Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji za biomaso in biogoriva (2006/2082(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Akcijski načrt za biomaso" (KOM(2005)0628),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Strategija EU za biogoriva" (KOM(2006)0034),
– ob upoštevanju Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo(1),
– ob upoštevanju Direktive 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza(2),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 s priporočili Komisiji o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov energije(3),
– ob upoštevanju mandata, ki ga je Komisija dobila za pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo na področju kmetijstva, kakor je določen v predlogu ES za način pristopa k pogajanjem STO o kmetijstvu (sklic 625/02, januar 2003),
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za promet in turizem in (A6-0347/2006),
A. ker naj bi se med drugim tudi biomasa dolgoročno v večji meri uporabljala kot vir energije in je treba čim bolj izkoristiti njeno energetsko vrednost, predvsem v gozdarstvu, kmetijstvu in kot pri odpadkih,
B. ker je treba za energetske izzive najti trajne rešitve, in sicer z bistvenim in neobhodnim izboljšanjem energetske učinkovitosti, varčevanjem energije in hkrati s širjenjem obnovljivih energetskih virov,
C. ker se biomaso lahko uporablja predvsem za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje, za proizvodnjo vodika, metana in goriv ter v kemični, prehrambeni, papirni in lesno obdelovalni industriji,
D. ker je biomasa med obnovljivimi viri energije edina, ki vsebuje ogljik, in je zato treba upoštevati energetski izkoristek ter proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo ogljik,
E. E ker lahko večja uporaba biomase prispeva k uresničevanju treh glavnih ciljev energetske politike: zanesljivost oskrbe, konkurenčna sposobnost in okoljska trajnost z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov,
F. ker bo od vrste uporabe bioenergije in izbora rastlin in od značilnosti kmetijskega sistema, v katerem se rastline gojijo, odvisno, ali bo uporaba bioenergije zmanjšala nastajanje toplogrednih plinov,
G. ker transportni sektor povzroča več kot 20 % emisij toplogrednih plinov, pri čemer pa ni vključen v mehanizem trgovanja z emisijami; ker bodo te emisije po predvidevanjih v prihodnjih letih še naraščale in ker so biogoriva primeren način za izboljšanje učinkov ravnanja z okoljem v tem sektorju,
H. ker bi lahko biomasa zmanjšala odvisnost od zunanjih virov energije ter odprla nove gospodarsko razvojne in zaposlovalne možnosti na podeželju,
I. ker nekatere države članice ne ravnajo v skladu z Direktivo 2003/30/ES o biogorivih v sektorju prevoza in postavljajo zelo nizke cilje,
J. ker še danes obstajajo logistične in tehnične zapreke, ki ovirajo uporabo biomase, kot so relativno nizek energijski delež, decentralizirana razpoložljivost, raznolikost uporabljenih snovi in sinteza goriva,
K. ker imajo biogoriva druge generacije (tekoča biogoriva) bistveno večjo еnergetsko kapaciteto kot biogoriva prve generacije (rastlinsko olje, biodizel, etanol),
L. ker zakonodaja Skupnosti na področju kakovosti motornega bencina onemogoča uporabo mešanic z več kot 5 % bioetanola,
M. ker je na voljo tehnologija za pridobivanje biogoriv druge generacije, naraščajo potrebe po visokokakovostnih gorivih ter obstaja infrastruktura in pogonski sistemi,
N. ker je z ekonomskega vidika možna svetovna proizvodnja izdelkov, ki vsebujejo ogljik, z uporabo sintetičnih goriv, kot dokazujeta primera Južne Afrike in Trinidada, kljub temu pa proizvodnja biogoriv druge generacije ne sme ovirati proizvodnje biogoriv prve generacije, ki se je v državah članicah začela v skladu z Direktivo 2003/30/ES,
