(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupne usmeritve Sveta z dne 7. novembra 2006 (14259/2006),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0181)(1) in spremenjenega predloga (KOM(2006)0213)(2),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. marca 2006(3) in 6. julija 2006(4) o predlogu Komisije in svojega stališča z dne 6. septembra 2006 o spremenjenem predlogu Komisije(5),

–   ob upoštevanju člena 279 Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0431/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 56 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A6-0447/2006),

1.   sprejema sklepe posvetovanja z dne 21. novembra 2006 in razglaša zaključek usklajevalnega postopka v skladu s členom 184 Finančne uredbe;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta, kakor je priložen k tej zakonodajni resoluciji, posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0085. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0312. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0343.

2005/0090 (CNS)

UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 279 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo, zlasti člena 183 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2), v nadaljnjem besedilu "finančna uredba", določa zakonsko podlago reforme finančnega poslovodenja, zato bi bilo treba njene osnovne elemente ohraniti in okrepiti. Zlasti bi bilo treba okrepiti preglednost s predložitvijo informacij o upravičencih sredstev Skupnosti. Poleg tega bi bilo treba proračunska načela, ki jih vzpostavlja, spoštovati v vseh zakonodajnih aktih in od katerih bi bilo treba kar se da malo odstopati.

(2)  Praktične izkušnje so pokazale, da bi bile potrebne določene spremembe za lažje izvrševanje proračuna in uresničevanje osnovnih ciljev politik ter za prilagoditev nekaterih zahtev glede postopka in dokazil, zato da bodo bolj sorazmerne s povezanimi tveganji in stroški, v skladu z načelom sorazmernosti iz tretjega pododstavka člena 5 Pogodbe ES.

(3)  Vse spremembe bi morale prispevati k doseganju ciljev reform Komisije in pripomoči k izboljšanju ali zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja, s čimer bodo pripomogle k oblikovanju razumnega zagotovila zakonitosti in pravilnosti finančnih poslov.

(4)  Treba bi bilo upoštevati določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna iz temeljnih aktov, ki bodo sprejeti za obdobje 2007 do 2013, da se zagotovi skladnost med temi akti in finančno uredbo.

(5)  Treba bi bilo pojasniti, da dobro finančno poslovodenje zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter opredeliti glavne lastnosti in cilje notranje kontrole.

(6)  Za zagotovitev preglednosti uporabe sredstev, ki izhajajo iz proračuna, je treba – z določenimi omejitvami, potrebnimi za zavarovanje legitimnih javnih in zasebnih interesov – omogočiti dostop do informacij o upravičencih do teh sredstev in pri tem upoštevati posebnost proračunskega leta Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada.

(7)  V zvezi z načelom enotnosti proračuna bi bilo treba poenostaviti pravilo, ki se nanaša na obresti iz predhodnega financiranja. Upravna obremenitev pri izterjavi teh obresti je nesorazmerna z želenim ciljem, zato bi bilo bolj učinkovito, da bi se znesek obresti odpisal od končnega izplačila upravičencu.

(8)  V zvezi z načelom enoletnosti bi bilo treba uvesti več prožnosti in preglednosti za izpolnjevanje operativnih potreb. Prenos proračunskih sredstev bi moral biti izjemoma dovoljen v primeru odhodkov za neposredna plačila kmetom v skladu z novim Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS).

(9)  Zahtevki za plačila iz držav članic po novih kmetijskih uredbah bodo najštevilnejši na začetku proračunskega leta n. Zato bi bilo treba najvišjo mejno vrednost za vnaprejši prevzem obveznosti za EKJS (od 15. novembra leta n-1) za kritje rutinskih poslovodnih izdatkov (v breme proračuna za leto n) povišati na tri četrtine ustreznih proračunskih sredstev iz zadnjega sprejetega proračuna za kmetijstvo. V zvezi z mejo za vnaprejšnji prevzem obveznosti za upravne odhodke bi bilo treba besedilo spremeniti tako, da se sklicuje na proračunska sredstva, o katerih odloča proračunski organ, s tem pa so prerazporeditve proračunskih sredstev izključene.

(10)  Uporaba nediferenciranih proračunskih sredstev za veterinarske ukrepe, ki bremenijo EKJS, čezmerno ovira izvrševanje takšnih ukrepov, zlasti pri omejitvah možnosti za prenose. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo diferenciranih proračunskih sredstev za takšne odhodke, saj je to bolj v skladu z večletno naravo ukrepov.

(11)  V zvezi z načelom univerzalnosti bi bilo treba seznamu namenskih prejemkov dodati dve točki. Prvič, kot je to zdaj že možno pri določenih raziskovalnih programih, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da v obliki namenskih prejemkov vplačajo ad hoc prispevke za projekte v okviru programov s področja zunanjih odnosov, ki jih upravlja Komisija. Drugič, prihodke iz prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali so izločeni, bi bilo treba obravnavati kot namenske prejemke, da bi tako odredbodajalce spodbudili, naj za odprodajo pridobijo najboljšo ceno.

(12)  Po trenutni ureditvi mora proračunski organ Komisiji najprej odobriti prejemek vsakršne donacije, kot so darila ali volila, ki pomenijo finančno obremenitev. V izogib nepotrebnim in okornim postopkom bi morala biti odobritev obvezna samo v primerih, ko donacije presegajo določeno vrednost in vključujejo precejšnje stroške.

(13)  Treba bi bilo poenostaviti in v nekaterih točkah pojasniti pravila o prerazporejanju proračunskih sredstev, saj so se v praksi pokazala kot okorna ali nejasna.

(14)  Zaradi boljše učinkovitosti bi bilo treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju iz rezerv v primerih, ko v času priprave proračuna za zadevni ukrep ne obstaja noben temeljni akt, vendar pa je temeljni akt sprejet v danem letu.

(15)  Pravila o prerazporeditvi proračunskih sredstev za upravo Komisije bi bilo treba prilagoditi novi zgradbi k dejavnostim usmerjenega proračuna ("activity-based budgeting" – ABB). Zato bi bilo treba predvideti izjemo od "postopka priglasitve". V zadnjem mesecu proračunskega leta bi bilo treba Komisiji dovoliti, da se samostojno odloča o prerazporejanju proračunskih sredstev v zvezi z odhodki za zaposlene, v okviru 3 % proračunskih sredstev za dano leto.

(16)  Člene 26, 45 in 46 finančne uredbe bi bilo treba spremeniti zaradi ukinitve rezerve, povezane s posojili in jamstvi za posojila Skupnosti tretjim državam, ter zaradi sprejetja novega mehanizma oblikovanja rezervacij za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

(17)  Za hitrejšo sprostitev sredstev v izjemnih primerih mednarodne humanitarne nesreče in krize, ki se zgodijo na koncu proračunskega leta, bi bilo treba Komisiji dovoliti, da neporabljena proračunska sredstva, ki so zagotovljena pod postavko 4 večletnega finančnega okvira samostojno prerazporedi na ustrezna proračunska področja.

(18)  V zvezi s proračunskim postopkom se je zahteva iz člena 29 finančne uredbe po objavi proračuna v dveh mesecih po njegovem sprejetju izkazala za nerealno: rok treh mesecev bi bil bolj izvedljiv. V člen 33 finančne uredbe bi bilo treba vnesti pojem "izjava o dejavnosti", da bi tako eden od ključnih elementov ABB postal uraden, vsebino teh poročil pa bi bilo treba natančneje opredeliti, da bi se lahko uporabili v praksi. Roki plačil bi morali biti vključeni v delovne dokumente, ki spremljajo predhodni predlog proračuna in so navedeni v členu 33 finančne uredbe, namesto v sam proračun, saj niso pomembni za proračunske postopke in predstavljajo nepotrebno breme.

