Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1785/2003 v zvezi z uvoznim režimom za riž (KOM(2006)0098 – C6-0085/2006 – 2006/0028(CNS))

P6_TA(2006)0186 A6-0142/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0098)(1)

–   ob upoštevanju člena 36 in tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0085/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0142/2006),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1673/2000 glede pomoči za predelavo lanu in konoplje, ki se ju goji za vlakna, in Uredbe (ES) št. 1782/2003 glede konoplje, upravičene do sheme enotnega plačila (KOM(2006)0125 – C6-0119/2006 – 2006/0043(CNS))

P6_TA(2006)0187 A6-0145/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0125)(1),

–   ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0119/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0145/2006),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2005)0349 – C6-0113/2006-2005/0143(CNS))

P6_TA(2006)0188 A6-0129/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2005)0349)(1),

–   ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0113/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0129/2006),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republiki Albaniji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo ter Srbijo in Črno goro o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza (KOM(2005)0353 – C6-0114/2006 – 2005/0141(CNS))

P6_TA(2006)0189 A6-0126/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2005)0353)(1),

–   ob upoštevanju členov 80(2) in prvega stavka, prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0114/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0126/2006),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Srbije in Črne gore.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2005)0355 – C6-0115/2006 – 2005/0146(CNS))

P6_TA(2006)0190 A6-0130/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2005)0355)(1),

–   ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0115/2006 ),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0130/2006),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Romunijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2005)0369 – C6-0116/2006 – 2005/0148(CNS))

P6_TA(2006)0191 A6-0128/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2005)0369)(1),

–   ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0116/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0128/2006),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Romuniji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza (KOM(2005)0371 – C6-0117/2006 – 2005/0151(CNS))

P6_TA(2006)0192 A6-0127/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2005)0371)(1),

–   ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0117/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0127/2006),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Moldavije.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza (KOM(2005)0393 – C6-0118/2006 – 2005/0161(CNS))

P6_TA(2006)0193 A6-0125/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2005)0393)(1),

–   ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0118/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0125/2006),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem o podaljšanju veljavnosti Protokola o možnostih ribolova in finančnem prispevku, določenih s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vlado Demokratične republike São Tomé in Príncipe o ribolovu v obalnih vodah São Toméja in Príncipa za obdobje od 1. junija 2005 do 31. maja 2006 (KOM(2005)0630 – C6-0045/2006 – 2005/0249(CNS))

P6_TA(2006)0194 A6-0132/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta (KOM(2005)0630)(1),

–   ob upoštevanju členov 37 in 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0045/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za proračun in Odbora za razvoj (A6-0132/2006),

1.   odobri predlog Uredbe Sveta, kakor je bil spremenjen, in se strinja s sklenitvijo sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Demokratične republike São Tomé in Príncipe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 2 a (novo) (2a) Finančno nadomestilo ES bi se moralo uporabiti tudi za razvoj obalnega prebivalstva, ki se preživlja z ribištvom, in odprtje majhnih industrijskih obratov za konzerviranje in predelavo rib. Sprememba 2 Člen 1 a (novo) Člen 1a Evropski parlament je treba čim prej zaprositi za mnenje o podaljšanju ali sklenitvi partnerskih sporazumov o ribolovu, da se takšnih mnenj ne bi zahtevalo po preteku roka za plačilo katerega koli denarnega nadomestila. Sprememba 3 Člen 3 a (novo) Člen 3a Komisija v zadnjem letu veljavnosti Protokola in pred sklenitvijo katerega koli sporazuma o njegovi obnovitvi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi sporazuma in o pogojih, pod katerimi je bil izvajan. Sprememba 4 Člen 3 b (novo) Člen 3b Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih namenskih ukrepov, opisanih v členu 4 Protokola. Sprememba 5 Člen 3 c (novo) Člen 3c Komisija predloži Evropskemu parlamentu izvod poročila o študiji z oceno staleža "globokomorske rakovice", predvidenega za leto 2006. Sprememba 6 Člen 3 d (novo) Člen 3d Komisija pred zaključkom pogajanj glede obnovitve trenutno veljavnega sporazuma Evropskemu parlamentu predloži stališča držav članic, ki so zainteresirane za njegovo obnovitev.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o odpovedi Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Vlado Ljudske republike Angole o ribolovu v obalnih vodah Angole in o odstopanju od Uredbe (ES) št. 2792/1999 (KOM(2005)0677 – C6-0035/2006 – 2005/0262(CNS))

P6_TA(2006)0195 A6-0133/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta (KOM(2005)0677)(1),

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0035/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za razvoj (A6-0133/2006),

1.   odobri predlog Uredbe Sveta in odpoved tega sporazuma;

2.   odobri odstopanja od Uredbe (ES) št. 2792/1999, ki jih vsebuje sedaj odobrena uredba;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ljudske republike Angole.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o spremenjenem predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS glede kraja opravljanja storitev (KOM(2005)0334 – C6-0322/2005 – 2003/0329(CNS))

P6_TA(2006)0196 A6-0153/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0334)(1),

–   ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0322/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0153/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, da svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta predloži Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 UVODNA IZJAVA 1 (1)  Realizacija notranjega trga, globalizacija, deregulacija in tehnološke spremembe so skupaj povzročile vidne spremembe obsega in vzorca trgovine s storitvami. Vedno več storitev je mogoče opraviti na daljavo. Kot odgovor na to so se v zadnjih letih postopoma sprejemali ukrepi za obravnavo te zadeve, večina opredeljenih storitev pa se sedaj dejansko obdavčuje na podlagi načela namembnega kraja. (1)  Realizacija notranjega trga, globalizacija, deregulacija in tehnološke spremembe so skupaj povzročile vidne spremembe obsega in vzorca trgovine s storitvami. Vedno več storitev, kot so elektronsko opravljene storitve in telekomunikacijske storitve, je mogoče opraviti na daljavo. Kot odgovor na to so se v zadnjih letih postopoma sprejemali ukrepi za obravnavo te zadeve, večina opredeljenih storitev pa se sedaj dejansko obdavčuje na podlagi načela namembnega kraja. Sprememba 2 UVODNA IZJAVA 6 (6)  V določenih okoliščinah se splošna pravila v zvezi s krajem opravljanja storitev za davčne zavezance in osebe, ki niso davčni zavezanci, ne uporabljajo, uporabljajo pa se opredeljene izključitve. Te izključitve morajo pretežno temeljiti na obstoječih merilih in izražati načelo obdavčitve v kraju potrošnje, pri čemer pa ne smejo nalagati nesorazmernih upravnih obremenitev določenim gospodarskim subjektom. (6)  V določenih okoliščinah se splošna pravila v zvezi s krajem opravljanja storitev za davčne zavezance in osebe, ki niso davčni zavezanci, ne uporabljajo, uporabljajo pa se opredeljene izključitve. Te izključitve bi morale pretežno temeljiti na obstoječih merilih in izražati načelo obdavčitve v kraju potrošnje, pri čemer pa ne smejo nalagati nesorazmernih upravnih obremenitev določenim gospodarskim subjektom, kar zahteva poenostavitev davčnih obveznosti za DDV s pomočjo ukrepov, kot je uvedba sheme "vse na enem mestu". Sprememba 3 UVODNA IZJAVA 8 A (novo) (8a) Da se zagotovi ustrezno uporabo DDV na storitve, ki so predmet mehanizma obrnjene davčne obveznosti, bi bilo treba podatke, ki jih zbere izvajalčeva država članica, posredovati državi članici, v kateri ima prejemnik sedež. Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost1 bi morala zagotoviti tako posredovanje podatkov in bi jo bilo zato treba ustrezno spremeniti. Sprejetje te direktive je tesno povezano s potrebnimi spremembami Uredbe št. 1798/2003 kakor tudi z učinkovito spremembo sistema izmenjave informacij o DDV (VIES), da se izmenjuje informacije tudi o storitvah. _______________________ 1 UL L 264, 15.10.2003, str. 1. Sprememba 4 ČLEN 1, TOČKA 1 Člen 6, odstavek 6 (Direktiva 77/388/EGS) (6)  Če ima ena sama pravna oseba več kot eno stalno poslovno enoto, se storitve, ki se opravljajo med poslovnimi enotami, ne obravnavajo kot dobave. črtano Sprememba 5 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 9, odstavek 3 (Direktiva 77/388/EGS) 3.  Za namene odstavkov 1 in 2 se, kadar je oseba davčni zavezanec, ki opravlja tudi dejavnosti ali transakcije, za katere velja, da niso obdavčljive dobave blaga ali storitev, šteje, da je ta oseba davčni zavezanec v zvezi z vsemi storitvami, ki so se zanj opravile, razen če so te storitve namenjene za njegovo zasebno rabo ali zasebno rabo njegovih zaposlenih. 3.  Za namene odstavkov 1 in 2 se, kadar je oseba davčni zavezanec, ki opravlja tudi dejavnosti ali transakcije, za katere velja, da niso obdavčljive dobave blaga ali storitev, šteje, da je ta oseba davčni zavezanec v zvezi z vsemi storitvami, ki so se zanj opravile. Sprememba 6 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 9, odstavek 1, točka (c) (Direktiva 77/388/EGS) (c) storitve radijskega in televizijskega oddajanja; (c) linearne in nelinearne radijske, televizijske in druge avdiovizualne medijske storitve;

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Sklep Evropskega parlamenta o zahtevi za odvzem imunitete Tobiasu Pflügerju (2006/2030(IMM))

P6_TA(2006)0197 A6-0156/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Tobiasu Pflügerju, ki jo je posredovalo ministrstvo za pravosodje Zvezne republike Nemčije dne 29. novembra 2005 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 15. decembra 2005,

–   po zagovoru Tobiasa Pflügerja v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1)

–   ob upoštevanju člena 46 Temeljnega zakona Zvezne republike Nemčije,

–   ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0156/2006),

1.   sklene, da se odvzame imuniteta Tobiasu Pflügerju;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnim organom Zvezne republike Nemčije.

(1) Zadeva 101/63 Wagner vs. Fohrmann in Krier, Zbirka 1964, str. 383, in zadeva 149/85 Wybot vs. Faure in drugi, Zbirka 1986, str. 2391.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta glede sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (9858/3/2005 – C6-0018/2006 – 2003/0165(COD))

P6_TA(2006)0198 A6-0122/2006

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9858/3/2005 – C6-0018/2006),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0424)(2),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0122/2006),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 16. maja 2006 z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. .../2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V Skupnosti obstaja vedno večje število živil, ki so označena in oglaševana s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami. Da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov in olajšali njihovo izbiro, morajo biti izdelki, ki so dani v promet, vključno z uvoženimi, varni in ustrezno označeni. Raznolika in uravnotežena prehrana je predpogoj za dobro zdravje in pomen posameznih izdelkov v celotni prehrani je relativen.

(2)  Razlike med nacionalnimi določbami, ki se nanašajo na takšne trditve, lahko ovirajo prost pretok živil in ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje. Tako imajo neposreden vpliv na delovanje notranjega trga. Zato je nujno, da se sprejmejo pravila Skupnosti o uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih.

(3)  Splošne določbe glede označevanja vsebuje Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil(5). Direktiva 2000/13/ES na splošno prepoveduje uporabo informacij, ki bi zavajale kupca ali živilom pripisovale zdravilne lastnosti. Ta uredba dopolnjuje splošna načela v Direktivi 2000/13/ES, in določa posebne pogoje glede uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih, namenjenih potrošniku.

(4)  Ta uredba se uporablja za vse prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, vključno z, med drugim, splošnim oglaševanjem živil in promocijskimi kampanjami, kakor so tiste, ki jih v celoti ali deloma podpirajo javni organi. Ne uporablja pa se za trditve pri nekomercialnem obveščanju, kot na primer za prehranske smernice ali nasvete organov javnega zdravstva ali za nekomercialna sporočila ter informacije v tiskanih medijih in v znanstvenih publikacijah. Ta uredba se uporablja tudi za blagovne znamke in druga trgovska imena, ki se jih lahko razume kot prehranske navedbe ali zdravstvene trditve.

(5)  Iz obsega uporabe te uredbe bi lahko bili izvzeti generični deskriptorji (poimenovanja), ki so bili doslej običajno uporabljani za označevanje posebnosti določene vrste hrane ali pijače, ki bi lahko vplivala na človekovo zdravje, kot na primer " sredstvo za pospešitev prebave" ali "bonboni proti kašlju".

(6)  Negativnih prehranskih trditev ta uredba ne obravnava; države članice, ki nameravajo uvesti nacionalne sisteme v zvezi z negativnimi prehranskimi trditvami, jih morajo priglasiti Komisiji in drugim državam članicam, v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe(6).

(7)  Na mednarodni ravni je Codex Alimentarius leta 1991 sprejel Splošne smernice za trditve, leta 1997 pa Smernice za uporabo prehranskih trditev. Komisija Codex Alimentarius je leta 2004 sprejela predlog spremembe teh smernic. Ta predlog spremembe se nanaša na vključitev zdravstvenih trditev v smernice iz leta 1997. Ustrezno se preučijo tudi opredelitve pojmov in pogoji, določeni v smernicah Codex-a.

(8)  Možnost uporabe trditve "nizka vsebnost maščob" za mazave maščobe, predvidene v Uredbi (ES) št. 2991/94 z dne 5. decembra 1994 o določitvi standardov za mazave maščobe(7), je treba čim prej prilagoditi določbam te uredbe. Do takrat se za izdelke, ki jih zajema, uporablja Uredba (ES) št. 2991/94.

(9)  Obstajajo številna hranila in druge snovi, med drugim vitamini, minerali, vključno z elementi v sledovih, aminokisline, esencialne maščobne kisline, prehranske vlaknine, različne rastline in zeliščni izvlečki s hranljivim ali fiziološkim učinkom, ki so lahko prisotne v živilih in so lahko predmet trditve. Zato je treba določiti splošna načela, uporabna za vse trditve na živilih, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov, dali potrošnikom potrebne informacije za izbiro ob popolnem poznavanju dejstev, ter da bi oblikovali enake konkurenčne pogoje za prehrambeno industrijo.

(10)  Potrošniki bi lahko razumeli, da imajo živila, ki se oglašujejo s trditvami, v primerjavi s podobnimi ali drugimi izdelki, ki jim taka hranila in druge snovi niso dodana, hranilne, fiziološke ali druge prednosti za zdravje. To bi jih lahko navedlo na tako izbiro, ki bi neposredno vplivala na celotno vsebnost posameznih hranil ali drugih snovi v celotni prehrani na način, ki ne ustreza znanstvenim priporočilom. Da bi preprečili ta možni neželeni učinek, je primerno, da se za izdelke, ki so označeni s takšnimi trditvami, uvede določene omejitve. V tem smislu so dejavniki, kot sta na primer vsebnost določenih snovi v izdelku ali profil hranil izdelka, primerno merilo pri odločanju, ali je izdelek lahko označen s trditvami. Medtem ko je uporaba tega merila na nacionalni ravni upravičena, ko gre za omogočanje potrošnikom, da lahko izbirajo na podlagi prejetih prehranskih informacij, lahko to povzroči ovire za trgovanje znotraj Skupnosti in je zato na ravni Skupnosti treba merila uskladiti. Zdravstvene informacije in sporočila, ki podpirajo sporočila nacionalnih organov ali Skupnosti o nevarnosti zlorabe alkohola, ne bi smela soditi v obseg uporabe te uredbe.

(11)  Z uporabo profilov hranil kot merila naj bi se izognili položaju, v katerem bi prehranske ali zdravstvene trditve zakrile celoten prehranski status prehrambenega izdelka, kar bi lahko potrošnike zavedlo pri izbiri zdravju koristnih živil v okviru uravnotežene prehrane. Profili hranil, kakor so predvideni v Uredbi, naj bi bili namenjeni le urejanju okoliščin, v katerih so trditve dovoljene. Utemeljiti jih je treba na splošno sprejetih znanstvenih dokazih, ki se nanašajo na odnos med prehrano in zdravjem. Vendar bi morali profili dovoljevati tudi inovacije v zvezi z izdelki in upoštevati raznolikost prehranjevalnih navad in običajev ter dejstvo, da imajo posamezni izdelki lahko pomembno vlogo v okviru celotne prehrane

(12)  Pri določanju profilov hranil bi bilo treba upoštevati vsebnost različnih hranil in snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, zlasti maščob, nasičenih maščobnih kislin, transmaščobnih kislin, soli/natrija in sladkorjev, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo, pa tudi polinenasičenih in mononenasičenih maščobnih kislin, drugih prebavljivih ogljikovih hidratov, razen sladkorjev, vitaminov, mineralov, beljakovin in vlaknine. Pri določanju profilov hranil bi se morale upoštevati različne kategorije živil, pa tudi mesto in vloga teh živil v celotni prehrani ter različne prehranjevalne navade in vzorci prehranjevanja v državah članicah. Za določena živila ali kategorije živil so, glede na njihovo vlogo in pomen v prehrani prebivalcev, lahko potrebne izjeme od spoštovanja postavljenih profilov hranil. To bo zahtevalo kompleksno tehnično nalogo, sprejem ustreznih ukrepov pa bi naj bil zaupan Komisiji, ob upoštevanju nasveta Evropske agencije za varnost hrane.

(13)  Prehranska dopolnila, določena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih(8), ki so v tekočem stanju in vsebujejo več kot 1,2 volumskega odstotka alkohola, se v tej uredbi ne štejejo za pijače.

(14)  Obstajajo že številne trditve, ki se uporabljajo za označevanje živil in njihovo oglaševanje v nekaterih državah članicah ter se nanašajo na snovi, katerih pozitivno delovanje ni bilo dokazano ali zanje še ne obstaja enotno znanstveno stališče. Treba je zagotoviti, da je za snovi, na katere se nanaša trditev, dokazan pozitiven hranilni ali fiziološki učinek.

(15)  Za zagotovitev, da so trditve resnične, je nujno, da je snov, ki je predmet trditve, prisotna v končnem izdelku v zadostnih količinah ali pa da snov ni prisotna, ali je prisotna v ustrezno zmanjšanih količinah, da se ustvari označeni hranilni ali fiziološki učinek. Snov bi morala biti na voljo tudi v takšni obliki, da jo telo lahko uporabi. Poleg tega, in kjer je to primerno, bi morala takšna količina živila, ki je sprejemljiva za zaužitje, vsebovati znatno količino snovi, ki ustvari zatrjevani hranilni ali fiziološki učinek.

(16)  Pomembno je, da potrošnik razume trditve na živilih ter da se vse potrošnike primerno zaščiti pred zavajajočimi trditvami. Vendar se je Sodišču Evropskih skupnosti od uzakonitve Direktive Sveta 84/450/EGS z dne 10. septembra 1984 o zavajajočem oglaševanju(9) pri razsojanju o primerih v zvezi z oglaševanjem, zdelo nujno, da preuči učinek na fiktivnega, tipičnega potrošnika. V skladu z načelom sorazmernosti se v tej uredbi zaradi učinkovite uporabe zaščitnih ukrepov, ki so v njej predvideni, kot merilo uporablja povprečni potrošnik, ki je razmeroma dobro obveščen in razmeroma dovolj pazljiv ter razsoden, obenem pa se upoštevajo družbeni, kulturni in jezikovni dejavniki v skladu z razlago Sodišča, vendar je poskrbljeno tudi za preprečevanje izkoriščanja tistih potrošnikov, ki so zaradi svojih značilnosti še posebno nezaščiteni pred zavajajočimi trditvami. Kadar je trditev namenjena posebni skupini potrošnikov, kot na primer otrokom, je zaželeno, da se učinek trditve oceni z vidika povprečnega člana take skupine. Kriterij povprečnega potrošnika ni statistični kriterij. Nacionalna sodišča in organi bodo morali uporabiti svojo zmožnost presoje, da bodo ob upoštevanju sodne prakse Sodišča lahko določili tipičen odziv povprečnega potrošnika v danem primeru.

(17)  Znanstvena utemeljitev bi morala biti glavni vidik, ki se upošteva pri uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev, nosilci živilske dejavnosti pa bi morali uporabo takšnih trditev utemeljiti. Trditev bi morala biti znanstveno utemeljena ob upoštevanju vseh razpoložljivih znanstvenih podatkov in tehtanju dokazov.

(18)  Prehranske ali zdravstvene trditve niso dovoljene, če niso skladne s splošno sprejetimi prehranskimi in zdravstvenimi načeli, ali če spodbujajo ali opravičujejo prekomerno uživanje živil ali podcenjujejo dobro prehranjevalno prakso.

(19)  Zaradi pozitivne podobe, ki jo imajo živila s prehranskimi zdravstvenimi trditvami, ter zaradi možnega vpliva teh živil na prehrambene navade in skupno količino zaužitih hranil, bi morali potrošniki imeti možnost oceniti hranilno vrednost živil. Zato bi moralo biti označevanje hranilne vrednosti obvezno in bi se moralo razširiti na vsa živila, ki so označena z zdravstvenimi trditvami.

(20)  Splošne določbe za označevanje hranilne vrednosti zajema Direktiva Sveta 90/496/EGS z dne 24. septembra 1990 o označevanju hranilne vrednosti živil(10). V skladu s to direktivo je označevanje hranilne vrednosti obvezno, kadar je pri označevanju, predstavljanju ali oglaševanju, razen pri splošnem oglaševanju, prisotna trditev o hranilni vrednosti. Kadar se trditev o hranilni vrednosti nanaša na sladkorje, nasičene maščobne kisline, prehransko vlaknino ali natrij, bi morala vsebovati podatke iz skupine 2, kakor je določeno v členu 4(1) Direktive 90/496/EGS. Da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov, je treba obveznost glede označevanja hranilnih vrednosti iz skupine 2 uporabljati smiselno tudi v primeru zdravstvenih trditev, razen pri splošnem oglaševanju.

(21)  Treba je sestaviti tudi seznam dovoljenih prehranskih trditev in posebnih pogojev za njihovo uporabo na podlagi pogojev za uporabo takšnih trditev, ki so bile dogovorjene na nacionalni ali mednarodni ravni in določene v zakonodaji Skupnosti. Za vse trditve, za katere velja, da imajo za potrošnike enak pomen kot prehranske trditve, vključene v zgoraj navedeni seznam, bi morali veljati enaki pogoji uporabe, kakor so določeni v seznamu. Na primer, za trditve v zvezi z dodajanjem vitaminov in mineralov, kot so "z ...", "okrepljen", "dodan ..." ali "obogaten ...", bi morali veljati pogoji, določeni v zvezi s trditvijo "vir ...". Seznam je treba redno dopolnjevati zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka. Poleg tega je za primerjalne trditve potrebno, da so izdelki, ki se jih primerja, jasno prepoznavni za končnega potrošnika.