O. ker je pri določitvi politike EU o spodbujanju uporabe biomase potreben integriran pristop, ki odpira konkurenco za vse vrste uporabe,
P. ker mora akcijski načrt za biomaso v skladu z načelom subsidiarnosti državam članicam dati potreben manevrski prostor in fleksibilnost, da lahko države članice same opredelijo lastne cilje in politične ukrepe ter instrumente za spodbujanje uporabe bioenergije, pod pogojem, da ta politika ne izkrivlja konkurence med državami članicami,
Q. ker sta stroškovna učinkovitost in trajnost pomembni smernici za ekološko ustrezno spodbujanje uporabe bioenergije, saj združujeta visoko stopnjo okoljske varnosti in gospodarsko upravičene dolgoročne osnove financiranja,
R. ker je treba za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja okolja in zmanjšanja toplogrednih plinov zagotoviti, da bodo emisije ogljika v celotnem življenjskem ciklu biogoriva, od polja do rezervoarja za gorivo, vključno z vsemi prevozi, bistveno nižje od tistih, ki nastajajo pri fosilnih gorivih,
S. ker je treba vprašanje domače proizvodnje in uvoza biomase tudi zaradi morebitnih dodatnih prihodkov za kmetijstvo obravnavati z vidika spodbujanja razvoja samostojnega sektorja biomase v Evropski uniji,
T. ker se z nastankom evropskega sektorja biogoriv odpirajo možnosti prenosa tehnologije biogoriv v države v razvoju, ki so ohromljene zaradi naraščajočih cen nafte,
U. ker bi lahko imelo pomanjkanje jasnih okoljskih standardov in zaščitnih ukrepov zlasti v primeru biogoriv občutne negativne posledice, kot je vse večje krčenje tropskega gozda, medtem ko se emisije toplogrednih plinov ne bi občutno zmanjšale,
V. ker je treba veljavne predpise v Evropski uniji preveriti z vidika boljše izrabe biomase,
W. ker je treba najti uravnoteženo razmerje med proizvodnjo blaga in energetskim izkoristkom in je slednji samo ena od možnosti uporabe biomase,
X. ker je kemična uporaba izdelkov, narejenih iz živalskih maščob in rastlinskih olj, konkurenčna gospodarska panoga, katere obstoj ne sme biti ogrožen,
Y. ker je industrijska uporaba lesa in njegovih stranskih proizvodov kot surovine konkurenčna panoga, ki ustvarja delovna mesta in vrednost ter katere obstoj ne sme biti ogrožen,
Z. ker so druge, neevropske države močno napredovale pri pospeševanju biogoriv in jim je že uspelo doseči visoko stopnjo uveljavljenosti na trgu goriv,
1. pozdravlja obe sporočili Komisije o akcijskem načrtu za biomaso in strategijo EU za biogoriva;
2. se strinja z oceno Komisije o stanju uporabe biomase in o ovirah za nadaljnjo širitev njene uporabe v energetskem sektorju;
3. meni, da morata strategijo Evropske unije za spodbujanje biogoriv, zlasti glede na Lizbonsko strategijo, voditi učinkovitost in trajnost ter da ne smejo biti dovoljeni ukrepi, ki ustvarjajo nesorazmerno veliko upravnih izdatkov;
4. meni, da je treba na regionalni, nacionalni in evropski ravni vzpostaviti pregledne in odprte trge za biomaso v skladu s standardi trajnostne proizvodnje, ki bodo skladni z enotnim, preglednim in konkurenčnim energetskim trgom in ki jih je treba vključiti v sistem Svetovne trgovinske organizacije (STO);
5. meni, da potrebujejo proizvajalci biogoriv srednjeročno enotno naložbeno in cenovno politiko na ravni držav članic in Evropske unije, ki bo omogočala povrnitev naložb v sprejemljivem času;
6. poziva Komisijo, naj si prizadeva za vzpostavitev enotnega evropskega trga za biomaso, države članice pa, naj odpravijo ovire na ravni držav članic in med državami članicami;
7. predpostavlja, da akcijski načrt za biomaso in predloženo sporočilo o strategiji za biogoriva predstavljata osnovo za konkretne in učinkovite ukrepe;
8. poziva Komisijo, naj ponovno preuči cilje, ki so bili v akcijskem načrtu za biomaso določeni za proizvodnjo toplote, električne energije in biogoriv, pri tem pa upošteva konkurenčnost, učinkovitost in energetski donos posameznega sektorja;
