Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (KOM(2005)0475 – C6-0436/2005 – 2005/0202(CNS))

P6_TA(2006)0370 A6-0192/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0475)(1),

–   ob upoštevanju člena 34(2)(b) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0436/2005),

–   ob upoštevanju Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom,

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0192/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen dne 14. junija 2006(2);

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, da obvesti Parlament, ali namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.   poziva Svet, da se ponovno posvetuje s Parlamentom, ali namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0258.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program "Pericles") (KOM(2006)0243 – C6-0179/2006 – 2006/0078(CNS))

P6_TA(2006)0371 A6-0276/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0243)(1),

–   ob upoštevanju tretjega stavka člena 123(4) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0179/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0276/2006),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o razširitvi na ne-sodelujoče države članice uporabe Sklepa 2006/…/ES o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program "Pericles") (KOM(2006)0243 – C6-0180/2006 – 2006/0079(CNS))

P6_TA(2006)0372 A6-0277/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0243)(1),

–   ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0180/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0277/2006),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Okvirnega sklepa Sveta o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku (KOM(2005)0091 – C6-0235/2005 – 2005/0018(CNS))

P6_TA(2006)0373 A6-0268/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0091)(1),

–   ob upoštevanju člena 34(2)(b) Pogodbe o EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0235/2005),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0268/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 6 (6)  Morebitni vpis obsodbe, izrečene v drugi državi članici, v kazensko evidenco države članice v zvezi z državljani ali osebami, ki prebivajo v njej, mora upoštevati enaka pravila, kakor če bi šlo za obsodbo na nacionalni ravni, in ne sme biti vzrok za to, da so osebe, ki so bile obsojene v drugih državah članicah, obravnavane slabše kakor tiste, obsojene v skladu z nacionalno zakonodajo. črtano Sprememba 2 Uvodna izjava 7 (7)  Ta sklep mora nadomestiti določbe o upoštevanju kazenskih obsodb iz Evropske konvencije z dne 28. maja 1970 o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb. (7)  Ta okvirni sklep velja za države članice in ne posega v določbe o upoštevanju kazenskih sodb iz Evropske konvencije z dne 28. maja 1970 o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb. Sprememba 3 Člen 1, odstavek 1 1.  Cilj tega okvirnega sklepa je določiti pogoje, na podlagi katerih država članica v novem kazenskem postopku proti isti osebi upošteva obsodbe, izrečene proti tej osebi v drugi državi članici za druga dejstva, ali jih vpiše v svojo kazensko evidenco. 1.  Cilj tega okvirnega sklepa je določiti pogoje, na podlagi katerih država članica v kazenskem postopku proti osebi upošteva predhodne obsodbe, izrečene proti tej isti osebi v drugi državi članici za druga dejstva. Sprememba 5 Člen 2, točka (a) a) "obsodba" vsako pravnomočno kazensko razsodbo ali odločitev upravnega organa, proti kateri je možna pritožba pred organom, pristojnim zlasti za kazenske zadeve, ki ugotovi krivdo osebe za kaznivo dejanje ali dejanje, ki je po zakonodaji države kaznivo kot kršitev zakonodaje; (a) "obsodba" vsako pravnomočno razsodbo sodišča, ki v kazenskem postopku ugotovi krivdo osebe za dejanje, ki je po nacionalnem pravu kaznivo; Sprememba 6 Člen 2, točka (b) b) "kazenska evidenca" nacionalni register ali nacionalne registre, ki vsebujejo obsodbe v skladu z nacionalno zakonodajo. črtano Sprememba 7 Člen 3, odstavek 1 1.  Vsaka država članica za obsodbe, izrečene v drugih državah članicah, v pravilih, ki jih sama določi, predvidi pravne učinke, enakovredne obsodbam na nacionalni ravni, kadar gre za nov kazenski postopek za druga dejstva. 1.  Vsaka država članica zagotovi, da njeni pristojni nacionalni organi in sodišča ali tribunali v kazenskem postopku proti osebi upoštevajo prejšnje obsodbe, izrečene proti tej isti osebi za druga dejstva v drugih državah članicah, v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo in zanje predvidijo iste pravne učinke, kot so predvideni za prejšnje obsodbe na nacionalni ravni, vendar pod pogojem, da osebe niso obravnavane manj ugodno, kot bi bile obravnavane, če bi bile prejšnje obsodbe izrečene na nacionalni ravni. Sprememba 8 Člen 3, odstavek 2 2.  Odstavek 1 se uporablja v fazi pred sojenjem, med samim sojenjem in ob izvršitvi obsodbe, zlasti v zvezi z veljavnimi postopkovnimi pravili, vključno s tistimi o začasnem pridržanju, opredelitvi kaznivega dejanja, vrsti in višini zagrožene kazni ali pravilih za izvršitev odločbe. 2.  