(19)  V zvezi z izvrševanjem proračuna se zdijo potrebne nekatere spremembe, da se bolje odrazijo posebnosti skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Zaradi pravne jasnosti je treba vrste temeljnih aktov, ki se uporabljajo na podlagi Pogodbe ES in na podlagi naslovov V in VI PEU, določiti v členu 49 finančne uredbe namesto v izvedbenih določbah. Poleg tega je treba dodati posebno določbo, da se ustrezno navedejo vrste pripravljalnih ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti na področju SZVP.

(20)  V zvezi z metodami upravljanja je zaradi jasnosti treba preoblikovati člen 53 finančne uredbe. Treba je tudi odpraviti omejitev deljenega upravljanja na Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) in strukturne sklade, saj se bodo zdaj pod deljenim upravljanjem izvajali dodatni programi. Zahteve glede skupnega upravljanja bi bilo treba pojasniti. Člen 54(2)(b) bi bilo treba dopolniti tako, da kot organa Skupnosti, ki ju Komisija lahko pooblasti za izvajanje nalog, vključuje zlasti Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad. Merila iz člena 54 finančne uredbe glede uporabe nacionalnih organov javnega sektorja bi bilo treba poenostaviti za lažjo uporabo in za izpolnjevanje naraščajočih operativnih potreb, obseg te določbe pa bi bilo treba razširiti na mednarodne javne organe. Člen 54 bi moral prav tako pojasniti položaj posebnih svetovalcev ali vodij misij, ki jih imenuje Svet za vodenje določenih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

(21)  Podrobneje bi bilo treba določiti odgovornost držav članic pri deljenem upravljanju, da bi upoštevali tekoče razprave med institucijami glede postopka razrešnice in uvedbe ustreznih nadzornih sistemov, kar bi odražalo vzajemno odgovornost držav članic in Komisije. Ob upoštevanju novega medinstitucionalnega sporazuma (točka 44) bi morale države članice obvezno pripraviti letni povzetek razpoložljivih revizij in izjav v zvezi s sredstvi pod deljenim upravljanjem.

(22)  Treba bi bilo spremeniti prepoved iz člena 57 finančne uredbe glede prenašanja nalog izvrševanja proračuna na zasebne subjekte, saj se je pokazalo, da so pogoji te prepovedi neupravičeno strogi. Omogočiti bi bilo treba, na primer, da Komisija uporabi storitve potovalne agencije ali organizatorja konferenc, da ti prevzamejo povračilo stroškov udeležencev na konferencah, pri čemer zasebno podjetje ne uporablja nobenih diskrecijskih pooblastil.

(23)  Omogočiti bi bilo treba, da več institucij ustanovi skupne komisije za finančne nepravilnosti.

(24)  Pojasniti bi bilo treba odgovornost računovodje za potrjevanje računovodskih izkazov na osnovi finančnih informacij, ki mu jih predložijo odredbodajalci. V ta namen bi bilo treba računovodja pooblastiti za preverjanje informacij, ki jih prejme pooblaščeni odredbodajalec, in po potrebi za izražanje pridržkov.

(25)  Pojasniti bi bilo treba odnos med notranjim revizorjem Komisije in organi, ki jih ustanovijo Skupnosti. Ti organi bi morali imeti svoje lastne službe notranje revizije, ki bi bile odgovorne svojim upravnim odborom, notranji revizor Komisije pa poroča kolegiju o postopkih in sistemih Komisije. Notranji revizor Komisije bi moral samo obvezno potrditi, da službe notranje revizije organov ustrezajo mednarodnim standardom, za kar bi moral revizor imeti možnost, da izvede presojo kakovosti dejavnosti notranje revizije.

(26)  Treba bi bilo uvesti rok zastaranja veljavnosti terjatev. Za razliko od številnih držav članic za Skupnost ne velja rok zastaranja, po katerem finančne terjatve po določenem času zastarajo. Prav tako Skupnost ni omejena z rokom zastaranja pri svojih terjatvah do tretjih oseb. Uvedba takega roka zastaranja ustreza dobremu finančnemu poslovodenju.

(27)  Finančna uredba bi morala odražati pomen okvirnih pogodb za vodenje javnih naročil. Morala bi spodbujati uporabo medinstitucionalnih postopkov za oddajo naročil ter dopustiti možnost skupnih postopkov za oddajo naročil med institucijo in naročnikom iz države članice.

(28)  Treba bi bilo izvesti določene tehnične spremembe, da bi zagotovili popolno skladnost terminologije finančne uredbe s tisto iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev(3). Možnost, ki jo navedena direktiva dovoljuje državam članicam, da določijo posebne postopke za javna naročila, označena kot tajna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi, ali kadar tako zahteva zaščita države, bi morala biti dosegljiva institucijam Skupnosti.

(29)  V skladu z Direktivo 2004/18/ES je treba pojasniti pravila glede izključitve iz postopka za oddaje naročila. Poleg tega bi bilo zaradi pravne varnosti in sorazmernosti v finančni uredbi treba določiti najdaljše obdobje izključitve. V skladu z Direktivo 2004/18/ES je treba narediti izjemo od pravil o izključitvi za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki končuje poslovne dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji.

(30)  V členu 93 finančne uredbe bi morala biti določena obveznost, da kandidati ali ponudniki v postopkih naročil dokažejo, če se to od njih zahteva, lastništvo oziroma upravljanje, nadzor in pooblastilo za zastopanje pravne osebe, ki je predložila ponudbo, ali da njihovi podizvajalci niso v kateri od situacij iz člena 93 finančne uredbe. Od ponudnikov se ne bi smelo zahtevati potrdila, da niso v kateri od situacij, ki bi povzročale izključitev, kadar sodelujejo pri postopku za oddajo naročil z zelo nizko vrednostjo.

(31)  Zaradi večje učinkovitosti postopkov za oddajo javnih naročil bi morala biti baza podatkov izključenih kandidatov ali ponudnikov skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 185.

(32)  Zaradi upoštevanja interesov neuspešnih ponudnikov je primerno, da se zagotovi, da se naročilo iz Direktive 2004/18/ES ne more podpisati pred koncem razumnega obdobja mirovanja.

(33)  Treba bi bilo pojasniti obveznost institucij, da prekinejo postopek naročila ali pogodbo v skladu s členom 103 v primerih goljufije in nepravilnosti, zato da bo ta določba lažje izvedljiva.

(34)  V zvezi z donacijami je treba poenostaviti pravila. Zahteve za preverjanja in jamstva bi morale biti bolj sorazmerne s povezanimi finančnimi tveganji. Opredelitev donacij je treba pojasniti zlasti glede financiranja, povezanega z dejavnostmi posojanja ali lastništvom deležev in odhodki v zvezi s trgi z ribiškimi proizvodi. Zaradi izboljšanja upravljanja donacij in poenostavitve postopkov bi bilo treba omogočiti dodelitev donacij bodisi z odločbami institucije bodisi s pisnimi sporazumi z upravičenci.

(35)  Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba poleg bolj tradicionalne metode povračila stroškov, ki so dejansko nastali, odobriti uporabo pavšalnih izplačil in pavšalnih zneskov.