9. meni, da bi morala Komisija ponovno pretehtati vse akcijske načrte in direktive, s čemer bi omogočila racionalno proizvodnjo in uporabo bioenergije in biogoriv in da bi morala to storiti zlasti na področju rastlinske proizvodnje, gozdarstva in ravnanja z odpadki;
10. se strinja s Komisijo, da lahko uporaba biomase pri stacionarnih načinih uporabe, kot so električni tok, ogrevanje in hlajenje, v kar največji meri prispeva k doseganju ciljev, ki si jih je EU zastavila, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov; zato zahteva, da se stroškovno učinkovita in trajnostna proizvodnja in uporaba biomase na področjih proizvodnje elektrike in metana, transporta ter ogrevanja in hlajenja po potrebi podpreta z ustreznimi ukrepi, ki bodo v skladu z doseganjem ciljev Kjotskega protokola in dolgoročnim podnebnim ciljem 2°C; v zvezi s tem zahteva, da se posebna pozornost nameni preureditvi omrežij za daljinsko ogrevanje;
11. meni, da pomoč in podpora v zvezi z obnovljivimi energijami na osnovi biomase dolgoročno ne bi smela izkrivljati konkurence na trgu surovin;
12. predpostavlja, da je možno doseči hitrejši razvoj in širšo uporabo biomase in biogoriv tudi na osnovi prostovoljnih dogovorov, ter poziva države članice in Komisijo, naj uporabo biomase pri proizvodnji energije spodbujajo tudi z uveljavljanjem okoljskih zahtev glede emisij ne pa glede izbora goriva;
13. meni, da je zaradi velikosti trga in obstoječih možnosti uporabe predvsem lesna biomasa primerna za vzpostavitev delujočih trgov v vsej Evropi, da pa se že zdaj kaže pomanjkanje na trgu in porast cen; zato podpira namen Komisije, da čim prej predloži akcijski načrt za gozdarstvo;
14. kljub temu poudarja, da uporaba gozdne biomase ne sme povzročati povečanega pritiska na naravne gozdove, zaustaviti obnovitve gozdov, ki so bili v preteklosti čezmerno izkoriščani, ali privesti do širjenja monokultur ali nasadov eksotičnih vrst in da jo je treba vedno spodbujati na načine, ki so v skladu z izboljšanjem ekološke kakovosti gozdov;
15. poziva države članice, naj v skladu z načelom dodatnosti kot pogoj finančne podpore za biomaso ne postavijo velikosti, ampak energetsko učinkovitost, izrazito pozitivno ravnotežje toplogrednih plinov ter občutne stroškovno učinkovite prednosti za okolje in zanesljivost oskrbe, pri tem pa upoštevajo vrsto in količino podpore, ki je potrebna, da neka vrsta biomase prodre na trg;
16. poziva Komisijo, naj razvije orodje, s katerim bo mogoče oceniti trajnostno naravo proizvodnje in uporabe (bio) goriv; meni, da bi bilo za objektivno merjenje okoljskih, družbenih in gospodarskih trajnostnih vidikov mineralnih goriv in biogoriv treba razviti skupno metodologijo, ki bi služila tudi kot referenčna točka za spodbude takšni politiki, ki bi bila naklonjena najboljšim trajnostnim (bio) gorivom;
17. poziva države članice, naj prednostno spodbujajo proizvodnjo energije, ki se dosega prek pogodb o dobavi med kmetijskimi proizvajalci in družbami, ki biomaso uporabljajo v energetske namene;
18. pričakuje od držav članic investicijske spodbude za proizvodnjo in uporabo biomase in biogoriv, ki so z vidika podnebja najbolj učinkovite in združljive z ukrepi strukturne in kmetijske politike, pri tem pa je še posebej upoštevana okoljsko sprejemljiva, regionalno prilagojena in tradicionalna raznolikost; meni, da takšni sistemi spodbud v nobenem primeru ne smejo privesti do nadomeščanja trajnostno usmerjene lokalne proizvodnje hrane;
19. pričakuje od držav članic, da razvijejo nacionalne akcijske načrte za biomaso, jih v primernem času uskladijo z ukrepi lastne strukturne in kmetijske politike in takšne nacionalne akcijske načrte v določenih presledkih posodabljajo; poleg tega pričakuje, da bodo naredile vse za dosego ciljev Direktive 2003/30/ES;