Odstavek 1 se uporablja v fazi pred sojenjem, med samim sojenjem in ob izvršitvi obsodbe, zlasti v zvezi z veljavnimi pravili, vključno s tistimi o začasnem pridržanju, opredelitvi kaznivega dejanja, vrsti in višini zagrožene kazni ali pravilih za izvršitev odločbe. Sprememba 9 Člen 5, odstavek 1 Obsodbe, izrečene v drugi državi članici, se ne upoštevajo, če dejstva, ki so bila pri obsodbi temeljna, ne predstavljajo kaznivega dejanja v zakonodaji države članice. črtano Prvi odstavek se ne uporablja pri kategorijah naslednjih kršitev: - udeležbi v kriminalni združbi - terorizmu - trgovini z ljudmi - spolnem izkoriščanju otrok in otroške pornografije - prometu s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi - nedovoljeni trgovini z orožjem, strelivom in eksplozivi - korupciji - goljufijah, vključno pri tistih, ki ogrožajo finančne interese Evropskih skupnosti v smislu Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 - pranju denarja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - ponarejanju denarja, vključno z eurom - računalniškem kriminalu - okolje-varstvenem kriminalu, tudi pri trgovini z ogroženimi živalskimi vrstami in rastlinskimi vrstami in podvrstami - omogočanju nedovoljenega vstopa in prebivanja - umoru in hudih telesnih poškodbah - nedovoljenem trgovanju s človeškimi organi in tkivi - ugrabitvah, nezakonitem zadrževanju in zajetju talcev - rasizmu in ksenofobiji - organiziranem ali oboroženem ropu - nedovoljenem prometu s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetninami - prevarah - grožnjah in izsiljevanju - ponarejanju in piratstvu - ponarejanju uradnih dokumentov in trgovini z njimi - ponarejanju plačilnih sredstev - nedovoljeni trgovini s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti - nedovoljeni trgovini z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi - trgovini z ukradenimi vozili - posilstvu - požigu - kaznivih dejanjih, za katera je pristojno Mednarodno kazensko sodišče - ugrabitvi letala ali ladje - sabotaži - vedenju, s katerim se kršijo prometni predpisi, vključno pri kršitvah predpisov, ki se nanašajo na število ur vožnje in na čas počitka, ter predpisih o prevozu nevarnih snovi - tihotapstvu blaga - kršitvi pravic intelektualne lastnine - grožnjah in nasilnih dejanjih zoper osebe, vključno med športnimi dogodki - namernem poškodovanju tuje stvari - tatvini - kaznivih dejanjih, določenih v državi članici, ki izreče obsodbo, in za katere veljajo obveznosti izvrševanja kazni na podlagi pravnih aktov, sprejetih v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ali v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji. Sprememba 10 Člen 5, odstavek 2 2.  Brez poseganja v določbe odstavka 1 obsodb, izrečenih v drugi državi članici, ni treba upoštevati, kadar je obsodba v drugi državi članici v novem kazenskem postopku za druga dejstva vzrok, da je oseba obravnavana slabše, kakor bi bila obravnavana, če bi bila obsodba izrečena v skladu z nacionalno zakonodajo. črtano Sprememba 11 Člen 6, odstavek 1 1.  Kadar država članica v svojo kazensko evidenco vpiše obsodbo, izrečeno v drugi državi članici, mora vpisana kazen ustrezati dejansko izrečeni kazni, razen če je bila kazen dejansko revidirana ob njeni izvršitvi v državi članici, ki izvede vpis. črtano Sprememba 12 Člen 6, odstavek 2 2.  Če so v skladu z nacionalno zakonodajo obsodbe, izrečene v drugih državah članicah proti državljanom in osebam, ki bivajo v njej, vpisane v nacionalno kazensko evidenco, pravila, ki urejajo vpis, morebitne spremembe ali izbris zaznamka, v nobenem primeru ne smejo pomeniti, da je oseba obravnavana slabše, kakor bi bila obravnavana, če bi bila obsodba izrečena v skladu z nacionalno zakonodajo. črtano Sprememba 13 Člen 6, odstavek 3 3.  Kakršna koli sprememba ali izbris zaznamka v državi članici, ki je izrekla obsodbo, ima za posledico izbris ali enakovredno spremembo v državi članici državljanstva ali bivališča osebe, če je izvedla vpis in je bila obveščena o spremembi ali izbrisu, razen če zakonodaja te države ne predvidi določbe, ki so ugodnejše za obsojeno osebo. črtano Sprememba 14 Člen 7 1.  Ta okvirni sklep nadomesti določbe iz člena 56 Evropske konvencije o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb, sestavljene v Haagu dne 28. maja 1970, ki veljajo med državami članicami, brez poseganja v njihovo uporabo v odnosih med državami članicami in tretjimi državami. Ta okvirni sklep se uporablja med državami članicami brez poseganja v določbe iz člena 56 Evropske konvencije o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb, sestavljene v Haagu dne 28. maja 1970, v povezavi z odnosi med državami članicami in tretjimi državami. Sprememba 15 Člen 8, odstavek 1 1.  Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom najkasneje do 31. decembra 2006. 1.  Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom, v enem letu po njegovem sprejetju. Sprememba 16 Člen 8, odstavek 3 3.  Na podlagi podatkov, ki jih Komisiji sporoči generalni sekretariat Sveta, Komisija najpozneje do 31. decembra 2007 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega okvirnega sklepa, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi. 3.  Na podlagi podatkov, ki jih Komisiji sporoči generalni sekretariat Sveta, Komisija najpozneje dve leti po sprejetju tega okvirnega sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega okvirnega sklepa, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem v zvezi s podaljšanjem Protokola o možnostih ribolova in finančnem prispevku, predvidenih s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vlado Republike Gvineje Bissau o ribolovu v obalnih vodah Gvineje Bissau, za obdobje od 16. junija 2006 do 15. junija 2007 (KOM(2006)0182 – C6-0167/2006 – 2006/0065(CNS))