(22)  Pogoje za trditve, kot so" brez laktoze" ali "brez glutena", namenjene skupini potrošnikov s posebnimi motnjami, je treba obravnavati v okviru Direktive Sveta 89/398/EGS z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na živila za posebne prehranske namene(11). V tej direktivi je poleg tega predvidena možnost, da se na živilih za običajno prehrano označi, ali so primerna, da jih uporabljajo te skupine potrošnikov, in sicer ali ta živila izpolnjujejo pogoje za tovrstno trditev. Dokler se pogoji za tovrstne trditve ne določijo na ravni Skupnosti, lahko države članice uporabljajo ali sprejmejo ustrezna nacionalna merila.

(23)  Zdravstvene trditve bi morale biti za uporabo v Skupnosti odobrene samo na osnovi znanstvene ocene na najvišji ravni. Da se zagotovi usklajeno znanstveno oceno teh trditev, bi morala ta ocenjevanja izvajati Evropska agencija za varno hrano. Vlagatelju se lahko na zahtevo omogoči vpogled v spis, da preveri stanje postopka.

(24)  Poleg prehranskih obstajajo številni drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na psihične in vedenjske funkcije. Sporočanje o teh funkcijah je zato zelo zapleteno in je težko posredovati celovito, resnično in jasno sporočilo v kratki trditvi, ki se uporablja za označevanje in oglaševanje živil. Zato je ustrezno pri uporabi trditev, ki se nanašajo na psihično in vedenjsko delovanje, zahtevati znanstveno utemeljitev.

(25)  Ob upoštevanju direktive Komisije št. 96/8/ES z dne 26 februarja 1996 o živilih, namenjenih za uporabo pri energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže(12), ki določa, da se pri označevanju, predstavljanju ali oglaševanju izdelkov iz navedene direktive ne sme navajati podatkov o stopnji ali količini izgubljene teže, ki je lahko posledica njihove uporabe, je primerno, da se ta omejitev razširi na vsa živila.

(26)  Zdravstvene trditve, razen tistih, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok in, ki temeljijo na splošno sprejetih znanstvenih dokazih, bi bilo treba oceniti in odobriti na drugačen način. Zato je treba sprejeti seznam Skupnosti takšnih dovoljenih trditev, po posvetovanju z Evropsko agencijo za varno hrano. Poleg tega bi bilo treba zdravstvene trditve, ki temeljijo na novih znanstvenih dokazih, obravnavati po hitrem postopku odobritve, da bi spodbudili inovacije.

(27)  Da se sledi znanstvenemu in tehničnemu napredku, je potrebno zgoraj navedeni seznam takoj, ko se pokaže potreba, spremeniti. Takšna sprememba je izvedbeni ukrep tehnične narave, njegov sprejem pa je zaupan Komisiji, da se postopek poenostavi in pospeši.

(28)  Prehrana je samo eden od več dejavnikov, ki vplivajo na pojav določenih bolezni ljudi. Ostali dejavniki, kot so starost, genska nagnjenost, raven telesne dejavnosti, uživanje tobaka in drugih drog, izpostavljenost okolju in stres, lahko vplivajo na pojav bolezni ljudi. Glede trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za nastanek bolezni bi morale zato veljati posebne zahteve za označevanje.

(29)  Da se zagotovi, da so zdravstvene trditve resnične, jasne, zanesljive in koristne za potrošnika, ki se odloča za zdravju koristno prehrano, bi bilo treba pri mnenju Evropske agencije za varno hrano in pri postopkih, ki mu sledijo, upoštevati besedilo in predstavitev zdravstvene trditve.

(30)  V nekaterih primerih sama znanstvena ocena tveganja ne more zagotoviti vseh informacij, na katerih temelji odločitev v zvezi z obvladovanjem tveganja. Zato je treba upoštevati druge zakonite dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo.

(31)  Zaradi preglednosti in da bi se izognilo večkratnim prijavam trditev, ki so že bile ocenjene, bo Komisija vzpostavila in dopolnjevala javni register, ki bo vseboval seznam teh trditev.

(32)  Da bi spodbudili raziskave in razvoj na področju agroživilske industrije, je primerno zaščititi naložbe inovatorjev v zbiranje informacij in podatkov, ki jih prosilec predloži, ko zaprosi za potrditev zdravstvene trditve po tej uredbi. Vendar je ta zaščita časovno omejena zaradi preprečevanja nepotrebnega ponavljanja raziskav in preskusov ter lažjega dostopa do trditev za MSP, ki so redko finančno sposobna izvajati raziskovalne dejavnosti.

(33)  MSP predstavljajo pomembno dodano vrednost evropski živilski industriji v smislu kakovosti in ohranjanja različnih prehranjevalnih navad. Da bi se olajšalo izvajanje te uredbe, bi morala Agencija pravočasno dati na voljo ustrezna tehnična navodila in orodja, zlasti za MSP.

(34)  Glede na posebno vrsto živil, ki so označena s trditvami, bi morala biti nadzornim organom poleg običajnih sredstev na voljo še dodatna sredstva, da se omogoči učinkovito spremljanje teh izdelkov.

(35)  Da bi nosilcem živilske dejavnosti omogočili, da se prilagodijo zahtevam te uredbe, je treba določiti ustrezne prehodne ukrepe.

(36)  Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve učinkovitega delovanja notranjega trga glede prehranskih in zdravstvenih trditev ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena Pogodbe ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(37)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(13).

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba usklajuje določbe zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na prehranske in zdravstvene trditve, da bi zagotovili učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.

2.  Ta uredba se uporablja za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku.

Člena 7 in 10(2)(a) in (b) se ne uporabljata v primeru nepredpakiranih živil (vključno s svežimi izdelki, kot so sadje, zelenjava ali kruh), ki so dana v prodajo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane in živil, zapakiranih ob prodaji na zahtevo kupca ali predpakiranih za takojšnjo prodajo. Nacionalne določbe se lahko uporabljajo do morebitnega sprejetja ukrepov Skupnosti v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Prav tako velja za živila, ki so namenjena restavracijam, bolnišnicam, šolam, menzam ter podobnim obratom javne prehrane.

3.  Blagovna znamka, trgovsko ime ali domišljijsko ime, ki se uporablja pri označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil in se lahko razlaga kot prehranska ali zdravstvena trditev, se lahko uporablja brez opravljenih postopkov odobritve iz te uredbe le, če se živilom pri tem označevanju, predstavljanju ali oglaševanju dodajo ustrezne prehranske ali zdravstvene trditve, ki so v skladu z določbami te uredbe.

4.  Za generične deskriptorje (poimenovanja), ki se so se doslej običajno uporabljali za označevanje določene vrste hrane ali pijače, ki bi lahko vplivala na človekovo zdravje, se lahko sprejme odstopanje od odstavka 3 v skladu s postopkom, določenim v členu 25(2), o uporabi s strani zadevnih nosilcev živilske dejavnosti. Vloga se pošlje pristojnemu nacionalnemu organu države članice, ki jo nemudoma posreduje Komisiji. Komisija sprejme in objavi pravila (v skladu s katerimi se vlaga te vloge) za nosilce živilske dejavnosti, tako da se zagotovi preglednost vloge in vložitev v razumnem roku.

5.  Ta uredba se uporablja brez poseganja v naslednje predpise Skupnosti:

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi:

2.  Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(7)  "Agencija" pomeni Evropsko agencijo za varno hrano, kot je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 178/2002.

POGLAVJE II

SPLOŠNA NAČELA

Člen 3

Splošna načela za vse trditve

Prehranske in zdravstvene trditve se lahko uporabljajo pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil, danih v promet v Skupnosti le, če so skladne z določbami te uredbe.

Člen 4

Pogoji za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev

1.  Komisija do…(17) v skladu s postopkom iz člena 25(2) določi posebne profile hranil, vključno z izjemami, s katerimi morajo biti usklajena živila ali določene kategorije živil, da lahko nosijo prehranske in zdravstvene trditve ter pogoje za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev za živila ali kategorije živil v zvezi s profili hranil.

Profili hranil temeljijo na znanstvenih spoznanjih o prehrani in prehranjevanju ter njihovem odnosu do zdravja.

Komisija se pri določanju profilov hranil posvetuje z interesnimi skupinami, zlasti z nosilci živilske dejavnosti in skupinami potrošnikov.

Profili hranil in pogoji njihove uporabe se sprotno dopolnjujejo v skladu s postopkom iz člena 25(2) in po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, zlasti z nosilci živilske dejavnosti in skupinami potrošnikov zaradi upoštevanja ustreznega znanstvenega napredka.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se prehranske trditve:

3.  Pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumskega odstotka alkohola, ne smejo nositi zdravstvenih trditev.

Če gre za prehranske trditve, so dovoljene le prehranske trditve, ki se nanašajo na nizke vrednosti alkohola ali zmanjšanje vsebnosti alkohola ali zmanjšanje vsebnosti energijske vrednosti v pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumskega odstotka alkohola.

4.  Če posebni predpisi Skupnosti glede prehranskih trditev, ki veljajo za nizke vrednosti alkohola ali zmanjšanje ali nevsebnost alkohola ali energijske vrednosti v pijačah, ki sicer običajno vsebujejo alkohol, ne obstajajo, se lahko v skladu z določbami Pogodbe uporabljajo ustrezni nacionalni predpisi.

5.  Živila ali kategorije živil, razen tistih iz odstavka 3, za katere je treba uporabo prehranskih ali zdravstvenih trditev omejiti ali prepovedati, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 25(2) in glede na znanstvena spoznanja.

Člen 5

Splošni pogoji

1.  Uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev je dovoljena le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev je dovoljena samo, če se od povprečnega potrošnika lahko pričakuje, da bo razumel ugodne učinke, izražene v trditvi.

3.  Prehranske in zdravstvene trditve veljajo za živila, pripravljena za uporabo, v skladu z navodili proizvajalca.

Člen 6

Znanstvena utemeljitev trditev

1.  Prehranske in zdravstvene trditve temeljijo na in so utemeljene s splošno sprejetimi znanstvenimi dokazi.

2.  Nosilec živilske dejavnosti, ki oblikuje prehransko ali zdravstveno trditev, utemelji uporabo te trditve.

3.  Pristojni organi držav članic lahko zahtevajo, da nosilec živilske dejavnosti ali oseba, ki da izdelek v promet, predloži vse ustrezne elemente in podatke, ki dokazujejo skladnost s to uredbo.

Člen 7

Podatki o hranilni vrednosti

Obveznost in načini zagotavljanja podatkov na podlagi Direktive 90/496/EGS v primeru podane prehranske trditve se uporabljajo smiselno tudi pri zdravstvenih trditvah, razen pri splošnem oglaševanju. Vendar vsebujejo zagotovljeni podatki tudi podatke iz skupine 2 , kakor je določeno v členu 4(1) Direktive 90/496/EGS.

Poleg tega in odvisno od primera, se količina snovi, na katero oziroma na katere se nanašajo prehranske ali zdravstvene trditve, ki niso navedene v predpisu o označevanju hranilne vrednosti, označi v istem vidnem polju kot podatki o hranilni vrednosti in na način, ki je v skladu s členom 6 Direktive 90/496/EGS.

V primeru prehranskih dopolnil se podatki o hranilni vrednosti zagotovijo v skladu s členom 8 Direktive 2002/46/ES.

POGLAVJE III

PREHRANSKE TRDITVE

Člen 8

Posebni pogoji

1.  Dovoljene so samo prehranske trditve, ki so navedene v Prilogi in so v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

2.  Predlogi sprememb Priloge se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2) in, po potrebi, po posvetovanju z Agencijo. Kadar je primerno, Komisija pritegne zainteresirane strani, predvsem nosilce živilske dejavnosti in skupine potrošnikov, da bi ovrednotile dojemanje in razumevanje zadevnih trditev.

Člen 9

Trditve o primerljivosti

1.  Brez poseganja v Direktivo 84/450/EGS se lahko med seboj primerjajo le živila iste kategorije, ob upoštevanju vrste živil te kategorije. Navesti je treba razliko v količini hranila in/ali v energijski vrednosti živila, primerjava pa velja za enako količino živila.

2.  Prehranske trditve o primerljivosti primerjajo sestavo zadevnega živila s sestavo živil iste kategorije, katerih sestava ne dovoljuje uporabe trditve, vključno z živili drugih znamk.

POGLAVJE IV

ZDRAVSTVENE TRDITVE

Člen 10

Posebni pogoji

1.  Prepovedane so zdravstvene trditve, ki niso v skladu s splošnimi zahtevami iz poglavja II in s posebnimi zahtevami iz tega poglavja ter niso odobrene v skladu s to uredbo in vključene v sezname dovoljenih trditev iz členov 13 in 14.

2.  Zdravstvene trditve se dovolijo le, če so pri označevanju ali, če to ne obstaja, pri predstavljanju in oglaševanju navedeni naslednji podatki:

3.  Na splošne, ne posebej opredeljene prednosti, ki jih ima hranilo ali živilo za splošno dobro zdravje ali z zdravjem povezano dobro počutje, se lahko sklicuje le, če se doda posebna zdravstvena trditev, vključena v seznam iz členov 13 ali 14.

4.  4 Kjer je to primerno, se smernice o izvajanju tega člena sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2) in, po potrebi, po posvetovanju z interesnimi skupinami, zlasti nosilci živilskih dejavnosti in skupinami potrošnikov.

Člen 11

Nacionalna zdravstvena združenja in društva, ki se ukvarjajo z zdravjem

Če ne obstajajo posebni predpisi Skupnosti, ki se nanašajo na priporočila ali odobritve zdravstvenih trditev s strani nacionalnih združenj zdravnikov in strokovnjakov za prehrano ter dietetiko in društev, ki se ukvarjajo z zdravjem, se lahko v skladu z določbami Pogodbe uporabljajo ustrezni nacionalni predpisi.

Člen 12

Omejitve uporabe nekaterih zdravstvenih trditev

Člen 13

Zdravstvene trditve, ki ne zadevajo zmanjšanja tveganja za bolezni, ter trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok

1.  Zdravstvene trditve, ki opisujejo ali se sklicujejo na:

2.  Države članice Komisiji posredujejo sezname trditev iz odstavka 1 najpozneje do ...(19), skupaj s pogoji, ki veljajo zanje in, s sklicevanjem na ustrezno znanstveno utemeljitev.

3.  Komisija po posvetovanju z Agencijo in v skladu s postopkom iz člena 25(2) sprejme najpozneje do …(20) seznam Skupnosti z dopustnimi trditvami iz odstavka 1 in vse pogoje, potrebne za uporabo teh trditev.

4.  Vse spremembe seznama iz odstavka 3, ki temeljijo na splošno sprejetih znanstvenih dokazih, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2), in sicer po posvetovanju z Agencijo, na lastno pobudo Komisije ali zahtevo države članice.

5.  Vse dodane trditve na seznamu iz odstavka 3, ki so utemeljene na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključujejo zahtevo za zakonsko zaščito podatkov, se sprejmejo po postopku iz člena 18, razen trditev v zvezi z razvojem in zdravjem otrok, ki so odobrene v skladu s postopkom iz členov 15, 16, 17 in 19

Člen 14

Trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za bolezen in trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok

1.  Ne glede na člen 2(1)(b) Direktive 2000/13/ES so trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za bolezni in trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok dopustne, če so bile v skladu s postopkom iz členov 15, 16, 17 in 19 te uredbe odobrene za vključitev med takšne dovoljene trditve v seznam Skupnosti, skupaj z vsemi pogoji, potrebnimi za uporabo teh trditev.

2.  Poleg splošnih zahtev, določenih v tej uredbi, in posebnih zahtev iz odstavka 1, je treba pri označevanju ali, če tako označevanje ne obstaja, pri predstavljanju ali oglaševanju trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za bolezen, navesti, da za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno.

Člen 15

Vloga za odobritev

1.  Ob sklicevanju na ta člen se predloži vloga za odobritev v skladu z naslednjimi odstavki.

2.  Vloga se pošlje pristojnemu nacionalnemu organu države članice.

(a)  Pristojni nacionalni organ:

(b)  Agencija:

3.  Vloga vsebuje :

4.  Komisija po posvetovanju z Agencijo in v skladu s postopkom iz člena 25(2) določi pravila za izvajanje tega člena, vključno s pravili za pripravo in vložitev vloge.

5.  Komisija, v tesnem sodelovanju z Agencijo, da na voljo ustrezna tehnična navodila in orodja za pomoč nosilcem živilske dejavnosti in zlasti MSP pri pripravi in oddaji vloge za znanstveno presojo.

Člen 16

Mnenje Agencije

1.  Agencija za pripravo mnenja upošteva rok petih mesecev od datuma prejema veljavne vloge. Kadar Agencija na podlagi odstavka 2 tega člena od vlagatelja zahteva dodatne informacije, se ta rok podaljša za največ dva meseca od dneva prejema zahtevane informacije, ki jo predloži vlagatelj.

2.  Agencija ali pristojni nacionalni organ preko Agencije lahko, kadar je to primerno, od vlagatelja zahteva, da v določenem roku dopolni podatke, ki so priloženi vlogi.

3.  Za pripravo svojega mnenja Agencija preveri:

4.  V primeru, da mnenje podpira odobritev zdravstvene trditve, mora le- to vsebovati še naslednje podatke:

5.  Agencija posreduje svoje mnenje Komisiji, državam članicam in vlagatelju, vključno s poročilom o oceni zdravstvene trditve in obrazložitvijo svojega mnenja ter podatki, na katerih je bilo mnenje utemeljeno.

6.  Agencija objavi svoje mnenje v skladu s členom 38(1) Uredbe (ES) št 178/2002.

Vlagatelj ali javnost lahko v roku 30 dni po taki objavi predložita svoje pripombe Komisiji.

Člen 17

Dovoljenje Skupnosti

1.  V roku dveh mesecev po prejemu mnenja Agencije Komisija odboru iz člena 23(2) predloži osnutek odločbe o seznamih dovoljenih zdravstvenih trditev, pri čemer se upošteva mnenje Agencije, vse zadevne določbe prava Skupnosti in druge zakonite dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo. Če se osnutek odločbe ne ujema z mnenjem Agencije, Komisija pojasni razloge za odstopanje.

2.  Vsak osnutek odločbe za dopolnitev seznamov dovoljenih zdravstvenih trditev vsebuje podatke, ki so opredeljeni v členu 16(4).

3.  Dokončna odločba o vlogi se sprejme v skladu s postopkom iz člena 25(2).

4.  Komisija o svoji odločitvi nemudoma obvesti vlagatelja, podrobnosti te odločbe pa objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5.  Zdravstvene trditve, vključene v sezname iz členov 13 in 14, lahko v skladu s pogoji, ki zanje veljajo, uporabljajo vsi nosilci živilske dejavnosti, če uporaba teh trditev ni omejena v skladu z določbami iz člena 21.

6.  Pridobitev dovoljenja ne zmanjšuje splošne civilne in kazenske odgovornosti nosilca živilske dejavnosti v zvezi z zadevnim živilom.

Člen 18

Trditve iz člena 13(5):

1.  Nosilec živilske dejavnosti, ki namerava uporabiti zdravstveno trditev, ki ni vključena v seznam iz člena 13(3), lahko zaprosi za vključitev trditve v navedeni seznam.

2.  Prošnja za to vključitev se predloži pristojnemu nacionalnemu organu države članice, ki prejem pisno potrdi v roku 14 dni po prejemu. V potrdilu je zabeležen dan prejema vloge. Prošnja vključuje podatke, določene v členu 15(3), in razloge za zahtevo.

3.  Veljavna prošnja, ki je v skladu s smernicami iz člena 15(5), in vse informacije, ki jih je predložil vlagatelj, se takoj pošljejo Agenciji za znanstveno oceno ter Komisiji in državam članicam v vednost. Agencija poda svoje mnenje v roku petih mesecev od dneva prejema zahteve. Ta rok se lahko podaljša največ za en mesec, če Agencija meni, da je od vlagatelja potrebno zahtevati dodatne informacije. V takem primeru vlagatelj predloži zahtevane informacije v 15 dneh od dneva prejema zahteve Agencije.

Postopek iz člena 16 (3)(a) in (b), (5) in(6) se uporablja smiselno.

4.  Ko Agencija, na podlagi znanstvene ocene, poda mnenje v podporo vključitvi trditve v seznam iz člena 13(3), Komisija sprejme odločbo o vlogi, pri čemer se upošteva mnenje Agencije, vse zadevne določbe prava Skupnosti in druge zakonite dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo, po posvetovanju z državami članicami in v roku dveh mesecev po prejemu mnenja Agencije.

Ko Agencija poda mnenje, ki ne podpira vključitve trditve v navedeni seznam, se odločba o vlogi sprejme v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Člen 19

Sprememba, začasna prekinitev uporabe in preklic dovoljenj

1.  Vlagatelj/uporabnik trditve, vključene v enega od seznamov iz členov 13 in 14, lahko zaprosi za spremembo zadevnega seznama. Smiselno se uporabljata postopka iz členov 15 do 18.

2.  Agencija na lastno pobudo ali na predlog države članice ali Komisije poda mnenje o tem, ali zdravstvena trditev, vključena v seznam iz členov 13 in 14, še izpolnjuje pogoje iz te uredbe.

Agencija svoje mnenje nemudoma posreduje Komisiji, državam članicam in po potrebi prvotnemu vlagatelju vloge za odobritev zadevne zdravstvene trditve. Agencija v skladu s členom 38(1) Uredbe (ES) št 178/2002 objavi svoje mnenje.

Vlagatelj/uporabnik ali javnost lahko v roku 30 dni po taki objavi predložijo svoje pripombe Komisiji.

Komisija čim prej preuči mnenje Agencije in vse morebitne prejete pripombe. Po potrebi se dovoljenje spremeni, začasno prekine uporaba ali prekliče po postopkih iz členov 17 in 18.

POGLAVJE V

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Register Skupnosti

1.  Komisija vzpostavi in vodi register Skupnosti v zvezi s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, v nadaljevanju "register".