20. poziva Komisijo, da na podlagi znanstvenih primerjav "od izvora do vozila" različnih vrst uvožene in v EU proizvedene biomase preveri trajnost biomase in biogoriv pri različnih vrstah uporabe, objavi pregled združljivosti z zakonodajo Skupnosti ter Parlamentu in Svetu posreduje poročilo do konca leta 2007;
21. poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s povečano uporabo biomase za energetske namene zagotovi spoštovanje interesov in omejitev na področjih ohranjanja narave, upravljanja pokrajine, upravljanja podeželja in upravljanja gozdov;
22. po strateški presoji vplivov na okolje pričakuje predloge Komisije za spodbujanje stroškovno učinkovite in trajnostne rabe biomase za namene ogrevanja in hlajenja v javnem in zasebnem sektorju;
23. meni, da je glede na nasprotujoče si zahteve po biomasi iz odpadkov pomembno, da bioenergija ne bi služila kot izgovor za spodbujanje sežiganja odpadkov namesto boljših možnosti za varčevanje z viri, kot so ponovna uporaba, recikliranje in kompostiranje;
24. pričakuje, da se pri spreminjanju pravnega okvira za odpadke in ob upoštevanju energetske učinkovitosti olajša uporaba odpadkov, ki jih naknadno ni mogoče reciklirati, za gorivo; sem štejejo tudi stranski proizvodi kmetijske proizvodnje hrane razen tistih odpadkov s področij, ki jih je prizadela dezertifikacija; vendar ugotavlja, da samo pod pogojem, če to ne ovira ponovne uporabe surovin, ki jih je mogoče reciklirati,
25. poziva Komisijo, naj odpravi ovire v evropski zakonodaji, da bo možna proizvodnja bioplina s fermentacijo gnoja ali organskih odpadkov ter naj to spodbuja;
26. zahteva odprtje omrežij zemeljskega plina, da bi s tem omogočili dovajanje bioplina na nediskriminatorni osnovi, kjer sta tehnično izvedljiva varen vnos in transport v sistem naravnega plina;
27. pričakuje, da se poenostavijo upravni postopki za proizvodnjo in rabo bioenergije ter razširijo na vse države članice;
28. poudarja, da je bila podpora za spodbujanje energetskih rastlin uvedena kot del reforme skupne kmetijske politike;
29. poudarja, da je treba v interesu trajnosti pri izkoriščanju biomase spodbuditi izkoriščanje čim bližje kraju izvora kmetijske surovine, s čimer bi zmanjšali izgubo energije zaradi transporta; poziva Komisijo in države članice, naj zato sredstva za razvoj podeželja uporabijo za preureditev javnih ustanov na podeželju tako, da bodo lahko kot vir za ogrevanje uporabljale bioenergijo;
30. zahteva priznanje in spodbujanje sežiganja celih rastlin, primer žita;
31. odobrava poudarek Komisije na pomenu izrabe zalog intervencijskih žit Skupnosti za proizvodnjo bioenergije; opozarja na dejstvo, da bo s tem mogoče zmanjšati količino intervencijskih žit za izvoz, kar bo EU olajšalo izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela v STO; zato poziva Komisijo, da s pripravo primernih spodbud poskrbi, da bo na ta način porabljena čim večja količina intervencijskih žit;
32. pozdravlja cilj v sporočilu Komisije za nadaljnje pospeševanje uporabe obnovljive energije, vključno z biogorivi in njihovo uporabo v transportnem sektorju, pri čemer se ne posega v svobodo držav članic pri izbiri drugih obnovljivih tehnologij kakor tudi sektorja in uporabe, pri katerih biomasa prinaša največje koristi glede energije in toplogrednih plinov;
33. poziva države članice, naj spodbujajo uporabo biogoriv prek sistemov obdavčenja in trošarin, da bosta s tem proizvodnja in uporaba biogoriv bolj privlačni; poziva države članice k večji podpori usklajeni politiki na tem področju; zato podpira Komisijo v njenem cilju, da predlaga obveze v zvezi z biogorivi, kot so opisane v strategiji EU za biogoriva (KOM(2006)0034); poziva Komisijo, naj zaradi varnosti naložb določi nove, bolj ambiciozne dolgoročne cilje do leta 2020;