P6_TA(2006)0374 A6-0271/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga uredbe Sveta (KOM(2006)0182)(1),

–   ob upoštevanju členov 37 in 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0167/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0271/2006),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Gvineje Bissau.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Dopolnitve k predlogu spremembe proračuna št. 3/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III - Komisija, Oddelek VIII, del B - Evropski nadzornik za varstvo podatkov (11297/2006 – C6-0239/2006 –2006/2119(BUD))

P6_TA(2006)0375 A6-0283/2006

Dopolnitev 1

ODDELEK III: Komisija

Postavka 02 01 04 01 – Delovanje in razvoj notranjega trga, zlasti na področjih obveščanja, potrjevanja in sektorskega usklajevanja ‐ Odhodki za upravno poslovodenje

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

Nespremenjene

OBRAZLOŽITEV

Ponovna vzpostavitev predhodnega predloga spremembe proračuna.

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0375 A6-0283/2006

Dopolnitev 2

ODDELEK III: Komisija

Postavka 06 02 03 – Varnost prevoza

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

Nespremenjene

OBRAZLOŽITEV

Zmanjšanje se zavrne, ker je v proračunskem letu še prezgodaj za uvedbo občutnih zmanjšanj.

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0375 A6-0283/2006

Dopolnitev 3

ODDELEK III: Komisija

Postavka 06 02 09 01 – Nadzorni organ za Galileo – Subvencija iz naslovov 1 in 2

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

Nespremenjene

OBRAZLOŽITEV

Ponovna vzpostavitev predhodnega predloga spremembe proračuna.