2.  Register vsebuje:

3.  Register je dostopen javnosti.

Člen 21

Varstvo podatkov

1.  Znanstveni podatki in druge informacije, ki jih vsebuje vloga vlagatelja, zahtevana v skladu s členom 15(3), se v roku petih let od datuma izdaje dovoljenja ne smejo uporabiti v prid poznejšega vlagatelja, razen če se je poznejši vlagatelj dogovoril s predhodnim vlagateljem, da se lahko takšni podatki in informacije uporabijo, ob predpostavki, da:

2.  Do preteka obdobja petih let, določenega v odstavku 1, se noben poznejši vlagatelj nima pravice sklicevati na podatke, ki so bili s strani predhodnega vlagatelja označeni kot pravno zaščiteni, vse dokler Komisija ne sprejme odločbe, po kateri bi se trditev lahko ali bi se lahko bila vključila v seznam iz člena 14 ali, kjer je ustrezno, člena 13 brez predložitve podatkov, ki so bili s strani predhodnega vlagatelja označeni kot pravno zaščiteni.

Člen 22

Nacionalne določbe

Brez poseganja v Pogodbo, zlasti člena 28 in 30 Pogodbe, države članice ne smejo omejiti ali prepovedati trgovine z živili ali oglaševanja živil, ki so v skladu s to uredbo, z izvajanjem neusklajenih nacionalnih predpisov, ki urejajo trditve na nekaterih živilih ali na živilih na splošno.

Člen 23

Postopek obveščanja

1.  Če država članica meni, da je nujno sprejeti novo zakonodajo, Komisijo in druge države članice obvesti o predvidenih ukrepih in podati razloge, ki jih opravičujejo.

2.  Komisija se posvetuje s Stalnim odborom za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljenim s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 (v nadaljnjem besedilu "odbor"), če meni, da bi bil tak posvet koristen, ali če tako zahteva država članica, ter poda mnenje o predvidenih ukrepih.

3.  Zadevna država članica lahko predvidene ukrepe sprejme šest mesecev po obvestilu iz odstavka 1 pod pogojem, da mnenje Komisije ni negativno.

Če je mnenje Komisije negativno, je treba v skladu s postopkom iz člena 25(2) in pred iztekom roka iz prvega pododstavka tega odstavka ugotoviti, če je predvidene ukrepe mogoče izvajati. Komisija lahko za predvidene ukrepe zahteva nekatere spremembe.

Člen 24

Zaščitni ukrepi

1.  Če ima država članica resne razloge za mnenje, da trditev ni skladna s to uredbo ali da je znanstvena utemeljitev iz člena 6 pomanjkljiva, lahko ta država članica začasno prekine uporabo te trditve na svojem ozemlju.

O tem obvesti druge države članice in Komisijo ter navede vzroke za začasno prekinitev.

2.  V skladu s postopkom iz člena 25(2) se, kadar je to primerno, po pridobitvi mnenja Agencije sprejme odločba.

Komisija lahko postopek začne na lastno pobudo.

3.  Država članica iz odstavka 1 lahko začasno prekinitev ohrani dokler ni obveščena o odločbi iz odstavka 2.

Člen 25

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 26

Spremljanje

Da bi olajšali učinkovito spremljanje živil s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami, lahko države članice od proizvajalca ali osebe, ki daje takšna živila v promet na njihovem ozemlju, zahtevajo, da se o tem obvesti pristojne organe s posredovanjem vzorca označbe tega izdelka le-tem.

Člen 27

Ocenjevanje

Najkasneje do ... (21) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe, še zlasti o razvoju trga živil, za katera so določene prehranske in zdravstvene trditve, ter o tem, kako potrošniki razumejo te trditve, skupaj s predlogi sprememb, če je to potrebno. Poročilo vključuje tudi oceno vpliva te uredbe na izbiro prehrane in morebiten vpliv na debelost ter nenalezljive bolezni.

Člen 28

Prehodni ukrepi

1.  Živila, ki so dana na trg ali označena pred datumom uporabe te uredbe, in niso v skladu s to uredbo, se smejo tržiti do izteka njihovega roka uporabe, toda najkasneje do …(22)*. Glede na določbe iz člena 4(1) se živila lahko tržijo najdlje štiriindvajset mesecev po sprejetju ustreznih profilov hranil in njihovih pogojev uporabe.

2.  Izdelki z blagovno znamko ali trgovskim imenom, ki so obstajali pred 1. januarjem 2005 in niso v skladu s to uredbo, se smejo še naprej tržiti do …(23), potem pa se zanje uporabljajo določbe te Uredbe.

3.  Prehranske trditve, ki jih je država članica uporabljala pred 1. januarjem 2006 v skladu z nacionalnimi določbami, veljavnimi zanje, in niso vključene v Prilogo, se lahko uporabljajo do …(24)* in sicer na odgovornost nosilcev živilske dejavnosti in brez poseganja v sprejetje zaščitnih ukrepov iz člena 24.

4.  Za prehranske trditve v slikovni predstavitvi, grafični predstavitvi ali predstavitvi s simboli, ki so v skladu s splošnimi načeli te uredbe in niso vključene v Prilogo ter se uporabljajo v skladu s posebnimi pogoji in merili iz nacionalnih določb ali predpisov, velja naslednje:

Prehranske trditve, ki se ne dovolijo po tem postopku, se lahko uporabljajo največ dvanajst mesecev po sprejetju odločbe.

5.  Zdravstvene trditve iz člena 13(1)(a) se lahko uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe, do sprejetja seznama iz člena 13(3), in sicer na odgovornost nosilcev živilske dejavnosti ter pod pogojem, da so v skladu s to uredbo in veljavnimi nacionalnimi, njim ustreznimi predpisi, ter brez poseganja v sprejetje zaščitnih ukrepov iz člena 24.

6.  Za zdravstvene trditve, razen tistih iz členov 13(1)(a) in 14, ki so se uporabljale v skladu z nacionalnimi predpisi pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, velja naslednje:

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od …(28)*

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Prehranske trditve in pogoji, ki veljajo zanje

NIZKA ENERGIJSKA VREDNOST

Trditev, da ima živilo nizko energijsko vrednost, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek vsebuje manj kot 40kcal (170kJ)/100g za snovi v trdnem stanju ali manj kot 20kcal (80kJ)/100ml za tekočine. Za namizna sladila se uporablja omejitev 4kcal (17kJ)/obrok, v primerjavi s sladilnimi lastnostmi, ki so enakovredne sladilnim lastnostim 6g saharoze (približno 1 čajna žlička saharoze).

ZMANJŠANA ENERGIJSKA VREDNOST

Trditev, da ima živilo zmanjšano energijsko vrednost, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar je energijska vrednost zmanjšana vsaj za 30%, z navedbo lastnosti, ki znižuje oziroma znižujejo živilu skupno energijsko vrednost.

BREZ ENERGIJSKE VREDNOSTI

Trditev, da je živilo brez energijske vrednosti, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek vsebuje manj kot 4kcal (17kJ)/100ml. Za namizna sladila se uporablja omejitev 0,4kcal (1,7kJ)/obrok, v primerjavi s sladilnimi lastnostmi, ki so enakovredne sladilnim lastnostim 6g saharoze (približno 1 čajna žlička saharoze).

NIZKA VSEBNOST MAŠČOB

Trditev, da ima živilo nizko vsebnost maščob, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 3g maščobe na 100g v trdnem stanju ali 1,5g maščobe na 100ml za tekočine(1,8g maščobe na 100ml za delno posneto mleko).

BREZ MAŠČOB

Trditev, da je živilo brez maščob, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 0,5g maščobe na 100g ali na 100ml. Vendar pa so trditve, kot "X% brez maščob", prepovedane.

NIZKA VSEBNOST NASIČENIH MAŠČOB

Trditev, da ima živilo nizko vsebnost nasičenih maščob, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar skupna količina nasičenih maščobnih kislin in trans-maščobnih kislin v izdelku ne presega 1,5g na 100g za snovi v trdnem stanju ali 0,75g/100ml za tekočine; v obeh primerih pa skupna količina nasičenih maščobnih kislin in trans-maščobnih kislin ne sme zagotavljati več kot 10% energije.

BREZ NASIČENIH MAŠČOB

Trditev, da je živilo brez nasičenih maščob, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar skupna količina nasičenih maščob in trans-maščobnih kislin ne presega 0,1g nasičene maščobe na 100g ali na 100ml.

NIZKA VSEBNOST SLADKORJEV

Trditev, da ima živilo nizko vsebnost sladkorjev, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 5g sladkorjev na 100g v trdnem stanju ali 2,5g sladkorjev na 100ml za tekočine.

BREZ SLADKORJEV

Trditev, da je živilo brez sladkorjev, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 0,5g sladkorjev na 100g ali na 100ml.

BREZ DODANIH SLADKORJEV

Trditev, da sladkor živilu ni bil dodan, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje nobenih dodanih mono- ali disaharidov ali drugih živil, uporabljenih zaradi njihovih sladilnih lastnosti. Če so v živilu naravno prisotni sladkorji, je treba v označbo vključiti naslednjo izjavo: "VSEBUJE NARAVNO PRISOTNE SLADKORJE."

NIZKA VSEBNOST NATRIJA/SOLI

Trditev, da ima živilo nizko vsebnost natrija/soli, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 0,12g natrija ali enakovredne količine soli na 100g ali na 100ml. Za vode, ki ne spadajo med naravne mineralne vode iz področja uporabe Direktive 80/777/EGS, ta vrednost ne sme presegati 2 mg natrija na 100ml.

ZELO NIZKA VSEBNOST NATRIJA/SOLI

Trditev, da ima živilo zelo nizko vsebnost natrija/soli, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 0,04g natrija ali enakovredne količine soli na 100g ali na 100 ml. Ta trditev se ne uporablja za naravne mineralne in druge vode.

BREZ NATRIJA ali SOLI

Trditev, da je živilo brez natrija ali soli, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 0,005g natrija ali enakovredne količine soli na 100g.

VIR PREHRANSKE VLAKNINE

Trditev, da je živilo vir prehranske vlaknine, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek vsebuje vsaj 3g prehranske vlaknine na 100g ali vsaj 1,5g prehranske vlaknine na 100kcal.

VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE

Trditev, da ima živilo visoko vsebnost prehranske vlaknine, in katera koli navedba s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek vsebuje vsaj 6g prehranske vlaknine na 100g ali vsaj 3g prehranske vlaknine na 100kcal.

VIR BELJAKOVIN

Trditev, da je živilo vir beljakovin, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar vsaj 12% energijske vrednosti živila zagotavljajo beljakovine.

VISOKA VSEBNOST BELJAKOVIN

Trditev, da ima živilo visoko vsebnost beljakovin, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar vsaj 20% energijske vrednosti živila zagotavljajo beljakovine.

VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV]

Trditev, da je živilo vir vitaminov in/ali mineralov, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar jih izdelek vsebuje vsaj v znatni količini, določeni v Prilogi Direktive 90/496/EGS, ali v količini, določeni z odstopanji, odobrenimi v členu 7 Uredbe (ES) št.…/…Evropskega parlamenta in Sveta z dne... [o dodajanju vitaminov in mineralov ter nekaterih drugih snovi živilom](29).

VISOKA VSEBNOST [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [MINERALA/MINERALOV]

Trditev, da ima živilo visoko vsebnost vitaminov in/ali mineralov, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek vsebuje vsaj dvakratno vrednost "vira [IME VITAMINA/VITAMINOV] in/ali [MINERALA/MINERALOV]".

VSEBUJE [IME HRANILA ALI DRUGE SNOVI]

Trditev, da živilo vsebuje hranilo ali drugo snov, za katero v tej uredbi niso določeni posebni pogoji, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar je izdelek v skladu z vsemi veljavnimi določbami te uredbe, in zlasti s členom 5. Za vitamine in minerale se uporabljajo pogoji, veljavni za trditev "vir".

POVEČANA VSEBNOST [IME HRANILA]

Trditev, da je vsebnost enega ali več hranil, razen vitaminov in mineralov, povečana, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek izpolnjuje pogoje za trditev "vir" in kadar je vsebnost v primerjavi s podobnim izdelkom povečana vsaj za 30%.

ZMANJŠANA VSEBNOST [IME HRANILA])

Trditev, da je vsebnost enega ali več hranil zmanjšana, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar je vsebnost v primerjavi s podobnim izdelkom zmanjšana vsaj za 30%, razen za mikrohranila, kjer je sprejemljiva 10% razlika od referenčnih vrednosti, kakor so določene v Direktivi 90/496/EGS, medtem ko je za natrij ali enako količino soli sprejemljiva 25% razlika.

LAHKO

Trditev, da je izdelek "lahek", in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, izpolnjuje enake pogoje kot trditev "zmanjšan"; trditev spremlja tudi navedba o lastnosti, ki zmanjšuje oziroma zmanjšujejo vsebnost hranil v živilu, tako da živilo velja za "lahko".

NARAVNO/NARAVEN

Kadar so naravne lastnosti živila v skladu s pogojem oz. pogoji, ki so določeni v tej Prilogi in veljajo za uporabo prehranske trditve, se lahko oznaka "naravno/naraven" navede pred samo trditev.

(1) Sprejeta besedila, 26.5.2005, P6_TA(2005)0201. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) UL C 110, 30.4.2004, str. 18. (4) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2005 (UL C 117 E, 18.5.2006, str. 187), Skupno stališče Sveta z dne 8. decembra 2005 (UL C 80 E, 4.4.2006, str. 43) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. maja 2006. (5) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15). (6) UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003. (7) UL L 316, 9.12.1994, str. 2. (8) UL L 183, 12.7.2002, str. 51. (9) UL L 250, 19.9.1984, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 11.6.2005, str. 22). (10) UL L 276, 6.10.1990, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/120/ES (UL L 333, 20.12.2003, str. 51). (11) UL L 186, 30.6.1989, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (12) UL L 55, 6.3.1996, str. 22. (13) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (14) UL L 229, 30.8.1980, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003. (15) UL L 330, 5.12.1998, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003. (16) UL L 31, 1.2.2002, str.1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1642/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 4). (17) * 24 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe. (18) * Ime hranila, ki presega profil hranila. (19) * Zadnji dan meseca od dneva začetka veljavnosti te uredbe, + 1 leto. (20) * Zadnji dan meseca od dneva začetka veljavnosti te uredbe, + 3 leta (21) * Šest let po začetku veljavnosti te uredbe (22) ** Zadnji dan tridesetega meseca po začetku veljavnosti te uredbe. (23) * Dan začetka veljavnosti te uredbe, + petnajst let. (24) ** Tri leta po dnevu začetka veljavnosti te uredbe. (25) *** Zadnji dan meseca, v katerem ta uredba začne veljati, + eno leto. (26) * Zadnji dan meseca, v katerem ta uredba začne veljati, + eno leto. (27) * Dvanajst mesecev po dnevu začetka veljavnosti uredbe. (28) ** Prvi dan šestega meseca po dnevu začetka veljavnosti te uredbe. (29) * UL: Vstaviti naslov in dan objave uredbe.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (9857/3/2005 – C6-0017/2006 – 2003/0262(COD))

P6_TA(2006)0199 A6-0078/2006

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9857/3/2005 – C6-0017/2006)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0671)(3),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0078/2006)

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 16. maja 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pri proizvodnji živil se lahko uporabijo številne hranilne snovi in druge sestavine, med drugim tudi vitamini, minerali, vključno z elementi v sledovih, aminokisline, telesu nujno potrebne (esencialne) maščobne kisline, vlaknina, razne rastline in zeliščni ekstrakti. Njihovo dodajanje živilom je v državah članicah urejeno z različnimi nacionalnimi predpisi, ki ovirajo prost pretok teh proizvodov in ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje, in tako neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Zato je treba sprejeti pravila Skupnosti, ki bodo uskladila nacionalne določbe v zvezi z dodajanjem vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom.

(2)  Namen te uredbe je urediti dodajanje vitaminov in mineralov živilom ter uporabo nekaterih drugih snovi ali sestavin, ki vsebujejo snovi, ki niso vitamini ali minerali, in so dodane živilom ali uporabljene pri proizvodnji živil v okoliščinah, ki povzročijo uživanje količin, ki so veliko večje od količin, ki naj bi se običajno zaužile v normalnih pogojih prehranjevanja z uravnoteženo in raznoliko prehrano, in/ali bi kako drugače predstavljale možno tveganje za potrošnike. Če ne obstajajo posebna pravila Skupnosti v zvezi s prepovedjo ali omejitvami uporabe snovi ali sestavin, ki vsebujejo snovi, ki niso vitamini ali minerali, v skladu s to uredbo ali drugimi posebnimi predpisi Skupnosti, se lahko uporabljajo ustrezna nacionalna pravila brez poseganja v določbe Pogodbe.

(3)  Nekatere države članice zahtevajo obvezno dodajanje določenih vitaminov in mineralov nekaterim živilom v vsakodnevni uporabi iz razlogov, ki jih narekuje skrb za javno zdravje. Ti razlogi so lahko upravičeni na nacionalni ali celo regionalni ravni, vendar pa trenutno ne upravičujejo usklajevanja obveznega dodajanja hranilnih snovi v celotni Skupnosti. Če in ko bo to primerno, pa bi lahko te določbe sprejeli na ravni Skupnosti. Medtem bi bilo koristno zbrati podatke o tovrstnih nacionalnih ukrepih.

(4)  Proizvajalci živil lahko vitamine in minerale živilom dodajajo prostovoljno ali pa jih morajo dodajati kot hranila, kakor je določeno s posebno zakonodajo Skupnosti. Lahko se jih dodaja tudi v tehnološke namene kot dodatke, barvila, arome ali za druge tovrstne namene, vključno z dovoljenimi enološkimi postopki in obdelavami, ki jih določa zadevna zakonodaja Skupnosti. Ta uredba naj bi se uporabljala brez poseganja v posebna pravila Skupnosti glede dodajanja ali uporabe vitaminov in mineralov v specifičnih proizvodih ali skupinah proizvodov ali glede njihovega dodajanja za namene, ki jih ta uredba ne obravnava.

(5)  Glede na to, da so bila podrobna pravila glede prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamine in minerale, sprejeta z Direktivo 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih(6), se določbe te uredbe glede vitaminov in mineralov ne bi smele uporabljati za prehranska dopolnila.

(6)  Proizvajalci živilom dodajajo vitamine in minerale z različnimi nameni, med drugim tudi zaradi ponovne vzpostavitve njihove vsebnosti, če je bila ta zmanjšana med postopki proizvodnje, shranjevanja ali ravnanja z živilom, ali zaradi vzpostavitve podobne prehranske vrednosti, kot jo imajo živila, katera nadomeščajo.

(7)  Uravnotežena in raznolika prehrana lahko praviloma zagotavlja vsa hranila, ki so potrebna za normalen razvoj in ohranjanje zdravja, v količinah, določenih in priporočenih na podlagi splošno sprejetih znanstvenih dognanj. Iz raziskav pa izhaja, da se tega idealnega stanja v Skupnosti ne dosega niti za vse vitamine in minerale, niti za vse skupine prebivalcev. Živila z dodanimi vitamini in minerali občutno prispevajo k vnosu teh hranil, tako da se lahko šteje, da pozitivno prispevajo k njihovemu skupnemu vnosu.

(8)  Trenutno je v Skupnosti mogoče dokazati nekatera pomanjkanja hranil, čeprav ne nastopijo zelo pogosto. Spremembe družbeno-ekonomskega položaja v Skupnosti in način življenja različnih skupin prebivalstva so pripeljale do različnih prehranskih potreb in do sprememb prehranjevalnih navad. To pa je nato vplivalo na spremembe energijskih in prehranskih potreb ter na vnos nekaterih vitaminov in mineralov pri različnih skupinah prebivalstva, ki je nižji od priporočenega vnosa v različnih državah članicah. Poleg tega napredek na področju znanstvenega znanja kaže na to, da bi bil vnos nekaterih hranil za ohranjanje optimalnega zdravja in dobrega počutja lahko višji od trenutno priporočenega.

(9)  Živilom bi moralo biti dovoljeno dodajati le vitamine in minerale, ki so normalno sestavni del prehrane, se tako tudi uživajo in se štejejo za telesu nujno potrebna (esencialna) hranila, čeprav to ne pomeni, da je njihovo dodajanje živilom nujno. Polemikam v zvezi z določanjem teh telesu nujno potrebnih hranil se je treba izogniti. Zato je primerno oblikovati pozitivni seznam teh vitaminov in mineralov.

(10)  Kemične snovi, uporabljene kot viri vitaminov in mineralov, ki se lahko dodajo živilom, bi morale biti varne in tudi biološko razpoložljive, t.j. v taki obliki, da jo telo lahko porabi. Zato je treba oblikovati tudi pozitivni seznam teh snovi. Tiste snovi, ki jih je odobril Znanstveni odbor za živila v mnenju, izraženem dne 12. maja 1999, na podlagi zgornjih meril varnosti in biološke razpoložljivosti, in se lahko uporabljajo v proizvodnji živil, namenjenih dojenčkom in malim otrokom, proizvodnji živil za posebne prehranske namene ali proizvodnji prehranskih dopolnil, bi morale biti na navedenem pozitivnem seznamu. Čeprav natrijev klorid (navadna sol) ni na tem seznamu snovi, se lahko še naprej uporablja kot sestavina pri pripravi hrane.

(11)  Da se sledi znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, je pomemben hiter pregled zgoraj navedenih seznamov, kadar je to potrebno. Takšni pregledi so izvedbeni ukrepi tehnične narave in njihovo sprejetje bi moralo biti zaupano Komisiji, da se postopek poenostavi in pospeši.

(12)  Živila, katerim so dodani vitamini in minerali, največkrat oglašujejo proizvajalci in potrošniki bi lahko dobili vtis, da gre za proizvode s hranilno, fiziološko ali kakšno drugo prednostjo za zdravje v primerjavi s podobnimi ali drugimi proizvodi, ki jim ta hranila niso dodana. To lahko vodi do odločitev potrošnikov, ki so sicer lahko neželene. Da bi preprečili ta možen neželen učinek, je smiselno določiti nekatere omejitve za proizvode, katerim se lahko dodajo vitamini in minerali, poleg tistih, ki nastanejo iz tehnoloških razlogov ali so nujne zaradi varnosti, kadar so določene zgornje mejne vrednosti vitaminov in mineralov v takšnih proizvodih. Vsebnost nekaterih snovi v proizvodu, na primer alkohola, bi bila v tem smislu primerno merilo za prepoved dodajanja vitaminov in mineralov. Kakršno koli odstopanje od prepovedi dodajanja vitaminov in mineralov alkoholnim pijačam je treba omejiti na zaščito tradicionalnih vinskih receptov, pri čemer se o zadevnih proizvodih obvesti Komisijo. Ne sme se podati nikakršnih prehranskih ali zdravstvenih trditev o koristih teh dodatkov za zdravje. Da pri potrošnikih ne bi prihajalo do nejasnosti v zvezi z naravno prehransko vrednostjo svežih živil, se le-tem tudi ne bi smelo dodajati vitaminov in mineralov.