34. poziva Komisijo, da v dialogu s proizvajalci nafte in plina ter proizvajalci avtomobilov izboljša dostopnost okolju prijaznih vozil, pa tudi distribucijo biogoriv in njihovo dostopnost za potrošnike;
35. poziva Komisijo, naj odstrani vse nepotrebne ovire na trge biomase in biogoriv, ne da bi pri tem ogrozili okoljske in zdravstvene vidike, ki so podlaga tem ukrepom;
36. podpira namen Komisije, da trajno spodbuja raziskave in razvoj, zlasti na področju biogoriv druge generacije, ter olajša njihovo širše uvajanje;
37. meni, da imajo biogoriva druge generacije (tekoča biogoriva) bistveno večjo еnergetsko kapaciteto kot biogoriva prve generacije;
38. meni, da je treba čim prej določiti tehnične standarde za biogoriva ter pregledati Direktivo 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskih goriv ter njeno povezavo z uporabo biogoriv, ne da bi pri tem zanemarili okoljske in zdravstvene vidike, ki so bili podlaga za te ukrepe; poudarja, da je treba obstoječe standarde samo prilagoditi oziroma Direktivo 98/70/ES spremeniti šele, ko bo Komisija opravila svojo presojo vpliva uporabe bencinskih in dizelskih mešanic z večjim deležem biogoriv na kakovost zraka;
39. zahteva zlasti posodobitev obstoječega standarda EN 14214, ki naj bi vključeval tudi druge oblike biomase;
40. poziva k opredelitvi različnih vrst biogoriv druge generacije, da bi glede na vplive na okolje razlikovali med proizvodi silvikulture ter proizvodi iz lignoceluloznih odpadnih surovin, organskih odpadkov na odlagališčih ter surovin živalskega in rastlinskega izvora;
41. podpira ustanovitev tehnološke platforme za biogoriva skupaj z vsemi ponudniki tehnologij, vključenih v razvoj, proizvodnjo, predelavo in končno uporabo energetskih poljščin;
42. pričakuje, da bo Komisija v svoji podpori raziskavam ustrezno upoštevala cilj, da se poveča uporaba biomase v zvezi z daljinskimi sistemi hlajenja in ogrevanja – v skladu s stališčem, ki ga je sprejel Parlament na prvi obravnavi Sedmega okvirnega programa za raziskave(4);
43. odločno poziva države članice, naj čim prej objavijo svoj nacionalni cilj za bioenergijo, ki mora biti usklajen z nacionalnim kjotskim ciljem kakor tudi z dogovorjenim dolgoročnim ciljem EU 2°C;
44. poziva Komisijo, naj uvede obvezen in celovit postopek certificiranja, ki bo omogočil trajnostno proizvodnjo biogoriv na vseh stopnjah, vključno s standardi za faze gojenja in predelave in za uravnoteženje celotnega življenjskega cikla toplogrednih plinov, veljal pa bo za biogoriva, proizvedena v EU ali uvožena vanjo;
45. poziva Komisijo, naj podpre razvoj in uporabo sistema globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES), da bi na ta način spremljali uporabo zemeljskih površin pri proizvodnji bioetanola ter s tem preprečili uničevanje pragozdov in druge negativne vplive na okolje;
46. se zaveda, da lahko nadaljnje povečanje proizvodnje palmovega olja škoduje naravnemu gozdu in tradicionalni pridelavi hrane, okrni biološko raznovrstnost ter povzroči ozemeljske spore in emisije velikih količin toplogrednih plinov; zato poziva Komisijo, naj uvoz proizvodov na osnovi palmovega olja v EU pogoji z usklajenostjo z merili trajnostne proizvodnje, določenimi v celoviti certifikacijski shemi;
47. pričakuje, da bodo vsi evropski cilji za biomaso usklajeni z dogovorjenim ciljem EU, da se do leta 2020 doseže 25-odstotni delež obnovljivih virov energije;
48. v transportnem sektorju zagovarja politiko, ukrepe ter alternativne tehnologije, ki bodo v skladu s cilji EU o podnebnih spremembah;
49. poziva Komisijo naj ukrepa, da se čim prej doseže dogovor med avtomobilsko in naftno industrijo glede biogoriv v skladu z načelom "biogoriva za vozila, ne vozila za biogoriva".
