– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 z naslovom "HIV/aids: Zdaj je čas"(1) in svoje resolucije z dne 2. decembra 2004 o svetovnem dnevu boja proti aidsu(2);
– ob upoštevanju svetovnega dneva boja proti aidsu 1. decembra 2006 in njegove teme "Odgovornost: držimo obljubo, ustavimo aids".
– ob upoštevanju najnovejših podatkov o epidemiji aidsa Agencije Združenih narodov za boj proti aidsu (UNAIDS)(3) za leto 2006 z dne 21. novembra 2006;
– ob upoštevanju srečanja na visoki ravni v okviru Združenih narodov, ki se je sestala od 31. maja do 2. junija 2006, da bi preverila napredek Deklaracije o zavezanosti boju proti HIV/aidsu;
– ob upoštevanju XVI. mednarodne konference o aidsu v Torontu avgusta 2006;
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 27. aprila 2005 z naslovom "Evropski akcijski program za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi s pomočjo zunanjih ukrepov (2007-2011)" (KOM(2005)0179), ki zajema vse države v razvoju;
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah za obdobje 2006–2009 (KOM(2005)0654) z dne 15. decembra 2005;
– ob upoštevanju vrha G8 v Gleneaglesu julija 2005 in zaveze Združenih narodov iz leta 2005, da bi do leta 2010 dosegli splošno dostopnost preprečevanja, zdravljenja in nege;
– ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,
A. ker je od prvega odkritega primera aidsa pred 25 leti zaradi te bolezni umrlo več kot 25 milijonov ljudi;
B. ker je po podatkih iz poročila, ki ga je UNAIDS objavil 21. novembra 2006, v letu 2006 prišlo do 4,3 milijona novih okužb, od tega kar 2,8 milijona (65 %) v podsaharski Afriki;
C. ker živi več kot 95 % od 39,5 milijonov ljudi na svetu, ki imajo HIV/aids, v državah v razvoju;
D. ker kaže, da je število okužb v vzhodni Evropi in osrednji Aziji od leta 2004 naraslo za več kot 50 % in da je le nekaj držav, v katerih se je število novih okužb znižalo;
E. ker ima le 24 % od 6,8 milijona ljudi, ki živijo z virusom HIV v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki in potrebujejo protiretrovirusno zdravljenje, dostop do potrebnega zdravljenja;
F. ker je na svetu okoli 15 milijonov sirot zaradi HIV/aidsa, samo v podsaharski Afriki jih je 12,3 milijona;
G. ker je le 5 % HIV-pozitivnih otrok deležnih zdravniške pomoči in manj kot 10 % od 15 milijonov sirot zaradi aidsa dobiva finančno podporo;
H. ker skrb za – pogosto številne – sirote zaradi aidsa prevzamejo starejši bratje in sestre ter stari starši in ker je zaradi umirajoče generacije mladih odraslih, ki so okuženi s HIV/aidsom, v nekaterih državah premalo učiteljev, medicinskih sester, zdravnikov in drugih pomembnih poklicev;
I. ker AIDS nesorazmerno prizadene generacijo ekonomsko aktivnega prebivalstva;
J. ker je zdaj 50 % oseb s HIV na svetu in skoraj 60 % v Afriki žensk;
K. ker bo mogoče razvojne cilje tisočletja doseči le, če bo program zajemal tudi vprašanja spolnega in reproduktivnega zdravja;
L. ker je spolno in reproduktivno zdravje povezano s preprečevanjem HIV in drugih z revščino povezanih bolezni;
M. ker imajo ljudje z virusom HIV na področju reproduktivnega zdravja, in sicer pri načrtovanju družine, varnem rojevanju in dojenju, posebne potrebe, ki so kljub naraščanju ženskega deleža v epidemiji pogosto spregledane;
N. ker Busheva administracija še naprej onemogoča financiranje neameriških nevladnih organizacij za razvoj, ki svetujejo o vseh storitvah reproduktivnega zdravja, in ker večino tega finančnega primanjkljaja v najrevnejših državah zapolni EU;
O. ker so mednarodna konferenca ZN o prebivalstvu in razvoju leta 1994 in njeni nadaljevanji leta 1999 ter 2004 znova potrdile, kako pomembno je krepiti vlogo žensk in jim na področju spolnega in reproduktivnega zdravja nuditi več možnosti z boljšim dostopom do izobraževanja, informiranja in nege;
P. ker pet let po Deklaraciji iz Dohe bogate države ne izpolnjujejo svoje obveznosti, da bi v državah v razvoju zagotavljale razpoložljivost cenejših zdravil, ki rešujejo življenja;
Q. ker pet let po Deklaraciji iz Dohe, ki pravi, da ima vsaka članica STO pravico do podelitve prisilnih licenc in svobodo pri določanju razlogov, zaradi katerih so takšne licence podeljene, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da za 74 % zdravil za aids še vedno velja monopol in da 77 % Afričanov še vedno nima možnosti za zdravljenje aidsa;