(36)  Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba v finančno uredbo vključiti izjeme od pravila neprofitnosti, ki so trenutno določeni v izvedbenih določbah. Poleg tega bi bilo treba pojasniti, da je namen dodeljevanja donacij določenim ukrepom pomagati okrepiti finančno sposobnost ali ustvariti dohodek.

(37)  Pravilo, da bi morale biti donacije dodeljene na podlagi objavljenih razpisov, se je izkazalo kot dobro. Toda izkušnje so pokazale, da zaradi narave ukrepa v določenih primerih pri izboru upravičencev tega ni mogoče upoštevati, in bi jih zato morali biti izvzeti iz tega pravila.

(38)  Treba bi bilo prilagoditi pravilo, da za isti ukrep nobenemu upravičencu ne bi smela biti dodeljena več kot ene donacija. Nekateri temeljni akti dejansko omogočajo kombiniranje financiranja Skupnosti in takšni primeri bi lahko v prihodnosti bili še pogostejši, da bi zagotovili učinkovitost odhodkov. Vendar pa bi bilo treba v členu 111 finančne uredbe jasno zapisano, da se isti stroški iz proračuna Skupnosti ne financirajo dvakrat.

(39)  Pravilo, da se sporazum o donaciji za poslovanje ne sme podpisati več kakor štiri mesece po začetku proračunskega leta upravičenca, se je izkazalo kot neupravičeno togo. Zato bi bilo treba ta rok podaljšati na šest mesecev.

(40)  Zaradi poenostavitve v primeru donacij za poslovanje, ki bodo prevzele obliko pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja, se črta pravilo, da je treba donacije postopno zmanjševati.

(41)  Treba bi bilo odpraviti določene omejitve o upravičenosti upravičencev, da se omogočijo donacije fizičnim osebam in določenim vrstam združenj, ki niso pravne osebe. V skladu z načelom sorazmernosti se lahko odredbodajalec za donacije zelo nizkih vrednosti vzdrži zahteve, da vlagatelji potrdijo, da niso v kateri od situacij za izključitev na podlagi členov 93, 94 ali 96 finančne uredbe.

(42)  Čeprav bodo donacije še vedno dodeljene na podlagi meril za izbor in dodelitev, v praksi ni nobene potrebe po tem, da bi ta merila ovrednotila komisija, posebej ustanovljena v ta namen, in zato bi bilo treba to zahtevo odpraviti.

(43)  V zvezi s standardi naročil, ki jih morajo uporabiti upravičenci donacij, je obstoječe pravilo v členu 120 nejasno in bi ga bilo treba poenostaviti. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti primere, v katerih izvedba ukrepa zahteva finančno podporo tretjim osebam.

(44)  V zvezi s pravili o računovodstvu in zaključnem računu bi moral člen 121 finančne uredbe omogočati, da računovodja Komisije v skladu z mednarodnimi standardi ugotovi, kateri drugi organi, poleg tistih, ki prejemajo subvencije Skupnosti, spadajo v okvir konsolidacije. S tem se razume, da konsolidacija zaključnih računov ne pomeni prerazporeditve sredstev od organov, ki se sami financirajo, v splošni proračun Evropske unije in tudi ne vpliva na njihovo finančno in operativno neodvisnost ter na postopke razrešnice za njihove zaključne račune.

(45)  Zaradi vzpostavitve EKJS, ki bo od leta 2007 nadomestil EKUJS, je treba prilagoditi terminologijo v naslovu naslova I drugega dela ter v členu 26 in členih 148 do 151 finančne uredbe. V členu 151 je treba pojasniti, da se začasne proračunske obveznosti lahko prevzamejo kasneje kot v rednem dvomesečnem roku po prejetju poročila o izvrševanju izdatkov države članice, če se pričakuje odločitev o prerazporeditvi odobrenih proračunskih sredstev. Člen 153 o prerazporeditvi je treba zapisati bolj jasno.

(46)  V naslovu II drugega dela ter členu 155 bi bilo treba terminologijo prilagoditi tako, da se bo sklicevalo samo na strukturne sklade, Kohezijski sklad, Sklad za ribištvo in Sklad za razvoj podeželja. Črtati bi bilo treba sklicevanja na predpristopne strukturne ukrepe (ISPA) in kmetijske ukrepe (SAPARD), saj spadajo pod decentralizirano upravljanje s strani tretjih držav v skladu s členom 164 in se bodo še naprej izvajali na skorajda enak način kot sedaj. V zvezi s ponovnim dajanjem na voljo sproščenih proračunskih sredstev bi bilo treba, v skladu z novimi temeljnimi akti za strukturne ukrepe v obdobju od 2007 do 2013, ki urejajo primer višje sile, v finančni uredbi obdržati določbo samo za primere, v katerih je očitno napako mogoče pripisati Komisiji.

(47)  V členu 160 finančne uredbe je treba dodati določbo o namenskih prejemkih iz prenehanja Evropske skupnosti za premog in jeklo in o zagotovitvi ustreznih proračunskih sredstvih.

(48)  Omogočiti je treba, da so proračunska sredstva, ki so bila sproščena zaradi celotne ali delne neizvedbe projektov, za katere so bila namenjena, znova na voljo. Toda za to bi morali veljati strogi pogoji in samo na področju raziskovanja, saj raziskovalni projekti predstavljajo večje finančno tveganje kot projekti z drugih področij politik.

(49)  V zvezi z zunanjimi ukrepi bi bilo treba pojasniti, da morajo biti v skladu z obstoječo prakso postopki za dodelitev donacij, ki jih v primeru decentraliziranega upravljanja uporabljajo tretje države, določeni v finančnih sporazumih, sklenjenimi s temi državami. Določiti bi bilo treba, da se uporablja "pravilo n+3", po katerem morajo biti posamezne pogodbe in sporazumi o izvajanju takšnih finančnih sporazumov, sklenjeni najpozneje tri leta po datumu sklenitve finančnega sporazuma. Predvideti bi bilo treba posebna pravila za decentralizirano upravljanje večletnih programov v skladu z uredbami Sveta (ES) ..... . (IPA in ENPI).

(50)  Zaradi lažjega upravljanja bi bilo treba institucijam dovoliti, da prenesejo pooblastila odredbodajalca na direktorje medinstitucionalnih evropskih uradov za upravljanje proračunskih sredstev, ki spadajo v njihov zadevni del proračuna. Da se pojasni nadaljnje prenose pooblastil odredbodajalca s strani direktorjev uradov, bi bilo treba nekoliko preoblikovati člene 171, 173 in 176 finančne uredbe, vendar bi morala njihova vsebina ostati nespremenjena.

(51)  Pojasniti bi bilo treba postopek, po katerem proračunski organ lahko objavi mnenje o projektu gradnje.

(52)  Z zaporednimi okvirnimi raziskovalnimi programi so bila poenostavljena pravila za izbiro zunanjih strokovnjakov za ovrednotenje predlogov ali vlog za donacijo ter za tehnično pomoč za nadaljnje ukrepanje in ovrednotenje financiranih projektov, kar je olajšalo delo Komisije. Ta postopek bi bilo treba določiti tudi za vse druge programe.