50. poziva k izvajanju osmega priporočila skupine CARS 21, ki označuje biogoriva druge generacije za posebej obetavno tehnologijo za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida v transportnem sektorju;
51. priporoča, da se morebitna uporaba biogoriv pri vseh načinih prevoza obravnava v okviru spodbujanja proizvodov in tehnologij;
52. meni, da bi bilo v določenih sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, pomorski promet in lokalni javni promet, smiselno spodbuditi uporabo biogoriv z dolgoročnimi finančnimi spodbudami za čista goriva v skladu z ustrezno shemo certificiranja;
53. poziva Komisijo, naj s spremembo določb Skupnosti o trošarini spodbudi dodajanje biogoriv tradicionalnim gorivom v vsaki državi članici;
54. poudarja pomen uporabe davčnih ukrepov, kot je oprostitev davka, vendar poziva Komisijo, naj bo pozorna na izkrivljanje trga ter naj proti temu primerno ukrepa;
55. podpira namen Komisije, da v okviru pogajanj s STO opredeli jasne predpise, ki bodo omogočili razvoj evropskega sektorja biogoriv, še posebej z vzpostavitvijo ustreznega in usklajenega trgovinskega in carinskega okvira;
56. poziva Komisijo, naj nameni večjo pozornost priznavanju netrgovinskih zadev v okviru prihodnjega sporazuma s STO; ugotavlja, da bi lahko EU s tem zagotovila, da uvožena biogoriva izpolnjujejo določena trajnostna merila, zlasti na področju okolja;
57. ugotavlja, da se sedaj z biogorivi trguje že na celotnem svetovnem trgu in da EU na tem področju še ni samozadostna; meni pa, da bi moralo biti spodbujanje domače proizvodnje absolutna prednostna naloga;
58. meni, da je treba za določeno časovno obdobje določiti sprejemljivo stopnjo prodora uvoza bioetanola v EU, ki bo združljiva s postopnim razvojem proizvodnje v Skupnosti ter v skladu z evropsko strategijo v korist trajnostnega razvoja, zlasti v energetskem sektorju;
59. meni, da je treba do konca leta 2007 glavnim državam proizvajalkam predložiti poročilo Komisije o pogojih za proizvodnjo in izvoz biogoriv;
60. poziva Komisijo, naj v akcijskem načrtu za biomaso spodbudi nadaljnje študije in raziskave o plastikah na osnovi biomase, da bi bolje razumeli, kako plastike v svojem življenjskem ciklu prispevajo k prihranku fosilnih goriv, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prihranku energije pri postopkih predelave razen pri kompostiranju; poziva Komisijo, naj razišče možnost obvezne uporabe nekaterih bioplastik, če se izkažejo kot dobra alternativa sedanjim plastikam;
61. poziva Komisijo, naj kot pilotski projekt obravnava odprtje parkov obnovljive energije, kjer bi potrebe po energiji pokrivali z združevanjem različnih virov obnovljive energije, npr. biomasa, vetrna in sončna energija;
62. je prepričan, da je javna podpora biogorivom bistvenega pomena in ugotavlja splošno zaskrbljenost javnosti zaradi t. i. zelenega genskega inženiringa; meni, da mora biti razvoj energetsko intenzivne biomase varen za okolje in ne sme povzročati resnične ali domnevne nevarnosti za proizvodnjo gensko nespremenjene hrane; je prepričan, da bo selekcija z uporabo označevalcev (MAS), ki omogoča izboljšanje poljščin s "pametnim gojenjem", to je s križanjem rastlin iz sorodnih družin namesto z genskim spreminjanjem prek vključevanja tujih genov, veliko prispevala k razvoju energetsko intenzivne in okolju nenevarne biomase;
63. odločno poziva vse države članice, naj zagotovijo ustrezne spodbude za trajnostno pridelovanje energetskih rastlin, ne da bi ogrozile proizvodnjo hrane, s čimer bodo olajšale mobilizacijo dodatne kmetijske in gozdne biomase ter trajnostni dostop do nje;
64. poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost manjšim projektom za biogoriva v primarnem kmetijskem sektorju, kot sta mobilna destilacija in fermentacija, ki lahko pomembno vplivata na prihodnjo obdelavo primarnih stranskih proizvodov;
65. meni, da bi morala biti finančna sredstva iz proračuna, predvidena v naslovu 2, steber 1 skupne kmetijske politike (§60), in iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, namenjena tudi za energetsko uporabo biomase;
