulturnih izdelkov ter medkulturni dialog.
V okviru tega sklopa se lahko podpora dodeli tudi za študije in analize, ki prispevajo k boljšemu poznavanja pojava transevropskega kulturnega sodelovanja in k ustvarjanju ugodnih pogojev za njegovo uspešnost. Še posebej bodo dobrodošli projekti, namenjeni zbiranju in analizi statističnih podatkov.
3.3. Podpora za zbiranje in širjenje informacij ter za največje možno širjenje vpliva projektov na področju kulturnega sodelovanja
Program podpira zbiranje in širjenje informacij in dejavnosti, ki imajo za cilj kar najbolj razširiti vpliv projektov, s pomočjo razvoja internetnega orodja, namenjenega potrebam kulturnih delavcev na področju vseevropskega kulturnega sodelovanja.
To orodje bi moralo omogočiti izmenjavo izkušenj in dobre prakse, širjenje informacij o zadevnem programu, pa tudi vseevropsko kulturno sodelovanje v širšem smislu.
II. UPRAVLJANJE PROGRAMA
Finančni okvir Programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja, revizije in vrednotenja, torej dejavnosti, ki so neposredno potrebne za upravljanje Programa in realizacijo njegovih ciljev, zlasti stroške za študije, sestanke, dejavnosti informiranja in objave, stroške, povezane z informacijskimi omrežji, posvečenimi izmenjavi informacij, in vse ostale stroške administrativne in tehnične pomoči, ki so na voljo Komisiji pri upravljanju Programa.
III. NADZOR IN REVIZIJA
Za projekte izbrane v skladu s postopki, opisanimi v členu 11(2), bo vzpostavljen vzorčni sistem revizije.
Upravičenci do subvencije Komisiji omogočijo dostop do vse dodatne dokumentacije o izdatkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Upravičenci do subvencije poskrbijo, da omogočijo Komisiji, če je to primerno, dostop do dodatne dokumentacije, ki je shranjena pri partnerjih ali članih.
Komisija lahko izvede revizijo uporabe subvencije neposredno prek lastnih uslužbencev ali prek katerega koli kvalificiranega zunanjega organa po svoji izbiri. Revizija se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in za obdobje petih let od datuma plačila salda subvencije. Če je potrebno, lahko rezultati teh revizij pripeljejo do odločb za izterjavo s strani Komisije.
Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop do pisarn upravičenca in do vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje teh revizij.
Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kakor Komisija, predvsem kar zadeva pravico do dostopa.
Za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi je Komisija pooblaščena, da v okviru Programa izvaja nadzor in pregled na kraju samem v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(20). Če je to potrebno, OLAF izvede preiskave v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(21).
IV. INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI, KI IMAJO ZA CILJ KAR NAJBOLJ RAZŠIRITI VPLIV PROJEKTOV
1. Komisija
Komisija lahko organizira seminarje, konference ali srečanja za olajšanje izvajanja Programa in prevzame dejavnosti, povezane z obveščanjem, objavo, širjenjem, in druge dejavnosti, ki imajo za cilj kar najbolj razširiti vpliv projektov, če je to primerno, pa tudi spremljanje in vrednotenje Programa. Takšne dejavnosti se lahko financirajo s pomočjo subvencij ali s postopkom javnih naročil ali pa jih organizira in financira neposredno Komisija.
2. Točke za stike
Komisija in države članice na prostovoljni podlagi organizirajo in krepijo izmenjavo informacij, ki so uporabne pri izvajanju Programa, s pomočjo točk za stike na področju kulture, ki delujejo kakor izvajalska telesa na nacionalni ravni v skladu s členom 54(2)(c) in (3) finančne uredbe.
3. Države članice
Brez poseganja v člen 87 Pogodbe lahko države članice po potrebi pripravijo podporne sheme za individualno mobilnost kulturnih akterjev in se tako odzovejo na njihovo slabo zastopanost v Programu. Podpora ima lahko obliko subvencij za potne stroške kulturnih izvajalcev, s čimer se olajša pripravljalna faza transnacionalnih kulturnih projektov.
V. RAZDELITEV CELOTNEGA PRORAČUNA
Okvirna razdelitev letnega proračuna Programa
Delež proračuna
Sklop 1 (podpora kulturnim dejavnostim)
približno 77%
– projekti večletnega sodelovanja
približno 32%
– ukrepi za sodelovanje
približno 29%
– posebni ukrepi
približno 16%
Sklop 2 (podpora ustanovam dejavnim na evropski ravni na področju kulture)
približno 10%
Sklop 3 (podpora za analizo, zbiranje in širjenje informacij)
približno 5%
Skupni operativni stroški
približno 92%
Upravljanje Programa
približno 8%
Ti odstotki so okvirni in jih Odbor iz člena 9, v skladu s postopkom iz člena 9(2) lahko spremeni.
Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 18. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
Sklep št. 719/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. marca 1996 o uvedbi programa za podporo umetniškim in kulturnim dejavnostim z evropsko razsežnostjo (Kalejdoskop) (UL L 99, 20.4.1996, str. 20). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 477/1999/ES (UL L 57, 5.3.1999, str. 2).
Sklep št. 2085/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 1997 o uvedbi programa v podporo, vključno s prevajanjem, področja knjig in branja (Ariana) (UL L 291, 24.10.1997, str. 26). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 476/1999/ES (UL L 57, 5.3.1999, str. 1).
Sklep št. 2228/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1997 o uvedbi akcijskega programa Skupnosti na področju kulturne dediščine (UL L 305, 8.11.1997, str. 31). Sklep, kakor je bil razveljavljen s Sklepom št. 508/2000/ES (Rafael) (UL L 63, 10.3.2000, str. 1).
Sklep št. 508/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. februarja 2000 o uvedbi programa Kultura 2000 (UL L 63, 10.3.2000, str. 1). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).