(52a) Dodati bi bilo treba prehodne določbe. Prva zadeva člen 181(1) glede ponovnega dajanja na voljo sproščenih proračunskih sredstev, ki ustrezajo prevzetim obveznostim iz programskega obdobja strukturnih skladov 2000 – 2006, za kar naj bi se do zaključka pomoči še naprej uporabljal primer višje sile, kot je določeno v finančni uredbi z dne 25. junija 2002. Tako bi preprečili motnje v obstoječem sistemu, saj se višja sila v novi uredbi o strukturnih skladih obravnava drugače. Druga prehodna določba zadeva člen 181(2), da se uredi izvajanje določb o centralni bazi podatkov, namenjeni izključitvi iz postopkov za oddajo naročil in dodelitev donacij. Zadnja prehodna določba zadeva člen 181(3), da se uredi neporavnane obveznosti Skupnosti, ki jih je treba poravnati, da se zaključi pomoč iz uredb o strukturnih skladov in o Kohezijskem skladu za programsko obdobje 2000 – 2006. Za proračunska sredstva v zvezi z odhodki iz poslovanja, je treba ohraniti možnost, da jih Komisija prerazporedi iz enega naslova v drugega, pod pogojem, da so zadevna proračunska sredstva namenjena istemu cilju. Podobno lahko Komisija še naprej prerazporeja sredstva iz enega naslova v drugega, če so zadevna proračunska sredstva povezana s pobudami Skupnosti ali tehnično pomočjo ter inovativnimi ukrepi, pod pogojem, da se prerazporedijo na istovrstne ukrepe. To na primer pomeni prerazporeditev proračunskih sredstev z ene pobude Skupnosti na drugo pobudo iz drugega naslova.

(53)  Zato bi bilo treba Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 ustrezno spremeniti.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 se spremeni, kakor sledi:

(1)  V členu 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu "proračun", ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

(2)  Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

Člen 3

Proračun se po tej uredbi oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti.

(3)  V členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

4.  S pridržkom člena 5a ter členov 18 in 74 se obresti iz sredstev, ki so last Skupnosti, vpišejo v proračun kot razni prihodki.

(4)  V poglavju 1 naslova II prvega dela se vstavi naslednji člen 5a:

Člen 5a

1.  Obresti iz plačil predhodnega financiranja se pripišejo zadevnemu programu ali ukrepu in odštejejo od plačila razlike zneska, ki se dolguje upravičencu.

V uredbi z določbami o izvajanju te uredbe, v nadaljevanju "izvedbene določbe", se določi primere, v katerih odgovorni odredbodajalec izjemoma letno izterja takšne obresti. Te obresti se nato vpišejo v proračun kot razni prihodki.

2.  Obresti se ne izplačajo Skupnostim v naslednjih primerih:

(5)  Člen 9 se spremeni, kot sledi:

(6)  V členu 11 se "člen 157" nadomesti s "člen 157 in člen 160a".

(7)  V členu 16 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

Toda za namene denarnega toka iz člena 61 lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodja blagajne predplačil in, za potrebe upravnega poslovodenja zunanjih služb Komisije, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v nacionalnih valutah, kakor določajo izvedbene določbe.

(8)  Člen 18(1) se spremeni, kot sledi:

(b)  Vstavi se naslednja točka (aa):

(aa) finančni prispevki iz držav članic in drugih držav donatork, v obeh primerih vključno z javnimi in paradržavnimi agencijami, ali iz mednarodnih organizacij za določene projekte ali programe zunanje pomoči, ki jih financira Skupnost in jih v njenem imenu upravlja Komisija v skladu z zadevnim temeljnim aktom;

(9)  V členu 19(2) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

Donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomenijo tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presegajo 10 % vrednosti izplačane donacije, morata odobriti Evropski parlament in Svet, pri čemer morata oba sprejeti odločitev v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije.

(10)  Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

Člen 22

1.  Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna prerazporedi proračunska sredstva:

2.  Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ. Če v tem obdobju katera koli veja proračunskega organa temu iz ustrezno utemeljenih razlogov nasprotuje, se uporabi postopek, določen v členu 24.

3.  Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna proračunskemu organu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % proračunskih sredstev za proračunsko leto za vrstico, iz katere naj bi se sredstva prerazporedila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek, določen v členu 24.

4.  Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem delu proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti proračunski organ.

(11)  Člen 23 se spremeni, kot sledi:

(12)  Člen 26 se spremeni, kot sledi:

(13)  Člen 28 se spremeni, kot sledi:

– (14)  Za členom 28 se vstavi naslednji člen:

Člen 28a

1.  Proračun se izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, primerno za posamezni način upravljanja, in v skladu z ustreznimi predpisi posameznih sektorjev.

2.  Za namene izvrševanja proračuna je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in katerega namen je primerno zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:

(15)  V členu 29 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Predsednik Evropskega parlamenta objavi sprejeti proračun in spremembe proračuna, kakor sta bila dokončno sprejeta, v Uradnem listu Evropske unije.

Proračun se objavi tri mesece po datumu razglasitve dokončnega sprejetja proračuna.

Konsolidirani letni zaključni računi in poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

(16)  V členu 30 se doda naslednji odstavek 3:

3.  Komisija na ustrezen način omogoči dostop do svojih informacij, ki zadevajo upravičence sredstev, ki izhajajo iz proračuna, kadar se proračun izvršuje centralizirano in neposredno s strani njenih oddelkov, ter informacij, ki zadevajo upravičence sredstev in jih je prejela od subjektov, na katere so prenesene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov upravljanja.

Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti, zlasti varovanja osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(4) in Uredbe (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(5), in varnostnih zahtev ob upoštevanju posebnosti posameznih načinov upravljanja iz člena 53 ter po potrebi v skladu z ustreznimi pravili posameznih sektorjev.

(17)  Člen 33(2) se spremeni, kot sledi:

(18)  V členu 37(1) se doda naslednji novi tretji pododstavek:

Pred predstavitvijo predhodnega predloga za spremembo proračuna, Komisija in institucije, razen Komisije, preučijo obseg ponovne dodelitve ustreznih proračunskih sredstev, ob upoštevanju vseh pričakovanih neporabljenih proračunskih sredstev.

(19)  V členu 40 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

"(a) skupni izkaz prihodkov in odhodkov;

(20)  V členu 43(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Proračunska sredstva pod tem naslovom se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi v skladu s postopkom, določenim v členu 23(1)(d) v primerih, ko sprejetje temeljnega akta poteka v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ES, in v skladu s postopkom iz člena 24 za druge primere.

(21)  V drugem odstavku člena 44 se "členov 22, 23 in 25" nadomesti s "členov 23 in 25".

(22)  Člen 45 se nadomesti z naslednjim:

Člen 45

1.  Del proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2.  Iz rezerve iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 24 in 26.

(23)  Člen 46(1) se spremeni, kot sledi:

(24)  V drugem pododstavku člena 47(1) se "plačilne razrede A1, A2 in A3" nadomesti s "plačilne razrede AD 16, AD 15 in AD 14".

(25)  Člen 49 se nadomesti z naslednjim:

Člen 49

1.  Preden se proračunska sredstva, vključena v proračun, lahko uporabijo za kateri koli ukrep Skupnosti ali Evropske unije, se najprej sprejme temeljni akt.

Temeljni akt je zakonodajni akt, ki ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, vključenih v proračun, daje pravno podlago.

2.  Na področju uporabe Pogodbe ES in Pogodbe Euratom temeljni akt pomeni akt, ki ga sprejme zakonodajni organ ter ima lahko obliko uredbe, direktive, odločbe v smislu člena 249 Pogodbe ES ali sklepa sui generis.

3.  Na področju uporabe Naslova V PEU (o skupni zunanji in varnostni politiki – SZVP) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz členov PEU 13(2) in (3), 14, 18(5), 23(1) in (2) ter 24.