(13)  Ta uredba ne zajema uporabe vitaminov in mineralov v sledovih, ki služijo kot označevala avtentičnosti s ciljem boja proti goljufijam.

(14)  Zaradi prekomernega vnosa vitaminov in mineralov lahko pride do neželenih učinkov, zato je v primeru, da je to potrebno, za dodajanje teh snovi živilom treba določiti najvišje količine. Te vrednosti morajo zagotoviti, da bo normalna uporaba proizvodov v skladu s proizvajalčevimi navodili za uporabo in ob raznovrstni prehrani varna za potrošnika. Zato bi morale obstajati skupne zgornje varne ravni vitaminov in mineralov, naravno prisotnih v živilu in/ali dodanih živilu za kakršen koli namen, vključno za tehnološko uporabo.

(15)  Zato je treba po potrebi te najvišje količine in katere koli druge pogoje, ki omejujejo njihovo dodajanje živilom, sprejeti ob upoštevanju njihovih zgornjih varnih vrednosti, določenih z znanstveno oceno tveganja na podlagi splošno sprejetih znanstvenih dognanj in njihovega morebitnega vnosa z drugimi živili. Ustrezno je treba upoštevati tudi priporočene vnose vitaminov in mineralov za prebivalstvo. V primerih, ko je za nekatere vitamine in minerale treba uvesti omejitve glede živil, katerim so lahko dodani (npr. dodajanje joda soli), je treba dati prednost ponovni vzpostavitvi njihove vsebnosti, potem ko je bila ta zmanjšana med postopki proizvodnje, shranjevanja ali ravnanja, in vzpostavitvi podobne hranilne vrednosti, kot jo imajo živila, katera nadomeščajo.

(16)  Vitamini in minerali, ki so dodani hrani, bi morali biti v hrani prisotni v določeni minimalni količini. Drugače prisotnost premajhnih in nepomembnih količin v tej obogateni hrani za uporabnika nima nobene koristi ter je zavajajoča. Iz istih razlogov bi morala biti v živilih prisotna dovolj velika količina teh hranil, da se lahko označi hranilne vrednosti. Zato bi bilo primerno, da bi bile najmanjše količine vitaminov in mineralov v živilih, katerim so bili vitamini in minerali dodani, enake tistim dovolj velikim količinam hranil, ki bi jih morala živila vsebovati za označbo hranilne vrednosti, razen če ustrezna odstopanja ne določajo drugače.

(17)  Sprejem najvišjih količin in kakršnih koli pogojev uporabe, ki temeljijo na uporabi načel in meril, določenih v tej uredbi, ter sprejem najmanjših količin predstavljajo izvedbene ukrepe tehnične narave, njihov sprejem pa bi moral biti zaupan Komisiji, da se postopek poenostavi in pospeši.

(18)  Splošne določbe in opredelitve pojmov glede označevanja vsebuje Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil(7). Ta uredba bi se morala zato omejiti na nujne dodatne določbe. Te dodatne določbe bi morale veljati brez poseganja v Uredbo (ES) št. ../.. Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [o prehranskih in zdravstvenih trditvah za živila](8).

(19)  Zaradi hranilne pomembnosti proizvodov, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, ter zaradi njihovega morebitnega vpliva na prehrambne navade ter na skupni vnos hranil bi moralo biti uporabniku omogočeno oceniti skupno prehransko kakovost teh proizvodov. Zato bi moralo biti označevanje hranilne vrednosti z odstopanjem od člena 2 Direktive Sveta 90/496/EGS z dne 24. septembra 1990 o označevanju hranilne vrednosti živil(9) obvezno.

(20)  Normalna in raznolika prehrana vsebuje številne sestavine, ki prav tako vsebujejo številne snovi. Vnos teh snovi ali sestavin, ki izhaja iz njihove normalne in tradicionalne uporabe v sedanji prehrani, ne povzroča skrbi in ga ni treba urejati. Poleg vitaminov in mineralov ali sestavin, ki jih vsebujejo, se živilom dodajajo tudi nekatere druge snovi kot ekstrakti ali koncentrati, posledica pa je lahko vnos, znatno višji od tistega, ki se lahko zaužije z uravnoteženo in raznoliko prehrano. Varnost takšnih postopkov je v nekaterih primerih zelo vprašljiva, koristi pa so nejasne, zato jih je treba urediti. V takšnih primerih je primerno, da nosilci živilskih dejavnosti, odgovorni za varnost živil, ki jih dajejo v promet, prevzamejo breme dokazovanja glede njihove varnosti.

(21)  Glede na posebno naravo živil, katerim se dodaja vitamine in minerale, bi morala biti nadzornim organom poleg običajnih sredstev na voljo še dodatna sredstva, da se omogoči učinkovito spremljanje teh izdelkov.

(22)  Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve učinkovitega delovanja notranjega trga glede dodajanja vitaminov in mineralov ter nekaterih drugih snovi živilom ob zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(23)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(10) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba usklajuje določbe, ki jih v državah članicah predpisujejo zakoni in drugi predpisi, ki se nanašajo na dodajanje vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, z namenom zagotavljanja učinkovitega delovanja notranjega trga, ob sočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.

2.  Določbe te uredbe v zvezi z vitamini in minerali se ne uporabljajo za prehranska dopolnila, ki jih zajema Direktiva 2002/46/ES.

3.  Ta uredba se uporablja brez poseganja v posebne določbe zakonodaje Skupnosti, ki se nanašajo na:

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(1)  "Agencija" pomeni Evropsko agencijo za varnost hrane, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(11);

POGLAVJE II

DODAJANJE VITAMINOV IN MINERALOV

Člen 3

Zahteve za dodajanje vitaminov in mineralov

1.  Živilom se, v skladu s pravili iz te uredbe, lahko dodajo le vitamini in/ali minerali, ki so navedeni v Prilogi I, v oblikah, navedenih v Prilogi II.

2.  Vitamini in minerali v takšni obliki, da jih človeško telo lahko absorbira, se lahko dodajo živilom ne glede na to, ali jih ta navadno vsebujejo ali ne, zlasti zaradi:

3.  Spremembe seznamov iz odstavka, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2) ob upoštevanju mnenja Agencije.

Preden Komisija naredi te spremembe, se posvetuje z zainteresiranimi stranmi, zlasti z nosilci živilske dejavnosti in skupinami potrošnikov.

Člen 4

Omejitve dodajanja vitaminov in mineralov

Dodatna živila ali kategorije živil, ki se jim ne sme dodajati določenih vitaminov in mineralov, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 14(2) glede na znanstvene dokaze in ob upoštevanju njihove hranilne vrednosti.

Člen 5

Merila čistosti

1.  Merila čistosti za kemijske oblike vitaminov in mineralov, ki so navedene v Prilogi II, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2), razen kjer se uporabljajo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.  Merila čistosti za kemijske oblike vitaminov in mineralov, navedene v Prilogi II, določena z zakonodajo Skupnosti, se uporabljajo v proizvodnji živil za namene, ki niso zajeti v tej uredbi.

3.  Za tiste kemijske oblike vitaminov in mineralov, navedene v Prilogi II, za katere merila čistosti niso določena z zakonodajo Skupnosti, in dokler te zahteve niso sprejete, veljajo splošno priznana merila čistosti, ki jih priporočajo mednarodni organi in lahko se ohranijo tudi nacionalni predpisi, ki določajo strožja merila čistosti.

Člen 6

Pogoji za dodajanje vitaminov in mineralov

1.  Ko se vitamini in minerali dodajo živilom, skupna količina vitamina ali minerala, ki je, ne glede na namen, prisotna v živilu ob času nakupa, ne presega največjih količin, ki jih je treba določiti v skladu s postopkom iz člena 14(2). Komisija lahko v ta namen predloži predloge za največje količine do ... (13). Za koncentrirane ali dehidrirane izdelke se kot največje količine določijo tiste, ki jih živila vsebujejo takrat, ko so v skladu s proizvajalčevimi navodili pripravljena za uživanje.

2.  Vsi pogoji, ki omejujejo ali prepovedujejo dodajanje določenega vitamina ali minerala živilu ali kategoriji živil, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2).

3.  Največje količine iz odstavka 1 in pogoji iz odstavka 2 se določijo ob upoštevanju:

4.  Pri določanju najvišjih količin, navedenih v odstavku 1, in pogojev iz odstavka 2 se ustrezno upošteva tudi priporočen vnos vitaminov in mineralov za prebivalstvo.

5.  Pri določanju najvišjih količin iz odstavka 1 in pogojev iz odstavka 2 za vitamine in minerale, katerih priporočen vnos za prebivalstvo je blizu zgornje varne vrednosti, se po potrebi upošteva tudi naslednje:

6.  Živilu dodan vitamin ali mineral je prisoten v živilu vsaj v taki količini, če je ta določena, v skladu s Prilogo k Direktivi 90/496/EGS. Najmanjše količine, vključno z vsemi manjšimi količinami, se z odstopanjem od znatnih količin, navedenih zgoraj, za določena živila ali kategorije živil sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2).

Člen 7

Označevanje, predstavljanje in oglaševanje

1.  Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, ne vsebuje nobene navedbe, ki trdi ali namiguje, da uravnotežena in raznolika prehrana ne more zagotoviti primernih količin hranil. Po potrebi se lahko določi odstopanje za določeno hranilo v skladu s postopkom iz člena 14(2).

2.  Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali ne sme zavajati ali preslepiti potrošnika glede prehranske prednosti, ki jo ima živilo zaradi dodajanja teh hranil.

3.  Označevanje hranilne vrednosti izdelkov, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, in ki jih zajema ta uredba, je obvezno. Podatki, ki jih je treba navesti, morajo zajemati podatke, določene v skupini 2 člena 4(1) Direktive 90/496/EGS, in skupne količine vitaminov in mineralov, kadar so dodani živilom.

4.  Označevanje izdelkov, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, lahko vključuje izjavo, da so takšna dodajanja v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi (ES) št. .../… [o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih].

5.  Ta člen se uporablja brez poseganja v druge določbe živilske zakonodaje, ki se uporabljajo za določene kategorije živil.

6.  Pravila za izvajanje tega člena se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 14(2).

POGLAVJE III

DODAJANJE NEKATERIH DRUGIH SNOVI

Člen 8

Prepovedane, omejene snovi ali snovi pod strogim nadzorom Skupnosti

1.  Postopek, predviden v tem členu, se uporabi, če se dodaja živilom druga snov, kot so vitamini in minerali, ali sestavina, ki vsebuje drugo snov kot so vitamini ali minerali, ali se uporablja pri proizvodnji živil v okoliščinah, ki lahko povzročijo zaužitje količin te snovi, ki so veliko večje od količin, ki naj bi se običajno zaužile pod normalnimi pogoji prehranjevanja z uravnoteženimi in raznolikimi živili in/ali bi kako drugače predstavljale potencialno tveganje za potrošnike.

2.  Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi informacij s strani držav članic sprejme odločitev, potem ko v vsakem posameznem primeru Agencija opravi oceno razpoložljivih informacij, in v skladu s postopkom iz člena 14(2), da se po potrebi snov ali sestavina doda v Prilogo III. Zlasti:

3.  Predpisi Skupnosti, ki veljajo za določena živila, lahko predvidijo omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih snovi poleg tistih, ki so določene v tej uredbi.

4.  Nosilci živilske dejavnosti ali druge zainteresirane strani lahko Agenciji kadarkoli predložijo v oceno spis z znanstvenimi spoznanji, ki prikazujejo varnost snovi, navedene v delu C Priloge III, pod pogoji uporabe v živilu ali kategoriji živil, in pojasnjujejo namen te uporabe. Agencija o takem spisu nemudoma obvesti države članice in Komisijo ter jim nudi vpogled v zadeven spis.

5.  V štirih letih po datumu, ko je bila snov dodana v del C Priloge III, se v skladu s postopkom iz člena 14(2) in ob upoštevanju mnenja Agencije o spisih, ki so bili v skladu z odstavkom 4 tega člena predloženi v ocenjevanje, sprejme odločitev o tem, ali se brez omejitev dovoli uporaba snovi, navedenih v delu C Priloge III, ali pa se jih po potrebi vključi na seznam v del A ali B Priloge III.

6.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) določi izvedbena pravila za uporabo tega člena, vključno s pravili za predložitev spisa iz odstavka 4 tega člena.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 9

Register Skupnosti

1.  Komisija vzpostavi in vodi register Skupnosti o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, v nadaljnjem besedilu "register".

2.  Register vsebuje:

3.  Register je dostopen javnosti.

Člen 10

Prost pretok blaga

Brez poseganja v Pogodbo, zlasti v člena 28 in 30 Pogodbe, države članice ne smejo omejiti ali prepovedati trgovine z živili, ki so v skladu s to uredbo in predpisi Skupnosti, ki so bili sprejeti za njeno izvajanje, z uporabo neusklajenih nacionalnih predpisov, ki urejajo dodajanje vitaminov in mineralov živilom.

Člen 11

Nacionalni predpisi

1.  Države članice do…(14) obvestijo Komisijo o obstoječih nacionalnih predpisih o obveznem dodajanju vitaminov in mineralov ter o izdelkih, za katere velja odstopanje iz člena 4(b).

2.  Če država članica meni, da je treba, zato ker ne obstajajo predpisi Skupnosti, sprejeti novo zakonodajo:

Člen 12

Postopek obveščanja

1.  Če država članica meni, da je treba sprejeti novo zakonodajo, o predvidenih ukrepih uradno obvesti Komisijo in druge države članice ter poda razloge, ki jih upravičujejo.

2.  Komisija se posvetuje z Odborom iz člena 14, če meni, da bi bilo tako posvetovanje koristno, ali če tako zahteva država članica, ter poda mnenje o predvidenih ukrepih.

3.  Zadevna država članica lahko predvidene ukrepe sprejme šest mesecev po obvestilu iz odstavka 1 in pod pogojem, da mnenje Komisije ni negativno.

Če je mnenje Komisije negativno, je treba v skladu s postopkom iz člena 14(2) in pred iztekom roka iz prvega pododstavka tega odstavka ugotoviti, ali je predvidene ukrepe mogoče izvajati. Komisija lahko za predvidene ukrepe zahteva določene spremembe.

Člen 13

Zaščitni ukrepi

1.  Če ima država članica resne razloge za mnenje, da določen proizvod ogroža človeško zdravje, čeprav je v skladu s to uredbo, lahko ta država članica na svojem ozemlju začasno prekine ali omeji izvajanje zadevnih določb.

O tem nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo ter navede razloge za svojo odločitev.

2.  V skladu s postopkom iz člena 14(2) se, kadar je to primerno, po pridobitvi mnenja Agencije, sprejme odločitev.

Komisija lahko postopek začne na lastno pobudo

3.  Država članica iz odstavka 1 lahko začasno prekinitev ali omejitev ohrani, dokler ni obveščena o odločitvi iz odstavka 2.

Člen 14

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen v skladu s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002, v nadaljnjem besedilu "Odbor".

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 15

Spremljanje

Da bi olajšale učinkovito spremljanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, in živil, ki vsebujejo snovi s seznama v delih B in C Priloge III, lahko države članice od proizvajalca ali osebe, ki daje takšna živila v promet na njihovem ozemlju, zahtevajo, da s posredovanjem vzorca označbe tega proizvoda o tem uradno obvesti pristojne organe. V teh primerih se lahko zahtevajo tudi informacije o umiku takega proizvoda iz prometa.

Člen 16

Ocenjevanje

Do … (15) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkih izvajanja te uredbe, zlasti o razvoju trga živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, njihovega uživanja, vnosov hranil za prebivalstvo in sprememb prehrambnih navad ter dodajanja nekaterih drugih snovi, s predloženimi vsemi predlogi sprememb te uredbe, ki so po mnenju Komisije potrebne. V zvezi s tem države članice Komisiji predložijo potrebne ustrezne informacije do …(16)*. Pravila za izvajanje tega člena se določijo v skladu s postopkom iz člena 14(2).

Člen 17

Prehodni ukrepi

1.  Z odstopanjem od člena 3(1) in do …(17) lahko države članice dovolijo, da se na njihovem ozemlju uporabljajo vitamini in minerali, ki niso navedeni v Prilogi I ali so v oblikah, ki niso navedene v Prilogi II, če:

2.  Do…*, lahko države članice, v skladu s pravili Pogodbe, nadaljujejo z uporabo obstoječih nacionalnih omejitev ali prepovedi trgovanja z živili z dodanimi vitamini in minerali, ki niso vključeni na seznam v Prilogi I ali so v oblikah, ki niso navedene v Prilogi II.

3.  Države članice lahko v skladu s pravili Pogodbe še naprej uporabljajo obstoječe nacionalne predpise glede največjih in najmanjših količin vitaminov in mineralov, ki se dodajo živilom, navedenih v Prilogi I, in glede pogojev, ki veljajo za tako dodajanje, do sprejetja ustreznih ukrepov Skupnosti v skladu s členom 6 ali drugimi posebnimi predpisi Skupnosti.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od…(20) .

Živila, dana na trg ali označena pred …*, ki niso v skladu s to uredbo, se smejo tržiti do poteka roka trajanja, vendar ne dlje kot do …(21)*.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Vitamini in minerali, ki se lahko dodajajo živilom

1.  Vitamini

Vitamin A

Vitamin D

Vitamin E

Vitamin K

Vitamin B1

Vitamin B2

Niacin

Pantotenska kislina

Vitamin B6

Folna kislina

Vitamin B12

Biotin

Vitamin C

2.  Minerali

Kalcij

Magnezij

Železo

Baker

Jod

Cink

Mangan

Natrij

Kalij

Selen

Krom

Molibden

Fluor

Klor

Fosfor

PRILOGA II

Kemijske oblike vitaminov in mineralov, ki jih je dovoljeno dodajati živilom

1.  Kemijske oblike vitaminov

VITAMIN A

retinol

retinil acetat

retinil palmitat

beta-karoten

VITAMIN D

holekalciferol

ergokalciferol

VITAMIN E

D-alfa-tokoferol

DL-alfa-tokoferol

D-alfa-tokoferil acetat

DL-alfa-tokoferil acetat

D-alfa-tokoferil kisli sukcinat

VITAMIN K

filokinon (fitomenadion)

VITAMIN B1

tiamin hidroklorid

tiamin mononitrat

VITAMIN B2

riboflavin

natrijev riboflavin 5'-fosfat

NIACIN

nikotinska kislina

nikotinamid

PANTOTENSKA KISLINA

kalcijev D-pantotenat

natrijev D-pantotenat

dekspantenol

VITAMIN B6

piridoksin hidroklorid

piridoksin-5'-fosfat

piridoksin dipalmitat

FOLNA KISLINA

pteroilmonoglutaminska kislina

VITAMIN B12

cianokobalamin

hidroksikobalamin

BIOTIN

D-biotin

VITAMIN C

L-askorbinska kislina

natrijev-L-askorbat

kalcijev-L-askorbat

kalijev-L-askorbat

L-askorbil 6-palmitat

2.  Kemijske oblike mineralov

kalcijev karbonat

kalcijev klorid

kalcijeve soli citronske kisline

kalcijev glukonat

kalcijev glicerofosfat

kalcijev laktat

kalcijeve soli ortofosforne kisline

kalcijev hidroksid

kalcijev oksid

kalcijev sulfat

magnezijev acetat

magnezijev karbonat

magnezijev klorid

magnezijeve soli citronske kisline

magnezijev glukonat

magnezijev glicerofosfat

magnezijeve soli ortofosforne kisline

magnezijev laktat

magnezijev hidroksid

magnezijev oksid

magnezijev sulfat

železov karbonat

železov citrat

železov amonijev citrat

železov glukonat

železov fumarat

natrijev železov difosfat

železov laktat

železov sulfat

železov difosfat (železov pirofosfat)

železov saharat

elementarno železo (iz karbonila + elektrolitsko spojen + z reduciranim vodikom)

bakrov karbonat

bakrov citrat

bakrov glukonat

bakrov sulfat

kompleks lizina z bakrom

natrijev jodid

natrijev jodat

kalijev jodid

kalijev jodat

cinkov acetat

cinkov klorid

cinkov citrat

cinkov glukonat

cinkov laktat

cinkov oksid

cinkov karbonat

cinkov sulfat

manganov karbonat

manganov klorid

manganov citrat

manganov glukonat

manganov glicerofosfat

manganov sulfat

natrijev bikarbonat

natrijev karbonat

natrijev citrat

natrijev glukonat

natrijev laktat

natrijev hidroksid

natrijeve soli ortofosforne kisline

natrijev selenat

natrijev hidrogen selenit

natrijev selenit

natrijev fluorid

kalijev fluorid

kalijev bikarbonat

kalijev karbonat

kalijev klorid

kalijev citrat

kalijev glukonat

kalijev glicerofosfat

kalijev laktat

kalijev hidroksid

kalijeve soli ortofosforne kisline

kromov (III) klorid in njegov heksahidrat

kromov (III) sulfat in njegov heksahidrat

amonijev molibdat (molibden (VI))

natrijev molibdat (molibden (VI))

PRILOGA III

Snovi, katerih uporaba v živilih je prepovedana, omejena ali pod strogim nazorom Skupnosti

Del A – Prepovedane snovi

Del B – Omejene snovi

Del C – Snovi pod strogim nadzorom Skupnosti

(1) UL C 80 E, 4.4.2006, str. 27. (2) Sprejeta besedila, 26.5.2005, P6_TA(2005)0202. (3) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (4) UL C 112, 30.4.2004, str.44. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2005 (UL C 117 E, 18.5.2006, str. 206), Skupno stališče Sveta z dne 8. decembra 2005 (UL C 80 E, 4.4.2006, str. 27) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. maja 2006. (6) UL L 183, 12.7.2002, str. 51. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2006/37/ES (UL L 94, 1.4.2006, str. 32). (7) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15). (8) UL (9) UL L 276, 6.10.1990, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (10) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (11) UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3). (12) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2165/2005 (UL L 345, 28.12.2005, str. 1). (13) * Dve leti od dneva začetka veljavnosti te uredbe. (14) * Šest mesecev od začetka veljavnosti te uredbe. (15) * Prvi dan šestega meseca, ki sledi dnevu začetka veljavnosti te uredbe + 6 let. (16) ** Prvi dan šestega meseca, ki sledi dnevu začetka veljavnosti te uredbe + 5 let. (17) * Sedem let od dneva začetka veljavnosti te uredbe. (18) ** Dan začetka veljavnosti te uredbe. (19) *** Tri leta od dneva začetka veljavnosti te uredbe. (20) * Prvi dan šestega meseca, ki sledi dnevu začetka veljavnosti te uredbe. (21) ** Zadnji dan petintridesetega meseca, ki sledi dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (KOM(2005)0472 – C6-0326/2005 – 2005/0201(CNS))