66. meni, da je spodbujanje biomase na podeželju treba doseči z dajanjem prednosti raziskavam, razvoju in predstavitvam pri tistih načinih uporabe biomase, ki dokazano najbolje in stroškovno najbolj učinkovito zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in prihranijo največ energije, ter z vzpostavitvijo namenskega trga, da se tako z informacijskimi kampanjami poveča donosnost; predlaga, da se posveti posebno pozornost razvoju in spodbujanju rešitev, ki so ugodne za vse in pri katerih je proizvodnje biomase možno kombinirati z obnavljanjem okolja, kmetijstvom z nizko porabo sredstev in okolju prijaznim upravljanjem zemljišč;
67. poziva, da se za energetske rastline bistveno poveča zajamčena največja površina v okviru programov pomoči, sedaj omejena na 1,5 milijona hektarjev, in da se nobena rastlina ne izključi iz tega programa, s tem da morajo imeti prednost rastline z visoko energetsko učinkovitostjo;
68. poziva Komisijo, naj odpravi shemo prahe in pripravi nove pobude za energetske rastline;
69. ugotavlja, da mora pridelovanje obnovljivih surovin potekati v skladu z najboljšimi praksami in da zanj veljajo predpisi o navzkrižni skladnosti;
70. poziva Komisijo, naj razširi seznam rastlin, primernih za gojenje za proizvodnjo biogoriv v okviru sistemov podpor, da se zagotovi izbor najprimernejših energetskih rastlin na lokalni in regionalni ravni ter spodbudi fermentacija gnoja;
71. poziva Komisijo, naj odpravi ovire za širjenje energetskih rastlin v novih državah članicah, ki uporabljajo poenostavljeno plačilno shemo na enotnem območju;
72. poziva k sprejetju enotnega okvira na evropski ravni, da bodo tudi države, kjer bioenergija trenutno še ni pomembna, dale prednost proizvodnji biomase v energetske namene;
73. je prepričan, da nudi trajnostna proizvodnja in uporaba biomase, vključno z gojenjem v majhnem obsegu in kot element politike celostnega razvoja podeželja, državam v razvoju bistvene prednosti in da mora Evropska unija podpreti prenos tehnologij v tretje države ter izvoz tehnologij, povezanih z bioenergijo; vendar meni, da mora biti ta politika uravnotežena, cilj teh prizadevanj pa mora biti predvsem zadovoljitev energetskih potreb držav samih in ne le razvijanje njihove izvozne sposobnosti;
74. poziva Komisijo, naj oblikuje posebno pobudo za obveščanje, usposabljanje in razvijanje ozaveščenosti o uporabi biomase in biogoriv, namenjeno kmetovalcem, državljanom in uslužbencem na lokalni ravni;
75. meni, da lahko proizvodnja biomase in biogoriv bistveno prispeva k uresničevanju evropskih ciljev za zmanjšanje podnebnih sprememb;
76. poziva Komisijo, naj predloži predlog direktive o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije kot del energijskega paketa v letu 2007 ter ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 14. februarja 2006 s priporočili Komisiji o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije;
77. poudarja potrebo po informacijski politiki na področju biomase in biogoriv v vsej EU;
78. poziva Komisijo, naj šoto, glede na njen življenjski ciklus, vključi med dolgoročne obnovljive vire energije za proizvodnjo biomase in bioenergije;
79. poziva, da se v korist dolgoročne strategije za spodbujanje konkurenčnega trga biogoriv v Evropski uniji določijo zanesljivi splošni pogoji za vlagatelje in proizvajalce, zlasti glede davčnih spodbud;
80. zahteva, da se v političnem in gospodarskem pogledu večja pozornost nameni sodelovanju med trgi z biogorivi v EU in njenih sosednih evropskih državah in njihovemu integriranju, zlasti v okviru posebnih partnerskih sporazumov;
81. meni, da bo program Inteligentna energija za Evropo pomagal podpreti lokalne projekte v zvezi z varčevanjem z energijo in primerno uporabo naravnih virov;
82. 82 poziva Komisijo, naj pri dvoregionalnih in dvostranskih pogajanjih ne ponudi več, kot bo za zahteve za preferencialni dostop do trga Skupnosti za bioetanol določeno v okviru Svetovne trgovinske organizacije, in naj pri uporabi splošnega sistema preferencialov (GSP) in sistema GSP+ izvaja določbe, na podlagi katerih bodo zmanjšani ali odpravljeni preferenciali za bioetanol, dodeljeni nekaterim državam, ko niso več utemeljeni;
83. 83 spodbuja Komisijo in države članice, naj bodo pozorne na poskuse goljufije ali izogibanja plačilu carin za bioetanol in pri tem zagotovijo zlasti spoštovanje pravil o poreklu in tarifni uvrstitvi ter preprečijo zlorabe nekaterih carinskih ugodnosti;
84. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.