4.  Na področju uporabe Naslova VI PEU (o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah) ima lahko temeljni akt eno od oblik iz člena PEU 34(2).

5.  Priporočila in mnenja niso temeljni akti v smislu tega člena, prav tako ne resolucije, sklepi, izjave ali drugi akti, ki nimajo pravnega učinka.

6.  Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Skupnosti ali Evropske unije, se lahko brez temeljnega akta z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 izvršujejo:

V primeru operacij EU za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati.

(26)  V členu 50 se doda naslednji drugi odstavek:

Vsaka institucija izvaja ta pooblastila v skladu s to uredbo in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

(27)  Člen 52 se nadomesti z naslednjim:

Člen 52

1.  Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju, upravljanju, reviziji ali notranji kontroli proračuna, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Skupnosti. Če bi do tega prišlo, mora zadevna oseba prenehati s temi dejavnostmi in zadevo prepustiti pristojnemu organu.

2.  Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

(28)  Člen 53 se nadomesti z naslednjim:

Člen 53

(29)  Vstavijo se naslednji členi od 53a do 53d:

Člen 53a

Kadar Komisija izvršuje proračun centralizirano, naloge izvrševanja opravljajo bodisi neposredno njene službe bodisi se naloge opravljajo posredno v skladu s členi 54 do 57.

Člen 53b

1.  Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, so naloge izvrševanja prenesene na države članice. Ta metoda velja zlasti za ukrepe iz naslovov I in II drugega dela.

2.  Brez poseganja v dopolnilne določbe, vključene v ustrezne predpise posameznih sektorjev, in da bi pri deljenem upravljanju zagotovile, da se sredstva uporabijo v skladu z veljavnimi pravili in načeli, države članice sprejmejo vse zakonodajne, ureditvene in upravne ali druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Skupnosti. V ta namen:

V ta namen države članice izvajajo redne preglede in uvedejo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole v skladu z določbami v členu 28a. Po potrebi sprožijo pravni postopek.

3.  Države članice bodo vsako leto na ustrezni nacionalni ravni pripravile povzetek razpoložljivih revizij in izjav.

4.  Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna.

Člen 53c

1.  Kadar Komisija izvršuje proračun z decentraliziranim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na tretje države v skladu z določbami člena 56 in naslova IV drugega dela brez poseganja v prenos preostalih nalog na organe iz člena 54(2).

2.  Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna.

3.  Tretje države, na katere se v skladu s členom 30(3) prenesejo naloge izvrševanja, zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

Člen 53d

1.  Kadar Komisija izvršuje proračun s skupnim upravljanjem, določene naloge izvrševanja v skladu z izvedbenimi določbami prenese na mednarodne organizacije v naslednjih primerih:

Te organizacije v svojih računovodskih, revizijskih in notranjih kontrolnih postopkih ter postopkih za oddajo naročil uporabljajo standarde, ki zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi.

2.  Posamični sporazum za dodelitev financiranja, sklenjen z mednarodno organizacijo, vsebuje podrobne določbe glede izvrševanja nalog, ki so zaupane mednarodni organizaciji.

3.  Mednarodne organizacije, na katere se v skladu s členom 30(3) prenesejo naloge izvrševanja, zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

(30)  Člen 54 se spremeni, kot sledi:

(31)  Člena 55 in 56 se nadomestita z naslednjim:

Člen 55

1.  Izvajalske agencije so pravne osebe, ki jih ureja pravo Skupnosti in so ustanovljene s sklepom Komisije, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Skupnosti ali njegovega dela v imenu Komisije in pod njeno odgovornostjo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003(6).

2.  Za izvrševanje ustreznih proračunskih sredstev za poslovanje je pristojen direktor agencije.

Člen 56

1.  Kadar Komisija izvršuje proračun s posrednim centraliziranim upravljanjem, mora najprej pridobiti dokaz o obstoju in pravilnem delovanju subjektov, ki jim zaupa izvrševanje glede naslednjega:

Ob upoštevanju mednarodno sprejetih standardov lahko Komisija ugotovi, da so sistemi revizije, računovodstva in javnega naročanja subjektov iz odstavkov 1 in 2 enaki njenim lastnim sistemom.

2.  V primeru decentraliziranega upravljanja se uporabljajo merila iz odstavka 1 z izjemo merila iz točke (e), v celoti ali deloma, odvisno od stopnje decentralizacije, dogovorjene med Komisijo in zadevno tretjo državo ali nacionalnimi ali mednarodnimi javnimi organi.

Pred sprejetjem take odločitve Komisija najprej pridobi dokazila za vsak primer posebej, da so takšni postopki v skladu z načeli preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije, preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, nudijo jamstva, ki ustrezajo mednarodno sprejetim standardom, in zagotavljajo skladnost z določbami dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo.

3.  Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in kontrolo izvajanja prenesenih nalog. Kadar pri izvajanju nadzora uporablja lasten sistem kontrole, Komisija upošteva enakorednost sistemov kontrol.

(32)  V členu 57 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

1.  "1. Komisija ne sme prenesti ukrepov za izvrševanje sredstev, ki izhajajo iz proračuna, vključno s plačili in izterjavo, na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen v primerih iz člena 54(2)(c) ali v posebnih primerih, v katerih naj se zadevna plačila, na podlagi pogojev in zneskov, ki jih določi Komisija, izplačajo upravičencem, ki jih določi Komisija, in v katerih subjekt ali organ, ki izvršuje plačila, ne deluje po prostem poudarku.

(33)  Člen 59 se spremeni, kot sledi:

(34)  V členu 60 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

7.  Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki mu priloži finančne in upravljavske informacije in v katerem se potrdi, da podatki v poročilu predstavljajo resničen in pošten odraz, razen če ni drugače določeno v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov.

Navedeno poročilo opisuje rezultate poslovanja glede na zastavljene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistema notranje kontrole. Notranji revizor se seznani z letnim poročilom in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami. Komisija vsako leto najpozneje do 15. junija pošlje proračunskemu organu povzetek letnih poročil za preteklo leto.

(35)  Člen 61 se spremeni, kot sledi:

(c)  Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

3.  Če v tej uredbi ni določeno drugače, je le računovodja pooblaščen za upravljanje z gotovino in gotovini podobnimi sredstvi. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.

(36)  V členu 62 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog določene naloge prenese na podrejeno osebje.

(37)  Člen 63 se nadomesti z naslednjim:

Člen 63

1.  Za plačilo majhnih zneskov, kot jih določajo izvedbene določbe, in za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil.

Toda na področju dejavnosti za pomoč za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči v smislu člena 110 se lahko blagajniška knjiga predplačil uporabi brez kakršnih koli omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višino proračunskih sredstev za ustrezno proračunsko vrstico za tekoče proračunsko leto, kot jo je določil proračunski organ.

2.  Blagajniško knjigo predplačil odobri računovodja institucije, zanjo pa so odgovorni vodje blagajne predplačil, ki jih imenuje računovodja institucije.

(38)  V členu 65 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

1.  Določbe tega poglavja ne vplivajo na kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 64 po veljavni nacionalni zakonodaji in veljavnih določbah glede zaščite finančnih interesov Skupnosti ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Skupnosti ali uradniki držav članic.

(39)  Člen 66 se spremeni, kot sledi:

(40)  Člen 73(2) se spremeni, kot sledi:

(41)  Vstavi se naslednji člen 73a:

Člen 73a

Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti velja za upravičenosti Skupnosti nasproti tretjim osebam in upravičenosti tretjih oseb nasproti Skupnosti rok zastaranja petih let.