P6_TA(2006)0200 A6-0140/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0472)(1),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0326/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0140/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES ustrezno spremeni svoj predlog;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva k sprožitvi spravnega postopka na podlagi skupne izjave z dne 4. marca 1975, če namerava Svet odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 4 a (novo) (4a) Evropski parlament je 15. novembra 2005 sprejel resolucijo o oblikovanju akcijskega načrta Skupnosti za obnovitev staležev jegulj ¹, v kateri je pozval Komisijo, naj nemudoma predloži predlog uredbe za obnovo staleža evropske jegulje. _______________________ 1 Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0425. Sprememba 2 Uvodna izjava 8 (8)  Uspeh ukrepov za obnovitev staleža evropske jegulje je odvisen od tesnega sodelovanja in skladnega delovanja na ravni Skupnosti, držav članic in na lokalni ravni kot tudi od informacij, posvetovanja in vključevanja vpletenih javnih sektorjev. (8)  Uspeh ukrepov za obnovitev staleža evropske jegulje je odvisen od tesnega sodelovanja in skladnega delovanja na ravni Skupnosti, držav članic in na lokalni ter regionalni ravni kot tudi od informacij, posvetovanja in vključevanja vpletenih javnih sektorjev. Sprememba 3 Uvodna izjava 10 (10)  V povodju, kjer imajo lahko ribištvo in druge človekove dejavnosti, ki vplivajo na jegulje, čezmejne učinke, morajo biti vsi programi in ukrepi usklajeni za celotno ustrezno povodje. Za povodja, ki se raztezajo preko meja Skupnosti, si mora Skupnost prizadevati, da bi zagotovila primerno usklajenost z zadevnimi tretjimi državami. Vendar potreba po taki koordinaciji ne sme preprečiti nujnih ukrepov držav članic – (10)  V povodju, kjer imajo lahko ribištvo in druge človekove dejavnosti, ki vplivajo na jegulje, čezmejne učinke, morajo biti vsi programi in ukrepi usklajeni za celotno ustrezno povodje. Vendar pa usklajevanje ne sme potekati na račun hitre uvedbe nacionalnih delov načrtov za upravljanje z jeguljami. Za povodja, ki se raztezajo preko meja Skupnosti, si mora Skupnost prizadevati, da bi zagotovila primerno usklajenost z zadevnimi tretjimi državami. V okviru mednarodnega usklajevanja, tako znotraj Skupnosti kot izven nje, je treba posebno pozornost nameniti Baltiškemu morju in evropskim obalnim vodam, ki so zunaj področja uporabe Direktive 2000/60/ES. Vendar potreba po taki koordinaciji ne sme preprečiti nujnih ukrepov držav članic – Sprememba 4 Uvodna izjava 10 a (novo) (10a) Ker se naravno velik del zaroda jegulj s selitvijo izgubi, bi morala Komisija nemudoma raziskati, kako bi lahko evropsko ribogojstvo prispevalo k obnovi staleža evropskih jegulj, med drugim s stalnim gojenjem zaroda jegulj, ki so bile ujete, dokler te ne odrastejo v rumene jegulje in se uporabijo za obnovo staleža v evropskih celinskih vodah, povezanih z morjem. Sprememba 5 Uvodna izjava 10 b (novo) (10b) V okviru obnove staleža evropske jegulje je opaziti, da je zarod jegulj posebej izpostavljen, ker se velike količine zaroda jegulj izvažajo. Zato je treba izvajati posebne ukrepe za povečanje števila zaroda jegulj, izpuščenega v evropske vode. Sprememba 6 Člen 2 Od prvega do petnajstega dne vsak mesec se prepove ribolov, ulov in zadržanje vrste Anguilla anguilla. Ribolovna sezona se skrajša tako, da se ribolovni napor zmanjša za polovico. Sprememba 7 Člen 3, uvodno besedilo Z odstopanjem od člena 2 je do 30. junija 2007 dovoljeno loviti, obdržati in izvleči jegulje vrste Anguilla anguilla od prvega do petnajstega dne v vsakem mesecu pod pogojem, da: Z odstopanjem od člena 2 je do 30. junija 2007 dovoljeno loviti, obdržati in izvleči jegulje vrste Anguilla anguilla izven določene ribolovne sezone pod pogojem, da: Sprememba 8 Člen 3, točka (b) (b) so vse ulovljene jegulje izpuščene v evropske celinske vode, ki imajo dostop do morja za namene porasta ravni odseljevanja odraslih srebrnih jegulj. (b) vse ulovljene jegulje: - so izpuščene v evropske celinske vode, ki imajo dostop do morja za namene porasta ravni odseljevanja odraslih srebrnih jegulj ali - se uporabijo za ribogojstvo v Evropski uniji, pod pogojem, da se odstotek, ki ga Komisija določi za jegulje, uporabi za vzrejo in obnovo staleža rumenih jegulj v evropskih celinskih vodah, povezanih z morjem, da bi povečali raven odseljevanja odraslih srebrnih jegulj in Sprememba 9 Člen 3, točka (b a) (novo) (ba) države članice sprejmejo dodatne ukrepe za čim manjše oviranje naravne selitve zaroda jegulj v določenih obdobjih. Sprememba 10 Člen 4, odstavek 1 1.  Če obstoječi nacionalni ukrepi za določena povodja že zagotavljajo, da je cilj iz člena 6(4) izpolnjen, lahko zadevna država članica do 30. junija 2007 predloži prošnjo za izjemo pri ukrepih, predvidenih v členu 2 za omenjena povodja. 1.  Če obstoječi nacionalni ukrepi za določena povodja že zagotavljajo, da je cilj iz člena 6(4) izpolnjen, lahko zadevna država članica do 30. junija 2008 predloži prošnjo za izjemo pri ukrepih, predvidenih v členu 2 za omenjena povodja. Sprememba 11 Člen 4 a (novo) Člen 4a Dodatna zaščita zaroda jegulj Ribolov jegulj, krajših od 12 cm, je dovoljen, če je izpolnjena ena od naslednjih zahtev: (a) večina ujetih jegulj se uporabi za obnovo staleža v evropskih celinskih vodah, povezanih z morjem, da bi povečali raven odseljevanja odraslih srebrnih jegulj; (b) za jegulje, ujete za ribogojstvo v Evropski uniji, velja pogoj, da se odstotek, ki ga Komisija določi za jegulje, uporabljene v ribogojstvu, uporabi za gojenje zaroda jegulj in obnovo staleža v evropskih celinskih vodah, povezanih z morjem, da bi povečali raven odseljevanja odraslih srebrnih jegulj. Na željo države članice lahko Komisija določi kvoto za izvoz zaroda jegulj, če to ne posega v merila trajnostnega razvoja ali v obnavljanje staleža evropske jegulje. Če je ulov zaroda jegulj v državi članici ali regiji namenjen za prehrano, lahko Komisija to dovoli, če ne posega v merila trajnostnega razvoja. Sprememba 12 Člen 5 Z odstopanjem od člena 2 je od 1. julija 2007 dovoljeno loviti, obdržati in izvleči jegulje vrste Anguilla anguilla od prvega do petnajstega dne v vsakem mesecu pod pogojem, da je tako ribištvo v skladu s tehničnimi zahtevami in omejitvami, določenimi v načrtu za upravljanje z jeguljami. Z odstopanjem od člena 2 mora biti od 1. julija 2008 ribištvo v skladu s tehničnimi zahtevami in omejitvami, določenimi v načrtu za upravljanje z jeguljami. Sprememba 13 Člen 5, odstavek 1 a (novo) Za države članice, ki so načrt za upravljanje z jeguljami pred 31. decembrom 2006 predložile v odobritev Komisiji, se učinkovanje člena 2 odloži, dokler Komisija ne sprejme dokončne odločitve. Sprememba 14 Člen 6, odstavek 1 1.  Države članice opredelijo in določijo posamezna povodja, ki ležijo na njihovem nacionalnem ozemlju, ki je pred človekovim poseganjem predstavljalo naravne habitate za evropsko jeguljo ("povodja za jegulje"). 1.  Države članice opredelijo in določijo posamezna povodja, ki ležijo na njihovem nacionalnem ozemlju, ki je pred človekovim poseganjem predstavljalo naravne habitate za evropsko jeguljo ("povodja za jegulje"). Država članica se lahko utemeljeno odloči, da razglasi celotno nacionalno ozemlje ali obstoječo regionalno upravno enoto za eno povodje. Sprememba 15 Člen 6, odstavek 2 2.  Pri opredelitvi povodij za jegulje države članice upoštevajo upravne ureditve iz člena 3 Direktive 2000/60/ES. 2.  Pri opredelitvi povodij za jegulje države članice v največji možni meri upoštevajo upravne ureditve iz člena 3 Direktive 2000/60/ES. Sprememba 16 Člen 6, odstavek 3 a (novo) 3a. Države članice v povodjih izvajajo načrt za upravljanje z jeguljami, ki zagotavlja učinkovito obnovitev staleža jegulj. Države članice predlagajo povodja, ki so predmet teh intervencijskih načrtov. Sprememba 17 Člen 6, odstavek 3 b (novo) 3b. Načrte za upravljanje povodij, ki si jih deli ena ali več držav članic, je treba pripraviti skupaj in jih predložiti Komisiji. Sprememba 18 Člen 6, odstavek 4 4.  Cilj vsakega načrta za upravljanje z jeguljami je dovoliti za vsako povodje za jegulje odseljevanje v morje z veliko verjetnostjo najmanj 40 % biomase odraslih jegulj glede na najboljšo oceno potencialnega odseljevanja iz povodja v odsotnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na ribolovno območje ali stalež. 4.  Cilj vsakega načrta za upravljanje z jeguljami je dovoliti za vsako povodje za jegulje odseljevanje v morje z veliko verjetnostjo visokega odstotka biomase odraslih jegulj glede na najboljšo oceno potencialnega odseljevanja iz povodja ob upoštevanju vseh človekovih dejavnosti, ki vplivajo na ribolovno območje ali stalež. Sprememba 19 Člen 6, odstavek 5 a (novo) 5a. Evropska unija podpira ukrepe, ki zagotavljajo obnovo staleža v povodjih posameznih držav članic. Sprememba 20 Člen 6, odstavek 5 b (novo) 5b. Evropska unija podpira ukrepe za pomoč pri izdelavi in/ali prilagajanju mehanizmov za premagovanje ovir, da bi bila selitev vzdolž rek nemotena. Sprememba 21 Člen 7, odstavek 1 1.  Države članice do 31. decembra 2006 sporočijo Komisiji vse posamezne načrte za upravljanje z jeguljami, pripravljene v skladu s členom 6. 1.  Države članice do 30. junija 2007 sporočijo Komisiji vse posamezne načrte za upravljanje z jeguljami, pripravljene v skladu s členom 6. Sprememba 22 Člen 7, odstavek 3 3.  Države članice izvajajo načrte za upravljanje z jeguljami, ki so bili odobreni v odstavku 2, od 1. julija 2007. 3.  Države članice izvajajo načrte za upravljanje z jeguljami, ki so bili odobreni v odstavku 2, od 1. julija 2008, če je to možno, pa že pred tem datumom. Sprememba 23 Člen 8, odstavek 1 1.  Za povodja, ki se raztezajo na ozemlje več kot ene države članice, vključene države članice skupno pripravijo načrt za upravljanje z jeguljami. 1.  Za povodja, ki se raztezajo na ozemlje več kot ene države članice, vključene države članice skupno pripravijo načrt za upravljanje z jeguljami. Če obstaja nevarnost, da bo prišlo pri usklajevanju do take zamude, da bo načrt za upravljanje nemogoče predložiti pravočasno, lahko države članice predložijo načrte za upravljanje za nacionalni del povodja. Sprememba 24 Člen 8, odstavek 2 2.  Kjer se povodje razteza preko ozemlja Skupnosti, si vključene države članice prizadevajo razviti načrt za upravljanje z jeguljami skupaj z ustreznimi tretjimi državami. 2.  Kjer se povodje razteza prek ozemlja Skupnosti, si vključene države članice prizadevajo razviti načrt za upravljanje z jeguljami skupaj z ustreznimi tretjimi državami. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni Baltiškemu morju in evropskim obalnim vodam, ki so zunaj področja uporabe Direktive 2000/60/ES. Sprememba 25 Člen 8 a (novo) Člen 8a Posebni ukrepi za zarod jegulj Komisija pripravi, kot del načrta za obnovo staleža evropske jegulje, posebne ukrepe, ki naj zagotovijo povečanje števila izpuščenega zaroda jegulj in so osredotočeni na reševanje težav, ki jih povzroča obsežen izvoz zaroda jegulj. Sprememba 26 Člen 9, odstavek 1 1.  Za vsak načrt za upravljanje z jeguljami vsaka država članica do 31. decembra 2009 Komisiji poroča o spremljanju, učinkovitosti in rezultatu načrta in zlasti oceni za vsako povodje navedeni delež biomase jegulj, ki se odseli v morje, da bi se drstil, glede na odseljevanje, doseženo v odsotnosti ribolova ali drugih človekovih dejavnosti, ki vplivajo na ribolov ali stalež. 1.  Za vsak načrt za upravljanje z jeguljami vsaka država članica do 31. decembra 2009 Komisiji poroča o spremljanju, učinkovitosti in rezultatu načrta. Sprememba 27 Člen 9, odstavek 2 2.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija 2010 predloži poročilo s statistično in znanstveno oceno rezultata izvajanja načrtov za upravljanje z jeguljami s priloženim mnenjem Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo. 2.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija 2011 predloži poročilo s statistično in znanstveno oceno rezultata izvajanja načrtov za upravljanje z jeguljami s priloženim mnenjem Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo. Sprememba 28 Člen 9, odstavek 3 a (novo) 3a. Komisija pred 1. januarjem 2007 po posvetovanju z ICES, Evropsko svetovalno komisijo za ribištvo v celinskih vodah (EIFAC), državami članicami in ribiško industrijo določi, ali je normo iz člena 6(4) možno izmeriti in uporabiti v praksi, nato pa po potrebi predloži spremenjen ali prilagojen predlog. Sprememba 29 Člen 11, odstavek 1 Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, vendar ne pred 1. januarjem 2007.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko (KOM(2005)0692 – C6-0040/2006 – 2005/0280(CNS))

P6_TA(2006)0201 A6-0163/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Sveta (KOM(2005)0692)(1),

–   ob upoštevanju členov 37 in 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0040/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju mnenja pravne službe Parlamenta (SJ-0085-06),

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za proračun in Odbora za razvoj (A6-0163/2006),

1.   odobri spremenjeni predlog uredbe Sveta in odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 2 a (novo) (2a) Finančni prispevek Skupnosti mora biti namenjen tudi razvoju obalnega prebivalstva Maroka in Zahodne Sahare, ki se preživlja z ribištvom, in odpiranju majhnih in srednje velikih lokalnih industrijskih obratov v ribiškem sektorju. Sprememba 2 Uvodna izjava 3 a (novo) (3a) Evropski parlament mora biti bolje obveščen, zato mora Komisija pripraviti letno poročilo o izvajanju tega sporazuma, ki bo obsegalo vse načine ribolova iz omenjenega sporazuma in vsebovalo pozitivna mnenja, ki jih Komisija izda v skladu s členom 6(2) tega sporazuma. Sprememba 3 Člen 1, odstavek 1 Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko se odobri v imenu Skupnosti. Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko se odobri v imenu Skupnosti ter se ga izvaja v skladu z mednarodnim pravom. Sprememba 4 Člen 2, uvodni stavek Možnosti ribolova, določene v Protokolu k Sporazumu, se med države članice razporedijo na naslednji način: Možnosti ribolova, določene v Protokolu k Sporazumu in v skladu z načeli, ki zagotavljajo relativno stabilnost, se med države članice razporedijo na naslednji način: Sprememba 5 Člen 3, pododstavek 1 a (novo) Na podlagi objav in sporočil mešane komisije, ustanovljene v skladu s členom 10 tega sporazuma, Komisija vsako leto seznani Parlament in Svet o izvajanju omenjenega sporazuma. Sprememba 6 Člen 3, pododstavek 1 b (novo) V primeru dokazov, da je izvajanje tega sporazuma v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi, Komisija nemudoma sprejme ukrepe za prekinitev njegovega izvajanja v skladu s členom 15 tega sporazuma. Sprememba 7 Člen 3 a (novo) Člen 3a Komisija mora v letno poročilo Evropskemu parlamentu vključiti tudi vse podatke o spremembah stanja ribolovnih virov, ukrepih za ohranjanje in upravljanje teh virov in o rezultatih poskusnih kampanj z novimi vrstami, izvedenih v skladu z določbami člena 5 Protokola. Sprememba 8 Člen 3 b (novo) Člen 3b V primeru izboljšanja biološkega stanja staleža glavonožcev in lupinarjev, ki bi ga potrdila pozitivna znanstvena mnenja, in v skladu z določbami iz člena 4 Protokola si bo Komisija morala prizadevati za vključitev morebitnih novih možnosti ribolova za omenjeni kategoriji v okviru tega sporazuma. Sprememba 9 Člen 3 c (novo) Člen 3c Tehnični ukrepi in ukrepi za upravljanje ribolova, ki so jih sprejele maroške oblasti v korist lokalnih ribiških flot, veljajo tudi za ribiško ladjevje Skupnosti, ki lovi na podlagi tega sporazuma. Sprememba 10 Člen 3 d (novo) Člen 3d V zadnjem letu veljavnosti Protokola in pred sklenitvijo novega sporazuma o njegovi obnovitvi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju sporazuma. Sprememba 11 Člen 3 e (novo) Člen 3e Na podlagi poročila iz člena 3d in po posvetovanju z Evropskim parlamentom Svet podeli Komisiji, če je potrebno, pogajalski mandat za sklenitev novega protokola.   Sprememba 12 Člen 3 f (novo) Člen 3f Na sejah in pri delu mešane komisije iz člena 10 tega sporazuma lahko sodelujejo en poslanec Evropskega parlamenta kot opazovalec ter predstavniki ribolovnega sektorja, katerega dejavnost ureja ta sporazum. Sprememba 13 Člen 3 g (novo) Člen 3g Komisija seznani Evropski parlament z vsemi pobudami za spremembo vsebine tega sporazuma, vključno s protokolom, tehničnimi navodili in prilogami.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Resolucija Evropskega parlamenta o 21. in 22. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe zakonodaje Skupnosti (2003 in 2004) (2005/2150(INI))

P6_TA(2006)0202 A6-0089/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju 21. in 22. letnega poročila Komisije (KOM(2004)0839 in KOM(2005)0570),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije (SEK(2004)1638 ter SEK (2005)1446 in 1447),

–   ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za peticije (A6-0089/2006),

A.   ker letna poročila Komisije ugotavljajo stanje prenosa direktiv s strani držav članic, da se zagotovi učinkovito spremljanje uporabe zakonodaje; ker je, kot pravi 21. poročilo, dne 31. decembra 2003 potekalo 3 927 postopkov za primere kršitev, vključno s 1 855 primeri, za katere se je začel postopek, 999 primeri, o katerih je bilo podano obrazloženo mnenje, 411 primeri, ki so bili predloženi Sodišču, in le 69 primeri (od katerih jih je 40 zadevalo okoljski sektor), za katere so se začeli postopki iz člena 228 Pogodbe ES,

B.   ker ustrezno spremljanje uporabe prava Skupnosti ne vključuje le ocenjevanje prenesene zakonodaje, ampak tudi za ocenjevanje kakovosti prenosa in sprejetih praks, ki se dejansko uporabljajo pri uporabi prava Skupnosti,

C.   ker je pravilno in hitro izvajanje zakonodaje Skupnosti sestavni in bistveni del "bolje oblikovanih predpisov"; ker je jasna in dobro napisana zakonodaja nujen pogoj za dobro uporabo prava Skupnosti v celotni EU; ker kakovost zakonodaje, ki je pogosto rezultat različnih političnih kompromisov, ni vedno zadostna in obveznosti držav članic niso zmeraj jasne,

D.   ker lahko Komisija prilagaja sredstva, ki jih uporablja za učinkovito opravljanje svojih nalog in iskanje inovacij, namenjenih izboljšanju uporabe prava Skupnosti,

E.   ker se Komisija zdaj ukvarja s prilagajanjem obstoječih postopkov in načini, kako jih pospešiti in napraviti učinkovitejše; ker to vseeno ni zadosten razlog, da se zahtevane informacije glede skupnih sredstev, ki so v ustreznih generalnih direktoratih in generalnem sekretariatu namenjena vprašanju kršitev, ne pošljejo pravočasno,

F.   ker število pritožb v zvezi s kršitvami prava Skupnosti kaže, da imajo evropski državljani bistveno vlogo pri njegovi uporabi ter da je ustrezna obravnava njihovih težav pomembna za verodostojnost Evropske unije,

G.   ker pritožbe državljanov pri graditvi "Evrope ljudi" niso le simboličnega pomena, ampak predstavljajo stroškovno učinkovito in uspešno orodje za nadzor uporabe prava Skupnosti,

H.   ker so učinkovito pravno varstvo ter enotna uporaba in tolmačenje bistveni elementi prava Skupnosti,

I.   ker je Parlament prejel 22. letno poročilo Komisije šele januarja 2006 in ker se bo zaradi te zamude v tej resoluciji nanj le delno skliceval, jedro analize pa bo 21. letno poročilo Komisije o uporabi prava Skupnosti leta 2003,

1.   je prepričan o resnični potrebi, da vse evropske institucije resno, na viden način in z več pozornosti obravnavajo vprašanje nadzora izvajanja, zlasti glede na poudarek, ki je bil v zadnjem času namenjen nujnosti zmanjšanja obsega zakonodaje Skupnosti in zakonodajnih pobud;

2.   vztraja, da je treba vsako zmanjšanje obsega zakonodaje nadomestiti z večjim poudarkom na njenem izvajanju; poudarja, da so pritožbe stroškovno učinkovito in uspešno orodje za nadzor uporabe prava Skupnosti, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da se vsaj nekaj sredstev, ki so bila predvidena za pripravo osnutka in nadaljnje spremljanje zakonodaje, nameni učinkovitemu in pravilnemu izvajanju obstoječe zakonodaje Skupnosti v različnih enotah, ki se ukvarjajo s posameznimi pritožbami in primeri kršitev;