R. ker je močna konkurenca na področju generičnih zdravil pripomogla, da so se cene zdravil prvega izbora za aids od leta 2000 zmanjšale za 99 % z 10 000 USD na približno 130 USD na bolnika, cene zdravil drugega izbora, ki jih bolniki potrebujejo, ker se odpornost virusa razvija naravno, pa ostajajo visoke, zlasti zaradi vse večjih ovir pri patentiranju v najpomembnejših državah proizvajalkah generičnih zdravil;
S. ker dogovori v okviru pogajanj o dvostranski trgovini držav članic ne bi smeli omejevati pri uporabi ukrepov za varovanje javnega zdravja;
HIV/AIDS v svetu
1. izraža globoko zaskrbljenost glede širjenja virusa HIV/aidsa in drugih epidemij med najrevnejšim prebivalstvom sveta, šibkega poudarka pri preprečevanju HIV/aidsa, nedostopnosti najpomembnejših zdravil ter nezadostnega financiranja in nadaljnje potrebe po več raziskavah velikih epidemij;
2. poudarja pomembnost odgovornosti, ki jo nosijo vlade, izvajalci zdravstvenih storitev, farmacevtska industrija, nevladne organizacije, civilna družba in drugi akterji na področju preprečevanja, zdravljenja in oskrbi;
3. poziva vse mednarodne donatorje, naj si prizadevajo zagotoviti, da bodo programi za preprečevanje širjenja virusa HIV dosegli ciljne skupine, ki so najbolj izpostavljene okužbi, saj glede na sklepe iz poročila UNAIDS za te skupine ni poskrbljeno;
4. poudarja, da bi morala EU financirati specifične programe, s katerimi bi zagotovila, da so otroci, ki so zaradi epidemije aidsa izgubili enega ali oba starša ali so se sami okužili, še naprej deležni izobraževanja in podpore;
5. poziva, naj se pri vseh programih pomoči, potem ko bolnik začne s zdravljenjem, zagotovijo zadostna sredstva za dolgoročno neprekinjeno zdravljenje in s tem prepreči vse večja odpornost na zdravila, kar je posledica prekinitev zdravljenja;
6. poudarja, da mora EU financirati programe za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja, povezanimi s širjenjem aidsa, zagotoviti ženskam, če so žrtve takšnega nasilja, dostop do zdravstvenih storitev in možnost ponovne vključitve v družbo ter spodbujati boj proti predsodkom, ki so jih pogosto deležne žrtve takšnega nasilja;
7. poudarja, da bodo morali donatorji v prihodnjih letih nameniti več finančne pomoči za kontracepcijska sredstva, vključno s kondomi, potrebnimi za preprečevanje okužbe z virusom HIV, da bodo premostili vrzel med preskrbo z izdelki in možnostmi za njihov nakup;
8. poziva Mednarodni denarni sklad k odpravi denarnih pogojev in davčnih omejitev, zaradi katerih morajo države omejiti porabo na področju javnega zdravstva in izobraževanja;
9. poziva novoizvoljeni kongres ZDA, da naj se odreče pravilu Busheve administracije, da se ne financira neameriških nevladnih organizacij, ki podpirajo zdravstvene ustanove, ki svetujejo o splavu ("global gag rule"), ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo ameriška vlada to pravilo preklicala;
10. ponovno izraža zaskrbljenost, ki jo je nedavno izrazila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, da nekatere afriške vlade obračunavajo prometni ali uvozni davek na protiretrovirusna in druga zdravila, zaradi česar so predraga za revne skupnosti; poziva Komisijo, naj to problematiko razišče in spodbudi vlade, da tovrstne davščine odpravijo;
Spolno in reproduktivno zdravje
11. poudarja, da morajo strategije, ki so potrebne za učinkovit boj proti epidemiji virusa HIV/aidsa, obsegati celovit pristop k preventivi, izobraževanju, zdravstveni oskrbi in zdravljenju, pa tudi trenutno uporabljane tehnologije, razširjen dostop do zdravljenja in nujen razvoj cepiv in mikrobicidov;
12. poziva Evropsko komisijo in vlade držav partneric EU, da v svojih strateških dokumentih zagotovijo prednost zlasti zdravstvu, izobraževanju, HIV/aids ter spolnemu in reproduktivnemu zdravju;
13. poziva Komisijo in države članice, da podprejo programe za boj proti homofobiji in odstranijo ovire, ki onemogočajo učinkovit boj proti bolezni, zlasti v Kambodži, na Kitajskem, v Indiji, Nepalu, Pakistanu, na Tajskem, v Vietnamu in Latinski Ameriki, kjer se je po podatkih okuženost z virusom HIV močno povečala med moškimi z istospolnimi stiki;