Datum za izračun roka zastaranja in pogoji za prekinitev tega roka so določeni v izvedbenih določbah.

(42)  V členu 75(2) se "členom 49(2)" nadomesti s "členom 49(6)(e)".

(43)  V členu 77(3) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

Znesek proračunske obveznosti, ki ustreza pravni obveznosti, za katero v obdobju treh let po podpisu pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 81, se sprosti.

(44)  V členu 80 se doda naslednji odstavek:

Kadar se periodična plačila izvršijo za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago, lahko odredbodajalec ob upoštevanju analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika.

(45)  V členu 86(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(46)  V členu 87 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

Če je notranji revizor član osebja, prevzame odgovornost v skladu s kadrovskimi predpisi in izvedbenimi določbami.

(47)  Člen 88 se nadomesti z naslednjim:

Člen 88

1.  Javna naročila so pogodbe za finančno udeležbo, ki jih pisno sklenejo eden ali več gospodarskih subjektov in eden ali več naročnikov v smislu členov 104 in 167, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, opravili gradbena dela ali storitve.

2.  Okvirne pogodbe so pogodbe med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerih namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine. Urejajo se na podlagi določb iz tega naslova, ki zadevajo postopek za oddajo naročila, vključno z oglaševanjem.

3.  Ta naslov se ne nanaša na donacije, brez poseganja v člene 93 do 96.

(48)  V členu 89(2) se doda naslednji pododstavek:

Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih pogodb neustrezno ali tako, da je njihov namen ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.

(49)  Člen 90 se spremeni, kot sledi:

(50)  Člen 91 se spremeni, kot sledi:

(51)  Člen 92 se nadomesti z naslednjim:

Člen 92

V razpisni dokumentaciji je predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno; določena so merila za izključitev, izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za naročilo.

(52)  Člen 93 se spremeni, kot sledi:

(53)  Členi 94, 95 in 96 se nadomestijo z naslednjim:

Člen 94

Člen 95

1.  Komisija vzpostavi in vodi centralno bazo podatkov v skladu s pravili Skupnosti o varovanju osebnih podatkov. Baza podatkov vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so se znašli v kateri od situacij iz členov 93, 94 ter 96(1)(b) in (2)(a). Baza podatkov je skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 185.

2.  Organi držav članic in tretjih držav ter organi, razen tistih iz odstavka 1, ki so udeleženi pri izvrševanju proračuna v skladu s členoma 53 in 54, odgovornemu odredbodajalcu pošljejo podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij iz člena 93(1)(e), kadar je ravnanje zadevnega subjekta škodilo finančnim interesom Skupnosti. Odredbodajalec prejme te podatke in zahteva, da jih računovodja vnese v bazo podatkov.

Organi in telesa, navedeni v prvem pododstavku, imajo dostop do podatkov, vključenih v bazo podatkov, in jih lahko upoštevajo, če je to primerno in na lastno odgovornost, pri oddaji naročil, povezanih z izvrševanjem proračuna.

3.  Pregledna in skladna merila za zagotovitev sorazmerne uporabe meril izključitve se opredelijo v izvedbenih določbah. Komisija opredeli standardizirane postopke in tehnične specifikacije za vodenje baze podatkov.

Člen 96

1.  Naročnik lahko izreče upravne ali denarne kazni:

Vendar pa mora naročnik v vseh primerih zadevni osebi dati možnost, da izrazi svoje stališče.

2.  Kazni iz odstavka 1 so sorazmerne s pomembnostjo pogodbe in resnostjo kršitve ter lahko vključujejo:

(54)  Člen 97 se nadomesti z naslednjim:

Člen 97

1.  "1. Naročila se oddajo na podlagi meril za dodelitev, ki se uporabljajo za vsebino ponudbe, potem ko se preveri sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni na podlagi členov 93, 94 in 96(2)(a), v skladu z merili za izbor iz razpisne dokumentacije.

2.  Naročilo se odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.

(55)  Člen 98 se spremeni, kot sledi:

(56)  Člena 102 in 103 se nadomestita z naslednjim:

Člen 102

1.  Naročnik zahteva, da izvajalci vnaprej položijo varščino v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah.

2.  Naročnik lahko, kadar je to ustrezno in sorazmerno, zahteva, da izvajalci položijo varščino, da se:

Člen 103

Kadar v postopku za oddajo naročila pride do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, institucije prekinejo postopek in lahko uvedejo kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s prenehanjem postopka.

Kadar se po oddaji naročila izkaže, da je v postopku za oddajo naročila prišlo do resnih napake, nepravilnosti ali goljufij, institucije lahko, glede na to, v kateri fazi je postopek, ne sklenejo pogodbe, prekinejo njeno izvedbo ali jo po potrebi odpovejo.

Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko institucije tudi zavrnejo izvršitev plačila, izterjajo že plačane zneske ali odpovejo vse pogodbe, sklenjene s tem izvajalcem, sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij.

(57)  V členu 104 se doda naslednji stavek:

Institucije v skladu s členom 59 prenesejo potrebna pooblastila za izvajanje nalog naročnika.

(58)  Člen 105 se nadomesti z naslednjim:

Člen 105

1.  Ob upoštevanju naslova IV drugega dela te uredbe Direktiva 2004/18/ES predpisuje mejne vrednosti, ki določajo:

2.  Naročnik glede na izjeme in pogoje, določene v izvedbenih določbah, v primeru naročil, ki jih zajema Direktiva 2004/18/ES, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnimi ponudniki do izteka obdobja mirovanja.

(59)  Naslov poglavja 1 naslova VI prvega dela se nadomesti z naslednjim:

POGLAVJE 1

Področje uporabe in oblika donacij

(60)  Člen 108 se spremeni:

(61)  Vstavi se naslednji člen 108a:

Člen 108a

1.  Donacije so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

2.  Donacije ne smejo preseči skupne zgornje meje, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti.

(62)  Naslov poglavja 2 naslova VI prvega dela se nadomesti z naslednjim:

POGLAVJE 2

Načela

(63)  Člen 109 se nadomesti z naslednjim:

Člen 109

1.  Za donacije veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj in zahteva se sofinanciranje.

V nobenem primeru se ne smejo preseči skupni upravičeni stroški za financiranje, kakor so določeni v izvedbenih določbah.

2.  Z donacijo si upravičenec ne sme prizadevati za dobiček ali ga ustvariti.

3.  Odstavek 2 ne velja za naslednje:

(64)  V členu 110 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

1.  Donacije so zajete v letnem delovnem programu, ki se objavi na začetku leta.

Ta letni delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih nujnih primerih ali če lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti ali če je upravičenec kot prejemnik donacije opredeljen v temeljnem aktu.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

(65)  Člena 111 in 112 se nadomestita z naslednjim:

Člen 111

Za en ukrep se za posameznega upravičenca iz proračuna lahko dodeli samo ena donacija, razen če zadevni temeljni akt ne določa drugače.

Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za poslovanje.

Vlagatelj nemudoma obvesti odredbodajalca o kakršnih koli večkratnih vlogah in večkratnih donacijah, ki se nanašajo na isti ukrep ali isti delovni program.

V vsakem primeru se istih stroškov iz proračuna ne financira dvakrat.

Člen 112

1.  Donacija se lahko dodeli za ukrep, ki se je že začel izvajati, samo če vlagatelj lahko dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred dodelitvijo donacije.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za donacijo, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so določeni v temeljnem aktu, ali v primeru izdatkov, ki so nujni za pravilno izvajanje pomoči za krizno upravljanje ali ukrepov v okviru humanitarne pomoči v skladu z izvedbenimi določbami.