3.   je prepričan, da morajo odbori Parlamenta nameniti pozornost tudi vprašanju uporabe zakonodaje Skupnosti, pri čemer morajo zlasti pristojni poročevalci pri spremjanju izvajanja prava Skupnosti v državah članicah igrati bolj dejavno vlogo, pri čemer lahko kot vzor služijo redne seje o izvajanju, ki jih pripravlja Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano;

4.   razume, da se komitologije v tej resoluciji ne obravnava, in meni, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati v posebni resoluciji;

5.   poudarja, da nalaga člen 211 Pogodbe ES Komisiji institucionalno odgovornost za zagotavljanje izvajanja določb Pogodbe in ukrepov institucij v skladu s Pogodbo; nadalje poudarja, da člen 226 Pogodbe ES pooblašča Komisijo, da sprejme ukrepe proti državam članicam za kakršna koli neizpolnjevanja njihovih obveznosti v okviru Pogodbe;

6.   ugotavlja, da sta glavni težavi postopka za ugotavljanje kršitev (člena 226 in 228 Pogodbe ES) njegovo trajanje (povprečno 54 mesecev od prijave pritožbe in vložitve zadeve Sodišču) in omejena uporaba člena 228;

7.   ugotavlja, da Komisija organizira štiri srečanja na leto za odločanje o postopkih za ugotavljanje kršitev ter da vse odločitve (od prvega uradnega opomina, namenjenega pridobivanju informacij od zadevnih držav članic, do odločitve, da se obrnejo na Sodišče) sprejme kolegij komisarjev; ob upoštevanju pomena skupnega posredovanja pri fazah kršitve in potrebe po njem predlaga, da se pozorno oceni možnost skrajšanja notranjega postopka v začetni fazis pooblastitvijo vsakega člana Komisije, da v okviru svojih pristojnosti državam članicam pošlje uradne opomine, kar je že praksa v primerih, ko države članice prava Skupnosti niso prenesle v nacionalno zakonodajo v določenem roku;

8.   ugotavlja nezadostno stopnjo sodelovanja nacionalnih sodišč v večini držav članic, ki še vedno niso naklonjene izvajanju načela primarnosti prava Skupnosti;

9.   pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom "Boljši nadzor uporabe prava Skupnosti" (KOM(2002)0725), ki navaja različne ukrepe za dosego tega cilja;

10.   vseeno obžaluje, da Komisija ni predstavila nobenega strukturiranega, podrobnega nadaljnjega spremljanja nekaterih obveznosti, objavljenih v zgoraj navedenih sporočilih, kot na primer "uporaba prednostnih meril bo ocenjena letno, ko bo obravnavano poročilo o spremljanju uporabe prava Skupnosti";

11.   poziva Komisijo, da izvede posebno oceno uporabe prednostnih meril, navedenih v zgoraj navedenem sporočilu z namenom ocenjevanja, ali je takšno opravljanje resnično potrebno in ne prinaša pretiranega zmanjšanja obsega postopkov za ugotavljanje kršitev, za katere Pogodba ne predvideva nobenega hierarhičnega razmerja; poziva Komisijo, da oceni, ali ne bi bila primernejša rešitev za izboljšanje zmogljivosti nadaljnjega spremljanja pritožb preprosto povečanje razpoložljivih sredstev v najbolj izpostavljenih generalnih direktoratih; poudarja, da v oddelkih Komisije, zadolženih za prenos zakonodaje, potrebujejo strokovnjake, ki bi preučili, če je bila zakonodaja v celoti prenesena; meni, da se pri preučevanju prenesene zakonodaje ni mogoče zanašati le na avtomatični sistem za preverjanje skladnosti;

12.   poziva Komisijo, da Parlament obvešča o rezultatih takšnih ocenjevanj; vztraja, da opredelitev prednostnih nalog ne sme povzročiti manjšega odziva na pritožbe državljanov, ter od Komisije zahteva, da se o vsaki morebitni spremembi prednostnih meril posvetuje s Parlamentom;

13.   poziva Komisijo, da umesti načelo pravne države in izkušnje državljanov nad izključno gospodarskimi merili in ocenjevanjem; zahteva od Komisije, da natančno nadzoruje upoštevanje temeljnih svoboščin in splošnih načel Pogodbe ter tudi upoštevanje uredb in okvirnih direktiv; poziva Komisijo, naj med kriteriji za ugotavljanje kršitev temeljnih svoboščin uporablja sekundarno zakonodajo;

14.   zahteva od Komisije, da ponovno oceni sodelovanje z državami članicami v smislu člena 10 Pogodbe ES, glede na to, da večina držav članic še ni pripravljena storiti več za izboljšanje izvajanja prava Skupnosti, kar je bilo razvidno iz pogajanj o Medinstitucionalnem sporazumu z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje(1), ko je Svet zavrnil sprejetje vsakršne obveze v zvezi s prenosom in izvajanjem zakonodaje; izraža svojo podporo za ponoven začetek dialoga s Svetom o tej zadevi, da bi spremenili medinstitucionalni sporazum;

15.   odločno poziva Komisijo, da ponovno oceni svojo popustljivost do držav članic, ko gre za upoštevanje rokov za oddajo zahtevanih informacij Komisiji, sprejetje in sporočanje izvedbenih nacionalnih ukrepov ter pravilno uporabo zakonodaje Skupnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

16.   ugotavlja, da so se države članice odločile za oblikovanje posebnih struktur, ki obravnavajo izvajanje; pozdravlja napore Komisije za podpiranje vzpostavitve ustreznih točk za usklajevanje v vsaki državi članici z namenom izboljšanja celotnega prenosa in izvajanja politike ter učinkovitosti predpravdnih postopkov za ugotavljanje kršitev; predlaga, da države članice ne vzpostavijo le tehnične strukture, ampak tudi imenujejo politično osebnost (politične osebnosti) na nacionalni ravni, odgovorno za politiko ugotavljanja kršitev;

17.   opozarja, da poudarek na organizacijskih vprašanjih in pretoku informacij ne sme prikriti dejstva, da so številni primeri nepravilnega izvajanja posledica slabe kakovosti zakonodaje in namernih poskusov držav članic, da bi iz političnih, upravnih in gospodarskih razlogov izpodbile zakonodajo Skupnosti; v zvezi s tem dodaja, da ima Komisija navado sprejemati zapoznelo ukrepanje držav članic, da bi tako zaključili postopke za primer kršitev; poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva retroaktivno uporabo predpisov Skupnosti, ki so bili kršeni, da bi tako odpravili vse posledice kršitev, ter da naj se v primeru vztrajnega neizpolnjevanja obveznosti nemudoma zateče k členu 228 Pogodbe ES;

18.   ugotavlja, da se je omrežje SOLVIT (Internal Market Problem Solving) na notranjem trgu pokazalo kot učinkovit dopolnilni zunajsodni mehanizem, ki je povečal prostovoljno sodelovanje med državami članicami, vendar meni, da se teh mehanizmov ne sme obravnavati kot nadomestilo za postopke za ugotavljanje kršitev, ki zavezujejo države članice k izvajanju zakonodaje Skupnosti; poziva države članice, naj nacionalnim kontaktnim točkam za mrežo SOLVIT namenijo več finančnih sredstev in človeških virov;

19.   meni, da je za zakonodajo bistveno, da je pripravljena na način, prijaznejši za izvrševanje; meni, da je prav tako pomembno, da državljani bolje razumejo zakonodajo Skupnosti, in zato predlaga, naj se vsem pravnim aktom doda povzetek za državljane v obliki razumljive in poljudne obrazložitve;

20.   je prepričan, da čeprav je pomembno posvetiti čas in trud za razvijanje dialoga z državami članicami ter izboljšanje njim namenjene podpore za olajšanje hitrega in pravilnega prenosa zakonodaje Skupnosti, je potrebna strožja disciplina, predvsem po širitvi, da se preprečijo pretirane zamude in trajne razlike v kakovosti prenosa na nacionalni ravni;

21.   verjame, da je treba posebno klavzulo, ki države članice obvezuje k oblikovanju tabele skladnosti ob prenosu direktiv, bolj sistematično vključiti v vsako novo sprejeto direktivo;

22.   ugotavlja, da je v letu 2004 približno 41 % novih direktiv vključevalo določbo o tabeli skladnosti; verjame, da mora Parlament kot sozakonodajalec podpreti predloge, da bi v direktive vključili določbe, ki države članice obvezujejo k uporabi tabele skladnosti za obveščanje; poziva Komisijo, da Parlamentu redno poroča o uporabi takšnih določb;

23.   pozdravlja prizadevanje nekaterih generalnih direktoratov Komisije, predvsem GD za okolje, za izboljšanje preverjanj skladnosti ustreznih direktiv, zlasti po širitvi; poziva Komisijo, da na svoji spletni strani objavi študije o ocenjevanju skladnosti nacionalnih izvedbenih ukrepov z zakonodajo Skupnosti, ki so jih zahtevali različni generalni direktorati;

24.   ugotavlja, da obstaja več postopkov, ki so odprti za neskladnost, ter da se takšni postopki včasih ponovijo, ne da bi države članice uspeli prepričati, da spremenijo svoje akte o prenosu; poudarja, da lahko v takšnih primerih zamude v postopku zelo škodijo državljanom, ker pozornost ni usmerjena na posamezne primere, ampak k splošnemu problemu; zato poziva Komisijo, da o primerih neporočanja in neskladnosti izvedbenih nacionalnih ukrepov z zakonodajo Skupnosti zavzame ostro stališče ter da uporabi različne stopnje postopka, določenega v členu 226 Pogodbe ES, v skladu z določenimi roki, o katerih se ni mogoče pogajati in ki so zapisani v ustreznih nezavezujočih instrumentih (sporočila, smernice), da bi tako čim hitreje prišli do določitve kazni, predvidene v členu 228 Pogodbe ES;

25.   poziva Komisijo, da predloži seznam tistih direktiv, ki imajo najslabši rezultat v smislu izvajanja, in poda mnenje o glavnih razlogih za to; poudarja, da so države članice v skladu s sodno prakso Sodišča in členom 10 PES dolžne zagotoviti ustrezen sistem učinkovitih in sorazmernih sankcij, ki bodo odvračale od kršitev predpisov Skupnosti; meni, da bi bilo treba v primeru, ko učinkovit sistem sankcij ni sprejet, primerno strogo ukrepati v skladu s postopkom za ugotavljanje kršitev;

26.   ugotavlja, da ti postopki državljanom ne dajejo nobene pravice, razen vložitve pritožbe, ter da ima Komisija v vlogi varuha Pogodbe veliko diskrecije glede tega, ali naj prijavi pritožbo in začne postopke; meni, da v Pogodbi ali sodni praksi sodišča ni ničesar, kar bi preprečevalo uporabo ustreznih zakonodajnih instrumentov, ki bi dali več pravic pritožnikom, zato poziva Komisijo, naj sprejme tovrstne instrumente; je prepričan, da mora ta pomembna in posebna pravica Komisije zadovoljevati merilom preglednosti in odgovornosti glede sprejemanja odločitev, predvsem v primerih neprijave pritožb;

27.   pozdravlja sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in evropskemu varuhu človekovih pravic o "odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami zakonodaje Skupnosti" (KOM (2002)0141);

28.   zahteva od Komisije, da upošteva načela, navedena v tem sporočilu, da je treba vse pritožbe, ki bi lahko naznanile resnično kršitev prava Skupnosti in jih je prejela Komisija, brez izjeme prijaviti, razen v primerih izrednih okoliščin, navedenih v členu 3 Priloge k Sporočilu; ugotavlja, da je evropski varuh človekovih pravic nedavno prejel posebne pritožbe o neprijavljanju pritožb in jih zdaj preučuje; poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži redno poročilo o primerih neprijavljanja pritožb v skladu z zgoraj navedenim sporočilom;

29.   meni, da je enoletni rok, ki je v sporočilu naveden za čas od prijave pritožbe do dejanskega uradnega opomina ali odločitve o prijavi, predolg; nadalje opozarja, da se tega roka vedno ne spoštuje, kar pušča pritožnika v nesprejemljivem stanju negotovosti; zato Komisijo poziva, da pošlje uradne opomine državam članicam, ki še ne vključujejo nobenih "pogajanj", kmalu po prijavi pritožbe in da si prizadeva za hiter potek postopka ob točnem upoštevanju rokov, pri čemer so izjeme mogoče le v izrednih primerih;

30.   poziva vse službe Komisije, da pritožnike – in kjer je primerno tudi vpletene poslance Evropskega parlamenta – ob izteku vsakega predhodno določenega roka v celoti obveščajo o napredku njihovih pritožb (uradni opomin, obrazložitveno mnenje, predložitev Sodišču), da navedejo razloge za njihove odločitve in jih v vseh podrobnostih sporočajo pritožniku, skladno z načeli, navedenimi v sporočilu iz leta 2002, ki pritožniku omogočajo, da predloži dodatne pripombe (takšne informacije morajo, predvsem v primerih, kadar namerava Komisija odgoditi pritožnika, vključevati pojasnila, ki jih predložijo vpletene države članice);

31.   poziva Komisijo, da sprejme posebne postopke, ki bi pritožniku in vpletenim poslancem Evropskega parlamenta omogočili dostop do dokumentacije in vsebine dopisovanja z državo članico;

32.   poziva Komisijo, da zagotovi specifične podatke o upoštevanju rokov, kakor je določeno v njenem internem priročniku o operativnih postopkih, ki jih je mogoče pridobiti le neuradno; ponovno poudarja pomen določanja skrajnih rokov od datuma prijave pritožbe, da se pritožniku zagotovi odgovor ter odpošlje uradni opomin;

33.   ugotavlja, da so postopki iz člena 228 Pogodbe ES v vsem času od njihove uvedbe le v treh primerih vodili k razsodbam Sodišča; pozdravlja Sporočilo Komisije o uporabi člena 228 Pogodbe ES (SEC(2005)1658), ki pojasnjuje in razvija politiko Komisije, ko od Sodišča zahteva, da naloži periodično plačilo in pavšalni znesek državam članicam, ki ne ravnajo v skladu s sodbo Sodišča;

34.   poziva Komisijo, da v skladu s svojim sporočilom iz leta 2005 o uporabi člena 228 Pogodbe ES uradno navede, da bodo vsi primeri, za katere že velja uradni opomin, obrazložitvena mnenja iz člena 228 in tudi vsi primeri, za katere zdaj veljajo postopki iz člena 226, predmet nove politike (če niso bili rešeni pred predložitvijo Sodišču);

35.   opozarja, da morajo peticije, ki so jih posamezniki poslali Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic in ustreznim parlamentarnim odborom, spodbuditi evropske institucije k oceni načina, po katerem se izvaja pravo Skupnosti na nacionalni in evropski ravni;

36.   ponavlja svoje prepričanje, da so tesno sodelovanje in nadzorni dogovori med Komisijo, Svetom, evropskim varuhom človekovih pravic in ustreznimi parlamentarnimi odbori bistveni za zagotavljanje učinkovitega posredovanja v vseh primerih, ko se je predlagatelj peticije upravičeno pritožil zaradi kršitve prava Skupnosti;

37.   vztraja pri tem, da mora Komisija v prihodnjih poročilih navesti podatke, ki bodo natančno prikazali pomemben in izrazit prispevek peticij k nadzoru nad uporabo zakonodaje Skupnosti, in ponovno poudarja zahtevo iz svoje resolucije z dne 9. marca 2004(2), da se vključi poglavje, izključno namenjeno peticijam;

38.   meni, da je treba postopkovne pravice vlagateljev peticij določiti, kakor je bilo to storjeno za pravice pritožnikov, opredeljene v sporočilu Komisije iz leta 2002; meni, da je treba razjasniti postopkovna vprašanja o vzporedni obravnavi pritožb in peticij ter dodatno izboljšati sodelovanje ustreznih služb, tako da lahko Odbor za peticije zagotovi spoštovanje pravic vlagateljev peticij;

39.   iz izkušenj ugotavlja, da se državljani, ki naslovijo peticijo na Parlament, pred nacionalnimi sodišči težko sklicujejo na pravice iz prava Skupnosti in težko pridobijo povračilo izgube ali škode, nastale zaradi kršenja zakonodaje Skupnosti s strani držav članic;

40.  obžaluje nepripravljenost Komisije, da bi raziskala domnevne pretekle kršitve zakonodaje Skupnosti, ki so sedaj že urejene, kot na primer peticije v zvezi z družbama "Equitable Life" in "Lloyds of London"; poziva Komisijo, naj razišče primere, kjer naj bi posamezniki zaradi domnevnih napak utrpeli veliko škodo, saj bi lahko rezultati takšnih raziskav državljanom izjemno koristili pri pridobivanju pravic do odškodnine po ustreznih pravnih poteh;

41.   meni, da je treba najti načine, kako izboljšati postopke med institucijami, da bi evropskim državljanom zagotovili bolj učinkovita izvensodna sredstva poravnave, kot nadgradnjo pravice do peticije, navedene v Pogodbi; s tem v zvezi predlaga, da bi bilo dobro razmisliti o vzpostavitvi organizacije, kot je "SOLVIT", ki bi v okviru Evropskega parlamenta poslancem pomagala pri pravnih vprašanjih;

42.   poziva k večjemu sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom ter njihovimi poslanci, da se spodbudi in poveča učinkovit pregled evropskih zadev na nacionalni ravni; meni, da imajo nacionalni parlamenti dragoceno vlogo pri spremljanju uporabe prava Skupnosti, s čimer pomagajo krepiti demokratično zakonitost Unije in jo približajo državljanom;

43.   zahteva od Komisije, da nacionalnim parlamentom pošlje svoja letna poročila o spremljanju uporabe prava, da takšno uporabo v nacionalnih organih lažje spremljajo;

44.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in parlamentom držav članic.

(1) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (2) UL C 102 E, 28.4.2004, str. 512.

Resolucija Evropskega parlamenta o boljši pripravi zakonodaje 2004: uporaba načela subsidiarnosti – dvanajsto letno poročilo (2005/2055(INI))

P6_TA(2006)0203 A6-0082/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o presoji vplivov z dne 5. junija 2002 (KOM(2002)0276),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2002 o akcijskem načrtu "Poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja" (KOM(2002)0278),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o boljši pripravi zakonodaje(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o presoji vplivov zakonodaje Skupnosti in postopka posvetovanja(2),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 25. in 26. novembra 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. marca 2005 z naslovom "Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji" (KOM(2005)0097),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 21. marca 2005 z naslovom "Boljša priprava zakonodaje 2004" (KOM(2005)0098),

–   ob upoštevanju smernic Evropske komisije za presojo vplivov z dne 15. junija 2005 in prilog k tem smernicam (SEK(2005)0791),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2005 z naslovom "Rezultati preverjanja zakonodajnih predlogov, ki čakajo na obravnavo zakonodajalca" (KOM(2005)0462),

–   ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o "boljši pripravi zakonodaje" in o tem, "kako izboljšati izvajanje in uveljavljanje zakonodaje EU", z dne 28. septembra 2005(3),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "o skupni metodologiji EU za presojo administrativnih stroškov, ki izhajajo iz zakonodaje", z dne 21. oktobra 2005 (KOM (2005)0518),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2005 o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2006(4),

–   ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0082/2006),

A.   ker Komisija v sporočilu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji vzpostavlja jasno povezavo med doseganjem lizbonskih ciljev in bolje oblikovanimi predpisi,

B.   ker bi moralo biti pregledno, jasno, učinkovito in zelo kakovostno zakonodajno okolje prednostni cilj politike Evropske unije,

C.   ker je zakonodajno okolje, v katerem delujejo podjetja, odločilni dejavnik za njihovo konkurenčnost, za trajnostno rast in posledično, za njihovo učinkovitost zaposlovanja,

D.   ker bi presoja vplivov v okviru nove zakonodaje in poenostavitev obstoječe zakonodaje lahko prispevali k boljši oceni družbenih, gospodarskih in okoljskih vplivov ter vplivov na zdravje ter bi lahko zmanjšali upravno breme, ki škoduje konkurenčnosti evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP),

E.   ker je ugled evropskega zakonodajalca med državljani in podjetji v EU še daleč od želenega, zlasti ker zakonodaja, ki je pogosto rezultat težavnega političnega kompromisa, ni dovolj jasna in je države članice ne morejo ali nočejo pravilno izvajati,

F.   ker Komisija pri pripravi zakonodaje nekaterim zainteresiranim stranem sicer ponuja možnost, da se odzovejo prek posvetovanja in različnih delovnih skupin, ni pa prave preglednosti glede vsebine teh posvetovanj, sodelujočih in tega, kako je njihove rezultate Komisija upoštevala,

G.   ker je Evropski parlament v zgoraj navedeni resoluciji z dne 20. aprila 2004 z veliko večino podprl uporabo presoje vplivov v EU za izboljšanje zakonodaje in ker sta Svet in Komisija v številnih dokumentih poudarila pomen presoje vplivov,

H.   ker Komisija pri izvajanju presoje vplivov ni dosledna pri uporabi metodologije, zaradi česar niha kakovost presoje vplivov, in ker slednja pogosteje spominja na utemeljitev predloga kot pa na pravo objektivno oceno,

I.   ker je velik delež izvedbene (oziroma sekundarne) zakonodaje sprejet v postopku komitologije brez ustreznega parlamentarnega nadzora ali presoje vplivov,

J.   ker je zakonodaja deloma učni proces, pri katerem se je mogoče učiti iz narejenih napak; ker vpliv zakonodaje ni dovolj pregleden in ker so poročila Komisije o izvajanju zakonodaje Skupnosti omejena na izvajanje v državah članicah ter ne nudijo vpogleda v to, ali zakonodaja v praksi dosega zastavljene cilje,

1.   poudarja, kako nujno je za kakršnokoli sprejeto zakonodajo Skupnosti, da je popolnoma v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

2.   podpira željo po izboljšanju evropske zakonodaje z namenom doseči večjo rast in delovna mesta ter poudarja, kako nujen je celovit in skladen pristop pri pobudah za "boljšo pravno ureditev", ki bo podprla tri lizbonske stebre v primeru pomanjkljivega delovanja trga; poudarja, da morajo biti pobude za "boljšo pravno ureditev" izvajane pregledno in demokratično;

3.   podpira zakonodajo, ki temelji na načelih in je kakovostno in ne količinsko naravnana: meni, da je razprava o "boljši pravni ureditvi" priložnost za razmislek o tem, da je zakonodaja postopek za doseganje jasno opredeljenih političnih ciljev, ki obvezuje in vključuje vse interesne skupine med vsemi fazami postopka od priprave do izvajanja;