14. izraža skrb, ker je v poročilu UNAIDS poudarjeno, da je v številnih državah ozaveščenost o varni spolnosti in virusu HIV še vedno zelo majhna, tudi tam, kjer se je epidemija zelo razmahnila; zaradi tega poziva, da obveščanje, izobraževanje in svetovanje o odgovorni spolnosti in učinkovitem preprečevanju spolnih bolezni, vključno z virusom HIV, postane sestavni del storitev za reproduktivno in spolno zdravje;
15. pozdravlja vključitev raziskav o HIV/aidsu v 7. okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnični razvoj in predstavitvene dejavnosti ter poziva k podpori za raziskave cepiv in mikrobicidov, diagnostičnih in nadzornih sredstev, ki bodo prilagojeni potrebam držav v razvoju, za raziskave načinov širjenja epidemije, socialnih gibanj in vedenjskih vzorcev; poudarja, da morajo biti ženske udeležene pri vseh ustreznih kliničnih raziskavah, tudi pri preizkušanju cepiv,
16. poziva k investiranju v razvoj nadzorovanih kontracepcijskih metod za ženske, kot so mikrobicidi, ženski kondomi in postekspozicijska profilaksa za žrtve posilstev;
Dostop do zdravil
17. spodbuja vlade, naj uporabijo vse možnosti, ki so jim na voljo v okviru sporazuma TRIPS, na primer prisilne licence, ter spodbuja Svetovno zdravstveno organizacijo ter Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) in njene članice k pregledu celotnega sporazuma TRIPS, da bi izboljšali dostop do zdravil;
18. poziva Komisijo in države članice, da pet let po sprejetju Deklaracije iz Dohe priznajo, da je bilo njeno izvajanje neuspešno, saj STO glede prisilnih licenc ni prejela nikakršnega sporočila niti od držav izvoznic ali uvoznic niti ne na podlagi sklepa Splošnega sveta STO o izvajanju odstavka 6 Deklaracije iz Dohe z dne 30. avgusta 2003;
19. poziva Komisijo in države članice, da skupaj z državami v razvoju v okviru STO naredijo potrebne korake za spremembo sporazuma TRIPS in tistega člena, ki temelji na sklepu z dne 30. avgusta 2003 (člen 31b), predvsem zato, da se odpravijo zapleteni in dolgotrajni postopki za odobritev prisilnih licenc;
20. spodbuja vse države, ki se spopadajo z velikimi epidemijami, in jih poziva k takojšnji uporabi člena 30 sporazuma TRIPS za dostop do potrebnih zdravil brez plačila licenčnine njihovim lastnikom;
21. poziva Komisijo, da poveča svoj prispevek k svetovnemu skladu za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi na 1 milijardo EUR, kot je Evropski parlament jasno zahteval v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 2. decembra 2004; poziva vse države članice EU in članice G8, da svoj prispevek povečajo na 7 milijard EUR v letu 2007 in na 8 milijard EUR v letu 2008 ter tako UNAIDS zagotovijo potrebna sredstva za zmanjšanje razsežnosti epidemij;
22. poziva EU, naj zagotovi, da v sporazumih o gospodarskem partnerstvu ne bo skušala izsiliti ukrepov iz sporazuma TRIPS (TRIPS-plus) in da bodo ti sporazumi državam v razvoju zagotovili politični prostor za svobodno uporabo stopnje prilagodljivosti iz sporazuma TRIPS;
23. podpira zavezanost, ki so jo voditelji držav in vlad držav članic izrazili leta 2005 na svetovnem vrhu ZN in z njo pozvali k splošni dostopnosti preprečevanja in zdravljenja HIV/aidsa ter z njim povezane oskrbe do leta 2010; kljub temu meni, da je treba razviti jasen načrt za financiranje splošne dostopnosti ter določiti mednarodne in vmesne cilje o napredku;
24. poudarja, da je močno javno zdravstvo, vključno z raziskovalnimi zmogljivostmi, bistvenega pomena za boj proti epidemijam, in nasprotuje razmeram, ki bi vodile k liberalizaciji storitev javnega zdravstva;
25. poziva k večjim naložbam v razvoj in zagotavljanju pediatričnih oblik za otroke;
26. poziva, da se podpre rast regionalne in nacionalne industrije generičnih zdravil na prizadetih območjih in s tem olajša dostop do zdravil;
o o o
27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic EU in držav AKP, Mednarodnemu denarnemu skladu, vladi Združenih držav Amerike, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter voditeljem UNAIDS, UNDP in UNFPA.