Nobene donacije ni mogoče dodeliti za nazaj za ukrepe, ki so že končani.

2.  Donacija za poslovanje se dodeli v šestih mesecih po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati niti preden je bila vložena vloga za donacijo niti pred začetkom proračunskega leta upravičenca.

(66)  V členu 113 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Razen če temeljni akt za organe, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu, ne določa drugače, se pri ponovno dodeljenih donacijah za poslovanje njihov znesek postopoma znižuje. Ta določba se ne uporablja za donacije v eni od oblik iz točk (b) in (c) člena 108a(1).

(67)  Člen 114 se nadomesti z naslednjim:

Člen 114

1.  Vloge za donacijo se vložijo pisno.

2.  Vloge za donacijo so upravičene, če jih predložijo:

3.  Donacij ni mogoče dodeliti vlagateljem, ki so v času izvajanja postopka za dodelitev donacije v kateri od situacij iz člena 93(1), člena 94 ali člena 96(2)(a).

Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz prvega pododstavka. Vendar se odredbodajalec lahko odpove zahtevi po predložitvi takšnega potrdila za pogodbe zelo nizkih vrednosti, kakor je določeno v izvedbenih določbah.

4.  Odredbodajalec lahko vlagateljem v skladu s členom 96 izreče upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Takšne kazni se lahko izreče tudi upravičencem, ki so ob predložitvi vloge ali v času izvršitve donacije dali lažne izjave v zvezi z informacijami, ki jih zahteva odredbodajalec, ali pa teh informacij sploh niso dali.

(68)  V členu 116 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

1.  Predlogi se ovrednotijo na podlagi vnaprej objavljenih meril za izbor in dodelitev, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.

(69)  Člen 118 se nadomesti z naslednjim:

Člen 118

1.  Odgovorni odredbodajalec lahko, če meni, da je ustrezno in sorazmerno, zahteva, da upravičenec vnaprej predloži garancijo, da zmanjša finančno tveganje, povezanim s predhodnim financiranjem.

2.  Odredbodajalec od upravičenca zahteva, da v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah, predloži takšno garancijo vnaprej.

(70)  V členu 119 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Če upravičenec ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi, se v primerih, ki so določeni v izvedbenih določbah, potem ko se upravičencu da možnost, da izrazi svoje stališče, donacija ustavi ali zniža ali prekine.

(71)  Člen 120 se nadomesti z naslednjim:

Člen 120

1.  Če mora upravičenec za izvedbo ukrepa razpisati postopek za oddajo naročil, so zadevni postopki taki, kot so določeni v izvedbenih določbah.

2.  Če je treba za izvedbo ukrepa zagotoviti finančno podporo tretjim osebam, lahko upravičenec donacije Skupnosti dodeli takšno finančno podporo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Za namen točke (c) se najvišji znesek finančne podpore, ki ga lahko upravičenec plača tretji stranki, določi v izvedbenih določbah.

3.  Vsaka odločba ali sporazum o donaciji izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.

(72)  Člen 121 se spremeni:

a)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:

(a) finančne izkaze institucij iz člena 126 in organov iz člena 185 ter drugih organov, katerih zaključni račun mora biti konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili Skupnosti;

(73)  Člen 122 se spremeni:

(74)  Člen 128 se nadomesti z naslednjim:

Člen 128

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 121 računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. marca naslednjega leta pošljejo svoje začasne zaključne račune, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune z začasnim zaključnim računom Komisije in najpozneje do 31. marca naslednjega leta Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Komisije, čemur priloži poročilo Komisije o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom, skupaj z začasnim konsolidiranim zaključnim računom.

Računovodja vsake institucije in organa iz člena 121 do datuma iz drugega odstavka, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.

(75)  Člen 129 se spremeni:

(76)  Člen 131 se spremeni:

(77)  V členu 133(1) se "člena 185" nadomesti s "člena 121".

(78)  V členu 134 se "člena 185" nadomesti s "člena 121".

(79)  V členu 138(1) se "člena 185" nadomesti s "člena 121".

(80)  V členu 139 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Vsaka institucija obvesti Računsko sodišče in obe veji proračunskega organa o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.

(81)  Člen 143 se spremeni:

(82)  Člen 144 se spremeni:

(83)  V členu 145(1) se "30. aprila" nadomesti s "15. maja";

(84)  V naslovu I drugega dela se naslov nadomesti z naslednjim:

NASLOV I

EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD

(85)  V členu 148 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

1.  Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za odhodke organov in teles, navedenih v pravilih za EKJS, in za prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

(86)  Člen 149 se spremeni:

(87)  V členu 150 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

2.  Odločitve Komisije, s katerimi so določijo zneski teh plačil, predstavljajo začasne celotne proračunske obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih proračunskih sredstev, odobrenih za EKJS.

3.  Od 15. novembra dalje se lahko vnaprej prevzamejo obveznosti za kritje rutinskih odhodkov za upravljanje EKJS v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. Takšna obveznost pa ne sme presegati treh četrtin ustreznih skupnih proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto. Lahko se uporabljajo samo za odhodke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.

(88)  V členu 151(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Odhodki, ki jih imajo organi in subjekti iz pravil za EKJS, se odobrijo za poglavje, člen in postavko v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Ta odobritev se lahko izvede po poteku navedenega obdobja dveh mesecev, kadar je potreben postopek za prerazporeditev proračunskih sredstev glede zadevnih proračunskih vrstic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.

(89)  Člen 152 se nadomesti z naslednjim:

Člen 152

Pri proračunskem računovodstvu se odhodki za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do najpozneje 31. decembra zadevnega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel odredbo za plačilo najpozneje 31. januarja naslednjega proračunskega leta.

(90)  V členu 153 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

1.  Če Komisija lahko prerazporedi proračunska sredstva v skladu s členom 23(1), sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in obvesti proračunski organ, kakor je določeno v členu 23(1).

(91)  Člen 154 se nadomesti z naslednjim:

Člen 154

1.  Namenski prejemki pod tem naslovom se razporedijo glede na izvor v skladu s členom 18(2).

2.  Rezultat odločitev o potrditvi obračuna iz člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 se vpiše v skupni člen.

(92)  Naslov naslova II drugega dela se nadomesti z naslednjim:

NASLOV II

STRUKTURNI SKLADI, KOHEZIJSKI SKLAD, SKLAD ZA RIBIŠTVO IN KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA

(93)  Člen 155 se spremeni:

(94)  V členu 157 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

Sproščena proračunska sredstva se lahko znova dajo na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

(95)  Člen 158 se nadomesti z naslednjim:

Člen 158

V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija z izjemo za EKSRP prerazporedi sredstva z enega področja na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen v smislu uredb o skladih iz člena 155 ali za odhodke za tehnično pomoč.

(96)  V členu 160 se vstavi naslednji odstavek 1a:

1a. Proračunska sredstva v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s protokolom, priloženim k Pogodbi ES, o finančnih posledicah izteka veljavnosti Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 18. Odobritve za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo, odobritve plačil pa takoj, ko so prihodki prejeti.

(97)  Vstavi se naslednji člen 160a:

Člen 160a

1.  Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sproščenih obveznosti, ki so posledica celotne ali delne neizvedbe projektov, povezanih z raziskavami, za katere so bile namenjene, so lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih znova na voljo, če je bistvenega pomena, da se izvede sprva načrtovan program, razen če proračun za tekoče proračunsko leto že vsebuje sredstva za ta namen.