4.   priporoča, da se program "boljše pravne ureditve" pred širšo uporabo preizkusi na nekaterih področjih in skrbno oceni; meni, da so izkušnje s postopkom Lamfalussy pri zakonodaji o finančnih trgih, zlasti pa dialog med zakonodajalci in udeleženci na trgu, dragocen precedenčni primer za dinamičen zakonodajni postopek;

5.   meni, da je postopek Lamfalussy uporaben mehanizem; meni, da je približevanje nadzornih praks ključnega pomena; v zvezi s tem pozdravlja delo odborov 3. stopnje in podpira njihovo zahtevo po ustreznih orodjih; meni, da lahko tam, kjer se nadzornikom omogoči dovolj manevrskega prostora, to odstrani večino bremena tehničnih podrobnosti v zakonodaji in najverjetneje ustvari ustreznejša pravila za dinamičen trg; kljub temu pa poudarja, da to v nobenem primeru ne ukine politične odgovornosti za končne cilje zadevne zakonodaje; vztraja, da bi zakonodajalci morali skrbno spremljati postopek in ponavlja, da morajo biti zakonodajne pravice Parlamenta v celoti upoštevane;

6.   ugotavlja, da bi morala vsak zakonodajni predlog spremljati presoja vplivov, ki je v zgoraj navedeni resoluciji z dne 20. aprila 2004 opredeljena kot kratek in jasen pregled vplivov po družbeni, gospodarski in okoljski plati ter kot pregled alternativnih politik, ki so zakonodaji na voljo v danih okoliščinah;

7.   meni, da je treba, kadar je osnutek predloga predstavljen Komisiji na zahtevo ene ali več držav članic, to omeniti;

8.   poudarja, da je treba v vseh generalnih direktoratih nemudoma in enotno začeti izvajati jasne smernice in strukture za presojo vplivov, ki jih je Komisija objavila junija 2005;

9.   pozdravlja razvoj presoj vplivov v pripravljalni fazi, vendar opozarja, da ne morejo nadomestiti političnih razprav o prednostih in slabostih zakonov; poudarja, da interesov potrošnikov, podjetij in državljanov ni mogoče skrčiti zgolj na analizo stroškov in koristi; meni, da bi bilo treba zakone izvajati z vso odgovornostjo samih institucij skladno z njihovimi političnimi prednostnimi nalogami; zahteva popolno preglednost med pripravljalno fazo in obrazložitve, ki temeljijo na iskanih rezultatih ter večjo natančnost pri podrobnostih, če je to potrebno; vztraja, da so skupne smernice ob spoštovanju treh lizbonskih stebrov zelo pomembne; vztraja, da je potreben ustrezen proračun;

10.   poudarja, da bi Komisija morala v presojo vplivov natančneje in skladno z natančnimi smernicami vključiti posledice pomanjkanja zakonodaje glede na izgubo ugodnosti, zlasti v povezavi z zdravjem, blaginjo in trajnostjo; vztraja, da mora kot del presoje vplivov tudi čim prej uvesti metodo, ki jo je razvila za kvantitativno izračunavanje upravnih bremen; ugotavlja, da je taka metoda potrebna zaradi boljšega pregleda stroškov, povezanih z uporabo in izvajanjem zakonodaje; meni, da mora biti dokončna metodologija vključena v presojo vplivov najpozneje do leta 2006;

11.   meni, da je za enotno uporabo presoje vplivov s strani Komisije bistveno, da kakovost presoje vplivov preverja neodvisno nadzorno telo; ne bo upošteval predlogov, če jih ne bo spremljala presoja vplivov, ki jo je preverilo neodvisno nadzorno telo, razen izjemoma, če Parlament te zahteve v posameznih primerih ne opusti;

12.   želi, da bi "boljšo pravno ureditev" usmerjal globalni pristop, ki bi v celoti vključeval Parlament, Svet in Komisijo ter države članice ter se posvetoval z vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi s tem vključil državljane, ki so v nekaterih državah članicah pred nedavnim izrazili pomanjkanje zaupanja v evropski projekt; priporoča, da se v postopkih posvetovanja poveča prispevek in sodelovanje predstavnikov potrošnikov in delavcev;

13.   poudarja, da se posvetovanje z zainteresiranimi stranmi v pripravljalni fazi razlikuje od pogajanj z njimi med zakonodajnim procesom, ter izraža zaskrbljenost zaradi težnje Komisije, da se dvostransko pogaja s posameznimi državami članicami, preden predstavi zakonodajne predloge, kar včasih pripelje do nenavadnih, neskladnih ali nasprotujočih si določb, možnosti neudeležbe ali izjem za določene države članice, ki izkrivljajo enake konkurenčne pogoje;

14.   meni, da je treba med pripravo zakonodaje in presoje vplivov zainteresiranim stranem dati možnost in dovolj časa, da sporočijo svoje odzive, ter da bi jih morala Komisija obvestiti, na kakšen način so bili njihovi odzivi uporabljeni v predlogu; meni, da mora Komisija v zvezi s tem zagotoviti največjo možno preglednost tako, da odzive zainteresiranih strani in presojo vplivov objavi v javno dostopnem registru;

15.   ugotavlja, da veliko izvedbene zakonodaje nastane s postopkom komitologije; meni, da mora takšna zakonodaja zadostiti enakim kakovostnim zahtevam kot izvajana zakonodaja in je torej predmet presoje vplivov, potem ko se razvijejo potrebna znanja in orodja;

16.   je prepričan, da se bo Parlament, če bodo njegove zakonodajne pristojnosti v okviru postopka komitologije upoštevane, bolj pripravljen osredotočiti na splošna načela in podpreti poenostavitev zakonodaje in inovacije;

17.   ponovno opozarja, da se lahko presoja vplivov uporablja tudi za predloge bistvenih sprememb Parlamenta in Sveta na predloge Komisije, ter poudarja, da je taka presoja vplivov smiselna samo, če se uporablja enaka metodologija kot pri Komisiji;

18.   poziva Svet in Komisijo, da v okviru medinstitucionalnega posvetovanja v bližnji prihodnosti razvijeta metodo in postopek Skupnosti za uporabo presoje vplivov v evropskem političnem procesu in da do septembra 2006 dosežeta konkretne sporazume;

19.   opozarja, da morajo metode "boljše pravne ureditve" upoštevati ravnovesje moči med Parlamentom, Svetom in Komisijo ter njihove posamezne vloge; želi, da je prispevek Parlamenta preudaren in celovit ter da gradi na pridobljenih izkušnjah; poudarja potrebo po politični podpori inovacijam v zakonodajnem postopku;

20.   meni, da zakonodaja na izrazito tehnični ravni ne sme voditi k umiku sozakonodajalcev iz demokratičnega zakonodajnega procesa, temveč jih mora spodbujati, da se posvetijo osrednjim političnim načelom in ciljem ter načinu, kako jih udejanjiti ob spremembi iz predpisovalnega pristopa v odziven in sodelovalen pristop ob uporabi tehničnega znanja in zmogljivosti zakonodajnih organov, ki zakone izvajajo;

21.   poziva države članice, da med seboj izmenjajo izkušnje o uporabi presoje vplivov in da to presojo uporabijo tudi za nacionalno zakonodajo;

22.   pozdravlja povečano vključevanje nacionalnih parlamentov v delovni program Komisije, vendar pa svari pred metodo naključne izbire predlogov na osnovi subsidiarnosti in sorazmernosti; zahteva, da vsi novi predlogi vsebujejo povzetek obstoječe zakonodaje na zadevnem področju in razlago o skladnosti novega predloga z njo; zahteva, da se po veljavni analizi posameznih posledic glede na pričakovanja državljanov, tri lizbonske stebre, stroške in administrativne obremenitve, zlasti za MSP, Svetu in Parlamentu predlagajo različne možnosti;

23.   da se zagotovi enoten vseevropski zakonodajni okvir, poziva Komisijo, naj se prepriča, da Svet ne spodkopava tega okvira z množico razveljavitvenih določb, ugodnih za posamezne države članice;

24.   poziva Komisijo, da Parlamentu najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti nove zakonodaje poroča o njenih učinkih v praksi; pri tem ga predvsem zanima, ali je zakonodaja izpolnila prvotni namen, kakšne učinke ima na mednarodno konkurenčnost v zadevnih sektorjih, nenazadnje tudi z vidika različnih ureditev (ali pomanjkanja ureditve) v konkurenčnih državah in kako se uporablja v praksi; poleg tega poziva Komisijo, da za kvantitativne rezultate presoje vplivov opravlja redne kritične analize zaradi ugotavljanja, ali uporabljena metodologija omogoča zanesljive napovedi, in da o rezultatih poroča Parlamentu;

25.   poudarja, kako nujno je, da imata Parlament in še posebej odgovorni poročevalec dejavnejšo vlogo pri nadzorovanju izvajanja evropske zakonodaje v državah članicah, pri čemer uporabita mrežo med Evropskim parlamentom in nacionalnimi in/ali regionalnimi parlamenti;

26.   meni, da bi bilo treba prenos zakonodaje ES spremljati resno in proaktivno, da bi se izognili razhajajočim se razlagam in "prenatrpanosti"; želi, da ima Komisija skupaj z nadzorniki in skupinami strokovnjakov dejavno vlogo pri prenosu, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, saj lahko zgodnja analiza potencialnih težav prepreči nastanek zamud in nepotrebnih stroškov za podjetja; predlaga, da bi Parlament moral sprejeti ustrezen postopek prehoda in spremljanja ob tesnem sodelovanju s svojimi nacionalnimi partnerji;

27.   priznava, da je odprta metoda usklajevanja pomembno politično sredstvo v okviru Lizbonske strategije; vendar poudarja, da ta metoda vseeno ne more vsesplošno nadomeščati bolj formalnega usklajevanja in skupnih ukrepov v zvezi s tem; vztraja, da mora biti Evropski parlament v celoti obveščen o razvoju prakse odprte metode usklajevanja in poziva Komisijo, naj predloži poročilo o oceni te metode; vztraja, da se odprta metoda usklajevanja ne sme razviti v vzporeden in nepregleden zakonodajni postopek, ki bi spodkopaval postopke iz Pogodbe ES in ogrožal parlamentarni nadzor;

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (2) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 146. (3) UL C 24, 31.1.2006, str. 39 in 52. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0524.

Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju, posledicah in vplivu veljavne zakonodaje notranjega trga (2004/2224(INI))

P6_TA(2006)0204 A6-0083/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2002 o presoji vplivov (KOM(2002)0276),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. junija 2002 o z naslovom "Akcijskem načrtu – Poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja" (KOM(2002)0278),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2002 o bolšem spremljanju uporabe prava Skupnosti (KOM(2002)0725),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje(1), ki so ga sprejeli Parlament, Svet in Komisija,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o vplivu zakonodaje Skupnosti in postopku posvetovanja(2),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 25. in 26. novembra 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. marca 2005 z naslovom "Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji" (KOM(2005)0097),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 21. marca 2005 z naslovom "Boljša priprava zakonodaje 2004" (KOM(2005)0098),

–   ob upoštevanju smernic Komisije za presojo vplivov z dne 15. junija 2005 in prilog k temi smernicam (SEK(2005)0791),

–   ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o "boljši pripravi zakonodaje" in o tem, "kako izboljšati izvajanje in uveljavljanje zakonodaje EU", z dne 28. septembra 2005(3),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. januarja 2005 z naslovom "Drugo poročilo o izvajanju Strategije notranjega trga za obdobje 2003-2006" (KOM(2005)0011),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2005 z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja" (KOM(2005)0535),

–   ob upoštevanju ponovne sprožitve Lizbonske strategije 22. in 23. marca 2005,

–   ob upoštevanju poročil o dosežkih na področju notranjega trga,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0083/2006),

A.   ker so Parlament, Svet in Komisija v navedenem Medinstitucionalnem sporazumu zdne 16. decembra 2003 prevzeli obvezo za agendo za boljšo pravno ureditev,

B.   ker je Komisija boljšo pravno ureditev v ponovno sproženem programu lizbonske strategije postavila v središče prizadevanj za delovna mesta in rast v Evropski uniji,

C.   ker sta deregulacija in zmanjšanje birokracije, ki izvira iz zakonodaje EU, temeljni predpostavki za dosego lizbonskih ciljev,

D.   ker bi izboljšana priprava evropske zakonodaje morala pripomoči k večji konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu, pravičnim konkurenčnim pogojem med podjetji, spodbujanju rasti in krepitvi socialne kohezije,

E.   ker zasledovanje cilja boljše pravne ureditve ne sme pripeljati do razvrednotenja okoljskih, socialnih ali potrošniških standardov,

F.   ker bodo državljani in podjetja imeli koristi od dobrih, jasnih in preprostih zakonov notranjega trga, ki bodo olajšali izvajanje in uveljavljanje,

G.   ker so zainteresirane strani izrazile zaskrbljenost glede težav, ki so nastale kot posledica nejasnih ali nepopolnih pojmov, opredelitev ali določb v zakonodaji Skupnosti,

H.   ker so težave pri prenosu in izvajanju pogosto posledica slabo osnovanih zakonodajnih besedil; ker imajo evropski zakonodajni organi veliko odgovornost na tem področju in bi se torej pri pogajanjem morali izogibati zapletenim in nejasnim kompromisom,

I.   ker dvoumnosti v besedilu pri prenosu v nacionalno zakonodajo ustvarijo pravne nejasnosti in neskladnosti, kar lahko privede do izkrivljanja konkurence in drobitve notranjega trga,

J.   ker zaporedna poročila o dosežkih na področju notranjega trga kažejo, da kljub izboljšavam v nekaterih državah članicah, prenos in izvajanje še vedno predstavljata resno težavo,

K.   ker mora agenda za boljšo pravno ureditev dati prednost izvajanju in prenosu obstoječe zakonodaje, da bi se izognila neskladnostim, ki zmanjšujejo konkurenčnost Evrope, pravice delavcev in potrošnikov ter sposobnost potrošnikov in podjetij, da v celoti izkoristijo notranji trg,

L.   ker zaporedna poročila o dosežkih na področju notranjega trga kažejo, da prenos še vedno predstavlja resno težavo v več državah članicah,

M.   ker boljša pravna ureditev zahteva tako predhodno kot naknadno presojo vplivov, ki bo pokazala, ali je cilje možno doseči oziroma so že bili doseženi,

N.   ker so Parlament, Svet in Komisija ugotovili potrebo po uporabi alternativnih sredstev pravne ureditve v ustreznih primerih in v primerih, ko Pogodba ES uporabe zakonodajnega instrumenta ne zahteva posebej,

O.   ker, v skladu z navedenim medinstitucionalnim sporazumom, takih sredstev pravne ureditve ni možno uporabljati, ko gre za temeljne pravice ali pomembna politična mnenja, ali v situacijah, ko je treba predpise enotno uporabljati v vseh državah članicah,

P.   ker ne obstajajo uradni mehanizmi za obveščanje Parlamenta, preden se predlaga uporaba alternative zakonodaji, ali za posvetovanje s Parlamentom o rezultatih, ki jih bo prinesla alternativna zakonodaja; ker to pomanjkanje preverjanj in usklajenosti ogroža demokratično pristojnost Parlamenta,

Q.   ker je pomembno, da vse tri institucije vlagajo sredstva in osebje v delovne skupine za oblikovanje "boljše pravne ureditve",

1.  Poudarja potrebo po skupnem pristopu do boljše pravne ureditve, osnovanem na temeljnem sklopu ureditvenih načel, in sicer na subsidiarnosti, sorazmernosti, odgovornosti, doslednosti, preglednosti in ciljni usmerjenosti; poudarja, da ta pristop ne more mimo pravice do družbenega posvetovanja in mora spoštovati načela soudeleženske demokracije;

2.   poudarja potrebo po tem, da Parlament, Svet in Komisija ustanovijo delovne skupine za "boljšo pravno ureditev", in da vzpostavijo medinstitucionalno delovno skupino za razvijanje usposabljanja, znanj in nadzora kakovosti, ter si izmenjajo in določijo najboljšo prakso za boljšo pravno ureditev;

3.   poziva Komisijo, da izdela kratek in jasen vodnik k boljšemu postopku urejanja, ki bo začrtal ključne korake, ki bi jih bilo treba narediti pri razvoju in izvajanju zakonodaje EU, vključno z vzpostavitvijo naknadnega ocenjevanja pomembnih področij, ki bi se izvajalo v sodelovanju s Parlamentom;

4.   vztraja pri tem, da mora biti vsem predlogom Komisije priložen "kontrolni seznam boljše zakonodaje", ki povzema korake, skozi katere mora iti predlog, ter da je treba ta kontrolni seznam posodobiti po vsaki zaključeni stopnji, z napotitvijo na vse pomembne študije ali presoje vplivov;

5.   poudarja, da bosta strateški ureditveni pristop in trden okvir dosegla najboljše rezultate z usposobitvijo zadevnih sektorjev, da čim bolj učinkovito načrtujejo in izvajajo zakonodajo; pozdravlja pobudo Komisije CARS 21, ki je dober primer strateškega pristopa k ureditvi;

6.   zahteva, da Komisija izvede tako predhodno kot naknadno presojo vplivov na zakonodajo, kar bo v pomoč pri določanju, ali so bili ključni cilji politik doseženi, in pri postopku pregleda pravne ureditve;

7.   meni, da je nujno, v interesu dosledne uporabe presoje vplivov Komisije, da je njihova kakovost podvržena zanesljivemu spremljanju urada, kar še zlasti velja za zakonodajo s področja notranjega trga;

8.   vztraja, da vsi Parlamentu posredovani zakonodajni predlogi vsebujejo povzetek presoje vplivov;

9.   poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da ne povzročajo novih težav pri izvrševanju z nalaganjem dodatnih zahtev na nacionalni ravni pri prenosu zakonodaje Skupnosti (dodajanje novih predpisov, "gold-plating"), ter morajo to potrditi z uradno izjavo Komisiji;

10.   vztraja, da mora Komisija še naprej utrjevati, poenostavljati in kodificirati;

11.   poziva Komisijo, naj pripravi nove predloge za bolj pregledno in učinkovito posvetovanje zainteresiranih strani; meni, da morajo biti socialni partnerji v to enakovredno vključeni in da se je treba posvetovati z organizacijami potrošnikov in z okoljskimi organizacijami;

12.   poziva Komisijo, da izboljša učinkovitost predhodnega pregleda predlogov nacionalnih tehničnih uredb v skladu z Direktivo 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov(4), med drugim tudi tako, da poveča javni dostop do pripomb, ki jih sprožijo Komisija in države članice;

13.   vztraja, da Komisija vzpostavi pregleden in hiter postopek za primere preverjanja kršitev na notranjem trgu in da obvesti Parlament o tem, kako so v praksi prednostna merila za obravnavanje kršitev pregledana in predstavljena pritožnikom, kakor je bilo navedeno v sporočilu o boljšem spremljanju uporabe prava Skupnosti;

14.   poziva Svet in Komisijo, da izboljšata spremljanje izvajanja in skladnosti s pravom Skupnosti; meni, da bo to pripomoglo k izboljšanju stopnje prenosa in izmenjave najboljših praks med državami članicami, kakor tudi pri uvedbi sankcij v primeru kršitev; vztraja, da poročilo Komisije o izvajanju ne sme biti omejeno na pravno analizo izvedbenih instrumentov, temveč mora tudi oceniti uporabo zadevne zakonodaje v praksi;

15.   vztraja, da se Parlamentu zagotovi seznam ukrepov politike, v katerih je Komisija uporabila alternativna sredstva pravne ureditve, ki vključuje oceno neuspeha ali uspeha takih sredstev, njihovih učinkov na situacijo v praksi – natančneje na pravice delavcev in potrošnikov, socialno kohezijo, pošteno konkurenco, spodbujanje rasti in konkurenčnega položaja EU ter na najboljše prakse in izkušnje, pridobljene v postopku; vztraja, da se te informacije vključi v letno poročilo Komisije o boljši pripravi zakonodaje;

16.   priznava, da klasičen način urejanja ni vedno primeren način za doseganje cilja politike;

17.   vztraja na osrednji vlogi Parlamenta, zlasti odgovornega poročevalca, pri spremljanju izvajanja in skladnosti s pravom Skupnosti ter nadzora Komisije na tem področju;

18.   se zaveda možnosti, ki jih Lamfalussyjev proces nudi za doseganje enotnega trga finančnih storitev, vendar obžaluje počasen napredek pri doseganju medinstitucionalnega sporazuma, v katerem bi bila v polni meri priznana vloga Parlamenta v procesu izvajanja;

19.   vztraja, da Komisija letnemu delovnemu programu priloži seznam tistih predlogov, ki bi lahko bili predmet alternativne ureditve;

20.   vztraja, da alternativni predlogi pravne ureditve vključujejo tako jasne cilje in določene skrajne roke za ukrepanje, kakor tudi sankcije za kršitve;

21.   predlaga, da odbori Parlamenta vzpostavijo trdne mehanizme za ocenjevanje in spremljanje izvajanja in uporabe alternativnih sredstev pravne ureditve z namenom zagotoviti pravna sredstva potrošnikom, ko ponudniki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, v skladu s takimi alternativnimi predlogi pravne ureditve;

22.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (2) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 146. (3) UL C 24, 31.1.2006, str. 39 in 52. (4) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji poenostavitve zakonodajnega okolja (2006/2006(INI))

P6_TA(2006)0205 A6-0080/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2000 o poročilu Komisije Evropskemu svetu z naslovom "Boljše sprejemanje zakonodaje 1998: Skupna odgovornost" in "Boljše sprejemanje zakonodaje 1999"(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2001 o Beli knjigi Komisije o evropskem upravljanju(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. aprila 2003 o poročilih Komisije Evropskemu svetu z naslovoma "Boljše sprejemanje zakonodaje 2000" in "Boljše sprejemanje zakonodaje 2001"(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2004 o poročilu Komisije z naslovom "Boljše sprejemanje zakonodaje 2002"(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2004 o sporočilu Komisije o poenostavitvi in izboljšanju regulativnih dejavnosti Skupnosti(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o oceni vpliva zakonodaje Skupnosti in postopkov posvetovanja(6),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ustavne zadeve, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov(A6-0080/2006),

A.   ker sta poenostavljanje zakonodajnega okolja ter garancija jasnosti, učinkovitosti in kakovosti zakonodaje, sedanje in bodoče, bistvena pogoja za uresničitev cilja "boljšega sprejemanja zakonodaje", kar je prednostna naloga Evropske unije v okviru splošnega cilja povečanja rasti in zaposlovanja,

B.   ob upoštevanju obveznosti in ciljev, določenih v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 16. decembra 2003(7), predvsem obveznosti in ciljev v zvezi s poenostavitvijo in zmanjšanjem obsega zakonodaje Skupnosti ter vplivom te zakonodaje v državah članicah,