2.  Za namene odstavka 1 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščene obveznosti iz prejšnjega proračunskega leta in na podlagi zahtev oceni, ali je treba ta sredstva znova dati na voljo.

Na podlagi te ocene Komisija proračunskemu organu do 15. februarja vsakega proračunskega leta lahko predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da so ta proračunska sredstva znova na voljo.

3.  Proračunski organ o predlogih Komisije odloči v šestih tednih. Če v tem roku ne sprejme nobene odločitve, se šteje, da so predlogi odobreni.

Znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo v letu n, v nobenem primeru ne presega 25% celotnega zneska sproščenih sredstev iz iste proračunske vrstice v letu n-1.

4.  Odobritve za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo, se ne prenesejo.

Pravne obveznosti, ki so povezane z odobritvami za prevzem obveznosti, ki so znova na voljo, se prevzamejo do 31. decembra leta n.

Ob koncu leta n odgovorni odredbodajalec dokončno sprosti neporabljeni znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki je bil znova dan na voljo.

(98)  V členu 163 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

Ukrepe iz tega naslova lahko izvaja Komisija centralizirano ali z deljenim upravljanjem, ali tretja država upravičenka ali države upravičenke decentralizirano ali skupaj z mednarodnimi organizacijami v skladu z ustreznimi določbami iz členov 53 do 57.

(99)  Člen 164 se črta.

(100)  Člen 166 se spremeni:

(101)  Člen 167 se spremeni:

(102)  V naslovu IV drugega dela se naslov poglavja 4 nadomesti z naslednjim:

POGLAVJE 4

Donacije

(103)  Vstavi se naslednji člen 169a:

Člen 169a

Postopki za dodelitev donacij, ki jih v okviru decentraliziranega upravljanja uporabljajo tretje države upravičenke, so določeni v finančnih sporazumih iz člena 166. Ti temeljijo na pravilih iz naslova VI prvega dela.

(104)  Člen 170 se nadomesti z naslednjim:

Člen 170

"Vsak sporazum o financiranju ali sporazum ali odločba o donaciji mora izrecno določati, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.

(105)  V členu 171 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

2.  Ta naslov se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), razen člena 174, člena 174a in člena 175(2).

(106)  Člen 173 se nadomesti z naslednjim:

Člen 173

Komisija v zvezi s proračunskimi sredstvi, ki so v Prilogi navedena za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 59 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.

(107)  V členu 174(1) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temelji računovodski sistem.

(108)  Vstavi se naslednji člen 174a:

Člen 174a

1.  Vsaka institucija lahko prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja medinstitucionalnega evropskega urada za upravljanje proračunskih sredstev, ki spadajo v njen del proračuna, ter določi omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil.

2.  Notranji revizor Komisije izvaja vse naloge iz naslova IV, poglavja 8 prvega dela.

(109)  Člen 175 se spremeni:

(110)  Člen 176 se črta.

(111)  Člen 178 se spremeni, kot sledi:

(112)  V členu 179(3) se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:

Če namerava katera koli od obeh vej proračunskega organa izdati mnenje, o tem v dveh tednih po prejemu obvestila o projektu gradnje obvestita zadevno institucijo. Če odgovora ni, lahko zadevna institucija nadaljuje načrtovane ukrepe v okviru svoje upravne samostojnosti s pridržkom člena 282 Pogodbe ES in člena 185 Pogodbe Euratom o zastopanju Skupnosti.

"To mnenje se zadevni instituciji pošlje v dveh tednih po prejemu takega obvestila.

(113)  Za členom 179 se vstavi naslednji naslov VII:

NASLOV VII

STROKOVNJAKI

Člen 179a

Izvedbene določbe vključujejo poseben postopek za izbiro strokovnjakov, ki se plačajo na podlagi fiksnega zneska, za pomoč institucijam zlasti pri ocenjevanju predlogov in vlog za donacije ali javnih naročil ter za tehnično pomoč v nadaljevanju postopka in končno oceno projektov, ki se financirajo iz proračuna.

(114)  Člen 180 se črta.

(115)  Člen 181 se nadomesti z naslednjim:

Člen 181

"1. Kar zadeva sklade iz člena 155(1), za katera so bili temeljni akti razveljavljeni pred dnevom začetka uporabe te uredbe, se proračunska sredstva, ki so bila sproščena na podlagi uporabe člena 157(1), lahko znova na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji, ali v primeru višje sile, ki ima resne posledice za izvajanje ukrepov, ki dobivajo pomoč iz teh skladov.

2.  Centralna baza podatkov iz člena 95 se vzpostavi do 1. januarja 2009.

3.  Za prerazporeditev proračunskih sredstev, ki zadevajo izdatke za poslovanje iz uredb, ki urejajo Strukturne sklade in Kohezijski sklad za programsko obdobje 2000 – 2006, za katera je še treba izvršiti plačila Skupnosti, da se do zaključka pomoči poravnajo neporavnane obveznosti Skupnosti, Komisija lahko prerazporedi sredstva iz enega naslova v drugega, če so zadevna proračunska sredstva:

4.  Člen 30(3) se prvič uporablja za sklad iz člena 148(1) za plačila, ki gredo v breme proračuna za leto 2008.

(116)  Člen 185 se spremeni:

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati začne od datuma uveljavitve Uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, najkasneje pa s 1. majem 2007.

Vendar pa točke 80, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93 in 94 člena 1 te uredbe začnejo veljati s 1. januarjem 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, dne […]

Za Svet

Predsednik

[...]

IZJAVE INSTITUCIJ

1.  Osnutek izjave Komisije o preglednosti

"Komisija se zavezuje, da bo v posebnih sektorskih izvedbenih predpisih zagotovila, da bo razkritje podatkov o prejemnikih sredstev iz kmetijskih skladov (FEADER in FEAGA) primerljivo s tistim, ki je opredeljeno v posebnih sektorskih izvedbenih predpisih strukturnih skladov. Zlasti bo na ustrezen način vsako leto naknadno objavila seznam upravičencev, skupaj z zneski, ki so jih prejeli iz skladov, razčlenjenimi na glavne kategorije odhodkov."

2.  Osnutek izjave Komisije o financiranju evropskih političnih strank

"Komisija se zavezuje, da bo po možnosti pred februarjem 2007 predložila predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja, v katerem bo predstavila ustrezne določbe za izvzetje lastnih sredstev iz pravila o neprofitnosti, opredeljenega v členu 109 Finančne uredbe, zlasti prispevkov in članarin, zbranih pri letnem poslovanju politične stranke na evropski ravni, ki presegajo 25 % upravičenih stroškov v breme upravičenca v skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 2004/2003."

3.  Osnutek izjave Evropskega parlamenta in Komisije o odstopanjih od Finančne uredbe

"Komisija in Evropski parlament se zavezujeta, da bosta obvestila druge institucije o vseh odstopanjih od določb Finančne uredbe, ki so del zakonodajnih predlogov ali sprememb k zakonodajnim predlogom, posredovanih zakonodajnemu organu, ter navedla posebne razloge za utemeljitev odstopanj."

(1) UL C 13, 18.1.2006, str.1. (2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (3) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2083/2005 (UL L 333, 20.12.2005, str. 28). (4) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. (5) UL L 8, 12.1.2001, str. 1. (6) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (7) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. (8) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. (9) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. (10) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.