C.   ker Komisija v svojem sporočilu z dne 25. oktobra 2005 z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja" (KOM(2005)0535) poenostavitve z vso pravico ne predstavlja kot zakonodajno tehniko, ki se razlikuje od kodifikacije, preoblikovanja ali razveljavitve, temveč kakor celovit postopek, ki vključuje omenjena orodja in je namenjen poenostavitvi in s tem pocenitvi nacionalnih predpisov in predpisov Skupnosti,

D.   ker ta pristop Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu predstavlja orodje v službi doseganja ciljev Lizbonske strategije,

E.   ker takšen postopek predvideva tesno partnerstvo na tem področju, najprej med evropskimi institucijami in potem med njimi in pristojnimi nacionalnimi organi,

F.   ob upoštevanju v zadnjih letih opravljenih prizadevanj Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta za izvajanje, opredelitev in izboljšanje uporabe instrumentov za poenostavitev zakonodaje,

G.   ker so bile pobude za poenostavitev, sprožene od začetka izvajanja drugega programa poenostavitve februarja 2003, po sporočilu Komisije "Izvajanje in poenostavitev pravnega reda Skupnosti" (KOM(2003)0071 z dne 11. februarja 2003), po svoji naravi in obsegu zelo različne in so zajemale vse od pregleda posamičnih direktiv do natančnega pregleda celotnega sektorja, kar otežuje poenotenje postopkovnega pristopa,

H.   ob upoštevanju pridobljenih izkušenj pri uveljavljanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994(8) o kodifikaciji in z dne 28. novembra 2001(9) o preoblikovanju ter ob upoštevanju teh instrumentov kakor bistvenih za poenostavitev pravnega reda Skupnosti,

I.   ker je bilo od začetka veljavnosti Medinstitucionalnega sporazuma o preoblikovanju predstavljenih le dvanajst predlogov za preoblikovanje, od katerih sta se dva zaključila z objavo, dva sta bila umaknjena in osem jih je še vedno v obravnavi; ker je bilo Evropskemu parlamentu predstavljenih le 49 predlogov za kodifikacijo od 2 400 družin zakonodajnih aktov, za katere bi se lahko uporabil postopek,

J.   ker zgoraj navedeno sporočilo Komisije iz leta 2005 v svojem tekočem programu poenostavitve (Priloga 2) vsebuje trideset predlogov, ki jih ni lahko opredeliti, ker gre na splošno za primere "ponovnega pregleda", "revizije", "posodobitve", "poenostavitve" in podobno,

1.   izrecno podpira tako postopek poenostavitve zakonodajnega okolja Unije, kakor tudi cilj, da se zagotovi, da je zakonodajno okolje ustrezno, enostavno in učinkovito; poudarja pa, da je potrebno takšen postopek utemeljiti na nekaterih predpogojih:

2.   podpira zakonodajo, ki temelji na načelih, vendar meni, da predlogi Komisije niso ustrezni; poziva Komisijo, naj v okviru Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje sprejme natančno usmerjeno in pretehtano zakonodajo, katere posledice so predvidljive, ki naj prispeva k vzpostavitvi ugodnih pogojev za dvig rasti in zaposlovanja, z zmanjšanjem stroškov in odpravljanjem nepotrebnih upravnih stroškov, z odpravljanjem ovir za prilagajanje in inovativnostjo in s splošnim zagotavljanjem pravne varnosti;

3.   pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije iz leta 2005, zavezo glede predstavitve programa za poenostavitev zakonodajnih aktov ter opredeljene načine in cilje, s katerimi namerava uresničiti ta program;

4.   pozdravlja dejstvo, da Komisija namerava sprejeti pomembne pobude za poenostavitev svojih letnih zakonodajnih programov in tudi namero, da bo predstavila dopolnilna sporočila za različne sektorje gospodarstva Skupnosti; poudarja pomen tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo, da bi tako določili zakonodajo, ki bi morala postati predmet poenostavitve;

5.   pozdravlja namen, da se zmanjša nepotrebno breme na MSP in da se poveča uporaba informacijske tehnologije; meni, da bi eden izmed ciljev poenostavitve zakonodajnega okolja Unije moral biti ta, da postane zakonodaja bolj enostavna, učinkovitejša in bolj osredotočena na uporabnika;

6.   meni, da postopek poenostavitve ne sme pod nobenim pogojem pomeniti zniževanje meril, ki jih določa veljavna zakonodaja; zato svari pred preozko in zgolj finančno ter upravno analizo stroškov in koristi zadevne zakonodaje; je prepričan, da mora vsaka ocena poenostavitve v enaki meri upoštevati ekonomske, socialne, okoljske in zdravstvene vidike ter se ne sme omejiti na kratkoročno presojo;

7.   poziva Komisijo, naj da prednost poenostavitvi predpisov; meni, da bi direktive bilo treba poenostaviti samo v izjemnih in primerno utemeljenih primerih, ko ne obravnavajo zelo občutljivih zadev ali ko niso plod težko doseženih kompromisov, kakor je to v primeru prava družb ES;

8.   ugotavlja, da je "uspeh" pobud za poenostavitev, ki prihajajo in se uresničujejo od leta 2003, zadovoljiv, in da povprečno trajanje postopkov kljub zapletenosti vsebine ni predolgo; vendar opaža, da je bilo število pobud za poenostavitev, vloženih od omenjenega datuma naprej, zelo omejeno, in da v začetku zastavljeni cilji zmanjšanja obsega pravnega reda Skupnosti še zdaleč niso doseženi;

9.   meni, da je razveljavitev nepomembnih in zastarelih aktov prednostna naloga, ki bi jo morala Komisija izvesti brez odlašanja; vendar bi morala v takšnih primerih razveljavitev zakonodaje Skupnosti spremljati sprejetje zakonodajnega akta Skupnosti, da bi preprečili državam članicam urejanje področij, ki so bila deregulirana na ravni Skupnosti;

10.   poudarja, da je v primeru "prestroge predpisane ureditve" na nekem področju to v veliki meri posledica zakonodajne dejavnosti držav članic, in da bi morala zato razveljavitvi predpisov Skupnosti, če do nje pride, slediti razveljavitev ustreznih nacionalnih določb;

11.   predlaga, da Komisija stalno spremlja takšne nacionalne predpise, ki naj bi ostali v veljavi po razveljavitvi izvorne zakonodaje Skupnosti; meni, da bi morala Komisija svojim predlogom dodati ustrezne revizijske klavzule;

12.   meni, da sta kodifikacija in preoblikovanje najpomembnejša instrumenta za poenostavitev pravega reda Skupnosti in poziva k čim širši uporabi teh instrumentov; meni, da je bilo preoblikovanje uporabljeno v omejenem obsegu, kar je posledica tako pomanjkanja zanimanja s strani Komisije, kakor tudi neprilagojenosti Poslovnika Evropskega parlamenta Medinstitucionalnemu sporazumu, ki ureja ta poslovnik;

13.   podpira kodifikacijo prava Skupnosti, vendar je skeptičen glede njegovega popolnega preoblikovanja, saj to med institucijami EU lahko privede do različnih razlag; opozarja, da poenostavitev ne bi smela voditi k ponovnem ustvarjanju prava Skupnosti zunaj demokratičnega nadzora;

14.   čestita za dosedanje rezultate, dosežene s kodifikacijo zakonodaje Skupnosti in upa, da bodo pristojne službe Komisije oblikovale nove in ambicioznejše predloge za kodifikacijo tudi na področjih, različnih od tistih, ki so bila pokrita do sedaj, zlasti na področju prava družb, intelektualne lastnine in varstva potrošnikov;

15.   meni, da je treba Medinstitucionalni sporazum o preoblikovanju bolj dosledno izvajati, če institucije dejansko nameravajo poenostaviti zakonodajo in uporabiti za ta cilj preoblikovanje;

16.   razume, da Evropski parlament in Svet načeloma ne bosta smela vlagati predlogov sprememb kodificiranih delov, če se želi zagotoviti učinkovitost preoblikovanja; meni, da če institucije dejansko želijo poenostaviti zakonodajo in za ta namen uporabiti preoblikovanje, bi morali biti deli kodificiranega besedila praviloma v skladu z določbami Medinstitucionalnega sporazuma o kodifikaciji; vendar priznava, da bi moral obstajati izreden postopek za vlaganje predlogov sprememb h kodificiranemu delu, kadar je to potrebno za skladnost ali povezanost z delom, ki je predmet spreminjanja;

17.   meni, da lahko institucije ocenijo možnost določitve tretje kategorije ukrepov poleg ukrepov kodifikacije in preoblikovanja, da bi tako predvideli najustreznejša sredstva za poenostavitev pravnih aktov Skupnosti; vendar meni, da do takrat, v primerih, ko bi Komisija pripravila splošne predloge za poenostavitev, ki ne bi bile spadali med razveljavitve, kodifikacije ali preoblikovanja, bi moral Evropski parlament postopati v skladu z že veljavnimi postopki; v teh primerih torej ne bi bilo mogoče izvajati točke 36 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje;

18.   meni, da bi moral Medinstitucionalni sporazum o preoblikovanju jasno določiti postopek, ki bi se uporabljal v primeru, da bi bilo med zakonodajnim postopkom potrebno spremeniti kodificirane dele;

19.   poziva Komisijo, naj ob upoštevanju zgoraj navedenih smernic nemudoma predstavi predlog za preoblikovanje medinstitucionalnih sporazumov, ki urejajo kakovost zakonodaje Unije;

20.   kaže pripravljenost, da več prispeva k naporom, ki jih morajo skupaj vložiti vse tri institucije, če naj ponovno steče proces poenostavitve;

21.   se zavezuje, da bo razmislil o izboljšanju svojih postopkov in notranjih zakonodajnih tehnik, da bi s tem pospešil proces poenostavitve, vendar ob spoštovanju postopkov, ki jih predvideva primarno pravo, predvsem Pogodba o ES;

22.   naroča Odboru za ustavne zadeve, naj oceni možnost ustreznih sprememb Poslovnika, da bi omogočili učinkovitejše izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma o preoblikovanju tudi z vidika večje uporabe poenostavljenih postopkov, določenih v Poslovniku;

23.   poudarja, da morajo biti tradicionalni zakonodajni instrumenti še dalje splošno pravilo za doseganje političnih ciljev, določenih s pogodbami; meni, da je uporaba alternativnih regulativnih metod, kot sta koregulacija in samoregulacija, lahko koristna dopolnitev zakonodajnim ukrepom, ko lahko le-te prispevajo k enakovrednemu ali večjemu izboljšanju od tistega, ki ga je možno doseči prek zakonodaje; poudarja, da mora biti vsaka uporaba alternativnih regulativnih metod skladna z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje; opozarja, da bi morala Komisija opredeliti pogoje in omejitve, ki jih morajo strani spoštovati pri izvajanju teh praks, ter bi bilo treba te prakse v vsakem primeru uporabiti pod nadzorom Komisije in brez poseganja v pravico Parlamenta do nasprotovanja uporabi le-teh;

24.   poziva Komisijo, naj predloži poročilo o oceni, ali trenutna praksa standardizacije kot oblike koregulacije ustreza določilom Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje in člena 6 Pogodbe ES;

25.   meni, da obstaja nevarnost, da bo standardizacija zaradi izključitve izvoljenih predstavnikov iz odločanja in zaradi neenakih pravic udeležbe nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih strani privedla do slabše preglednosti in odgovornosti; zato meni, da bi morala biti standardizacija omejena le na izključno tehnične harmonizacijske ukrepe;

26.   izraža presenečenje nad tem, da je bilo v zgoraj navedenem sporočilu Komisije iz leta 2005 vprašanje reforme sedanjega sistema prenašanja zakonodajne funkcije (sistema komitologije) sproženo le na kratko in naključno - proti koncu točke 3.d - glede na to, da bi takšna reforma lahko veliko prispevala k poenostavitvi sekundarnega prava Skupnosti in omogočila Komisiji, da po hitrejših postopkih sprejme izvedbene ukrepe;

27.   meni, da zakonodajno telo lahko prispeva k poenostavitvi z dogovarjanjem o manj izčrpnih zakonodajnih aktih in z večjo uporabo izvedbenih ukrepov s strani Komisije, ob zagotovilu, da ima zakonodajalec učinkovit nadzor nad vsebino teh izvedbenih ukrepov;

28.   ponovno poudarja, da vsaka uporaba postopka "komitologije" zahteva celotni ponovni pregled Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(10), da se zagotovi:

29.   se seznanja s seznamom ukrepov, ki jih vsebuje tekoči program poenostavitve Komisije in bo dejavno sodeloval pri doseganju cilja poenostavitve teh zakonodajnih aktov, če bo to potrebno, v okviru prihodnjega zakonodajnega postopka;

30.   pričakuje, da bodo različni predlogi Komisije za preoblikovanje in pregled prispevali k izboljšanju ravni gospodarske in socialne razvitosti Unije v povezavi s politiko trajnostnega razvoja, kakor tudi k izboljšanju ravni varovanja zdravja državljanov in kakovosti njihovega okolja, v skladu cilji iz člena 2 Pogodbe ES;

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 197, 12.7.2001, str. 433. (2) UL C 153 E, 27.6.2002, str. 314. (3) UL C 64 E, 12.3.2004, str. 135. (4) UL C 98 E, 23.4.2004, str. 155. (5) UL C 102 E, 28.4.2004, str. 512. (6) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 146. (7) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (8) UL C 102, 4.4.1996, str. 2. (9) UL C 77, 28.3.2002, str. 1. (10) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

Resolucija Evropskega parlamenta o izidu pregleda zakonodajnih predlogov, ki čakajo na obravnavo zakonodajalca (2005/2214(INI))

P6_TA(2006)0206 A6-0143/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2005 Svetu in Evropskemu parlamentu o izidu pregleda zakonodajnih predlogov, ki čakajo na obravnavo zakonodajalca (KOM(2005)0462),

–   ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 23. januarja 2006(1), poslanega predsedniku Evropske komisije,

–   ob upoštevanju pisma predsednika Evropske komisije predsedniku Parlamenta z dne 8. marca 2006,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0143/2006), ob upoštevanju naslednjega:

A.   ker je Komisija v svojem zgoraj navedenem sporočilu napovedala, da namerava umakniti 68 predlogov, za katere ocenjuje, da niso skladni s cilji Lizbonske strategije ter načeli bolje oblikovanih predpisov, in da bodo drugi predlogi na podlagi ponovno opravljene presoje gospodarskega vpliva po potrebi spremenjeni,

B.   ker predsednik Parlamenta v pismu, ki ga je poslal predsedniku Komisije po analizi tega sporočila v parlamentarnih odborih, na splošno pozdravlja namere Komisije, hkrati pa jo izrecno prosi, naj ne umakne nekaterih predlogov, in ker nasprotuje spremembi nekaterih drugih predlogov,

C.   predsednik Komisije je v odgovoru predsedniku Parlamenta navedel, da je Komisija, preden je sprejela svoje dokončno stališče, ustrezno preučila stališče Parlamenta; podal je podrobne razloge, zakaj Komisija ni upoštevala nekaterih zahtev Parlamenta in navedel možne pobude, ki jih kot odziv na te zahteve v prihodnosti namerava podati Komisija,

D.   ker je to sporočilo idealna priložnost za temeljitejšo analizo vprašanj v zvezi z umikom ali spremembo zakonodajnih predlogov Komisije,

E.   ker se zakonodajni akti Skupnosti z nekaterimi izjemami lahko sprejmejo le na podlagi predloga Komisije, ki ima skoraj popoln monopol nad zakonodajno pobudo,

F.   ker člen 250(2) Pogodba ES določa, da lahko Komisija, "dokler Svet ne odloči", svoj predlog med postopkom za sprejetje akta Skupnosti kadar koli spremeni,

G.   ker je treba kljub temu, da zaradi zgodovinskih razlogov vloga Parlamenta ni omenjena v členu 250(2), razlagati to odločbo skupaj s členom 251, če se uporablja za postopek soodločanja, in skupaj s členom 252, če se uporablja za postopek sodelovanja,

H.   ker je za primere, ko je po prvi obravnavi sprejeto skupno stališče, v tretji alinei drugega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES Komisiji dovoljeno, da Parlament obvesti o svojem stališču, medtem ko je v primeru, da Parlament naknadno bistveno spremeni skupno stališče, v točki (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Komisiji dovoljeno zgolj, da poda mnenje, na podlagi česar je jasno, da Komisija ni več "lastnica" svojega predloga,

I.   ker pogodbe ne omenjajo možnosti, da Komisija umakne zakonodajni predlog,

J.   ker Komisija kljub odsotnosti določb o umiku zakonodajnih predlogov redno umika zakonodajne predloge,

K.   ker se Parlament, Svet in Komisija ne uspejo sporazumeti o tem, kolikšne pristojnosti naj ima Komisija v zvezi z umikom zakonodajnih predlogov,

L.   ker Komisija kljub tem nesoglasjem redno umika zakonodajne predloge, ne da bi bile zadeve kadar koli predložene Sodišču,

M.   ker je tudi Parlament včasih pozval Komisijo, naj umakne svoje predloge,

N.   ker Okvirni sporazum(2) o odnosih med Parlamentom in Komisijo z dne 26. maja 2005 določa:

O.   ker bi sporazum o umiku in v potrebni meri o spremembi zakonodajnih predlogov Komisije, temelječ na skupnih smernicah treh institucij, pozitivno prispeval k nemotenemu poteku zakonodajnih postopkov,

1.   pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije in meni, da bo umik ali sprememba velike večine njegovih predlogov dejansko prispevala k poenostavitvi zakonodajnega okolja Skupnosti; kljub temu vztraja, da Komisija ustrezno upošteva nasprotovanja, ki jih izraža predsednik Parlamenta v pismu z dne 23. januarja 2006;

2.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija v luči pomislekov Parlamenta ponovno pregledala svoje predloge, preden je sprejela svoje končno stališče; priznava, da je Komisija vsakič, ko pomislekov ni upoštevala, navedla razloge za to in v nekaterih primerih tudi podala možne pobude, preko katerih se bodo želje Parlamenta lahko upoštevale;

3.   poudarja, da bi morala v prihodnje Komisija v takšnih primerih podati posebne razloge za umik ali spremembo posameznega predloga in da se ne sme le sklicevati na splošna načela, ki ne podajajo jasnih razlogov, zaradi katerih Komisija meni, da je treba določen predlog umakniti ali spremeniti;

4.   pozdravlja dejstvo, da Komisija upošteva cilje Lizbonske agende, preden predlaga umik zakonodajnega predloga; zato obžaluje, da je Komisija umaknila predlog direktive o statutu o evropski vzajemnosti, ki predstavlja enega od ključnih elementov Lizbonske strategije; izraža začudenje, da Komisija navaja različnost nacionalnih zakonodaj kot oviro za pobude Skupnosti; zato poziva Komisijo, da pred koncem leta sproži pobudo za pripravo statuta o evropski vzajemnosti in evropskem združenju;

5.   poziva Komisijo, naj takoj po svojem imenovanju Parlamentu in Svetu posreduje seznam zakonodajnih predlogov Komisije v predhodni sestavi, ki jih namerava ohraniti;

6.   poziva Komisijo, da v svoj letni zakonodajni in delovni program vključi seznam predlogov, ki jih namerava umakniti ali spremeniti, ter tako omogoči Parlamentu, da izrazi svoje stališče v skladu s svojimi posebnimi pravicami, kakor jih določajo pogodbe in postopki, opredeljeni v zgoraj navedenem Okvirnem sporazumu;

7.   upošteva dejstvo, da nobena odločba v veljavnih pogodbah Komisiji ne omogoča, da umakne zakonodajni predlog, medtem ko je možnost spremembe zakonodajnega predloga zajeta v načelu iz člena 250(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim lahko Komisija spremeni svoj predlog med postopkom za sprejetje akta Skupnosti; priznava, da se to načelo uporablja tudi za postopek soodločanja iz člena 251 in postopek sodelovanja iz člena 252;

8.   kljub temu ugotavlja, da znotraj jasno začrtanih meja zmožnost Komisije, da umakne zakonodajni predlog med postopkom za njegovo sprejetje,

9.   kljub temu vztraja, da je to možnost treba preučiti v luči posebnih pravic, ki jih uživajo različne institucije v zakonodajnem postopku, kakor so opredeljene v pogodbah, in v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami;

10.   poudarja, da možnost umika ali spremembe zakonodajnih predlogov ne sme spremeniti vloge posamezne institucije v zakonodajnem procesu na način, da bi bilo ogroženo zakonodajno ravnovesje in da možnost umika predlogov ne pomeni neke vrste "pravice do veta" Komisije;

11.   poudarja, da morajo za umik ali spremembo zakonodajnih predlogov veljati enaka splošna načela kakor za predložitev predlogov Komisije, kar pomeni, da mora biti ta ukrep v skladu z interesom Skupnosti in mora biti ustrezno utemeljen;

12.   meni, ne da bi posegal v pristojnost Sodišča, da določi obseg in meje posebnih pravic institucij, kakor jih določajo pogodbe, da bi določitev skupnih smernic institucij o umiku ali spremembi zakonodajnih predlogov Komisije kot dopolnitev ustreznih načel, ki so že določena v Okvirnem sporazumu o odnosih med Parlamentom in Komisijo ter v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje, pomenila pomemben korak k olajšanju zakonodajnega procesa in dialoga med institucijami;

13.   predlaga naslednje smernice o umiku in spremembi zakonodajnih predlogov Komisije:

14.   poudarja, da je obseg, v katerem Komisija upošteva stališča Parlamenta o umiku ali spremembi zakonodajnih predlogov, bistven element političnega zaupanja, na katerem temelji konstruktivno sodelovanje obeh institucij;

15.   meni, da je treba v primeru, če Komisija umakne ali bistveno spremeni zakonodajni predlog tako, da to vpliva na zakonodajne pristojnosti Parlamenta, zadevo predložiti v obravnavo ustreznim političnim organom Parlamenta; nadalje meni, da lahko v primeru, če Komisija umakne zakonodajni predlog tako, da to vpliva na pristojnosti obeh vej zakonodajnega organa, ti dve umik obravnavata kot ničen in nadaljujeta postopek v skladu s Pogodbami vse do morebitnega sprejetja zadevnega akta;

16.   meni, da bi morala Komisija v primeru, če je zakonodajni predlog oblikovan v skladu s členom 138 Pogodbe, ustrezno obvestiti evropske socialne partnerje, da namerava umakniti ali bistveno spremeniti zakonodajni predlog;

17.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Ref. Pres-A-Courrier D(2006)300689. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0194, Priloga.