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0375 A6-0283/2006

Dopolnitev 4

ODDELEK III: Komisija

Postavka 06 02 09 02 – Nadzorni organ za Galileo ‐ Subvencija iz naslova 3

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

(Ocena prihodkov in odhodkov za proračunsko leto je bila ustrezno spremenjena.)

OBRAZLOŽITEV

Ponovna vzpostavitev predhodnega predloga spremembe proračuna.

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0375 A6-0283/2006

Dopolnitev 5

ODDELEK III: Komisija

Postavka 18 02 03 02 – Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah – Subvencija iz naslova 3

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

(Ocena prihodkov in odhodkov za proračunsko leto je bila ustrezno spremenjena.)

OBRAZLOŽITEV

Zmanjšanje se zavrne, ker je v proračunskem letu še prezgodaj za uvedbo občutnih zmanjšanj.

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0375 A6-0283/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu spremembe proračuna št. 3/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III - Komisija, Oddelek VIII, del B - Evropski nadzornik za varstvo podatkov (11297/2006 - C6-0239/2006 - 2006/2119(BUD))

P6_TA(2006)0376 A6-0283/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti predzadnjega pododstavka člena 272(4) Pogodbe,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 177 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), in zlasti členov 37 in 38 Uredbe,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki je bil dokončno sprejet 15. decembra 2005(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna št. 3/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki ga je Komisija predložila dne 22. maja 2006 (SEK(2006)0633),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2006, ki ga je Svet pripravil dne 11. julija 2006 (11297/2006 – C6-0239/2006),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0283/2006),

A.   ker predlog spremembe proračuna št. 3/2006 zajema štiri različne elemente, in sicer okrepitev Evropskega nadzornega organa za GNSS, povečanje števila zaposlenih Evropske agencije za varnost v letalstvu in Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah ter povečanje sredstev za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov,

B.   ker je Komisija v predhodnem predlogu spremembe proračuna št. 3/2006 predlagala financiranje dodatnih potreb s povečanjem lastnih virov za 3 604 545 EUR,

C.   ker je Svet v svojem predlogu spremembe proračuna št. 3/2006 sklenil kriti vsa predlagana povečanja le s prerazporeditvijo,

D.   ker še posebej Svet želi financirati dodatne potrebe evropskega nadzornika za varstvo podatkov z zmanjšanjem obveznosti in plačil proračunske vrstice uprave v delu proračuna Komisije, ki sodi v razdelek 3 Finančne perspektive za obdobje 2000-2006,

E.   ker Parlament podpira izjavo Komisije o predlogu spremembe proračuna št. 3/2006, da bi financiranje upravnih izdatkov med izvrševanjem proračuna ene institucije z jemanjem potrebnih sredstev iz proračuna druge institucije ustvarilo tvegan precedens za vse institucije, ki se jih namerava financirati,

1.   podpira povečanja, kot jih je predlagala Komisija v predhodnem predlogu spremembe proračuna št. 3/2006 za Evropski nadzorni organ za GNSS, Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah in za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

2.   meni, da je v tem trenutku proračunskega leta še prezgodaj za potrebna povečanja proračunskih vrstic z zmanjšanjem drugih vrstic, ki naj bi se še vedno v letu 2006 v celoti izvrševale;

3.   zavrača zato namero Sveta, da krije zahteve po dodatnih sredstvih s prerazporeditvijo in še posebej da nadomesti zahtevano povečanje za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z zmanjšanjem dela proračuna Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 78, 15.3.2006. (3) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/708/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 14.10.2005, str. 24).

Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu spremembe proračuna št. 4/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III - Komisija (11298/2006 – C6-0247/2006 – 2006/2149(BUD))

P6_TA(2006)0377 A6-0284/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti predzadnjega pododstavka člena 272(4) Pogodbe,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 177 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38 Uredbe,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki je bil dokončno sprejet 15. decembra 2005(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka,(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna št. 4/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki ga je Komisija predložila dne 16. junija 2006 (SEK(2006)0760),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 4/2006, ki ga je Svet pripravil 17. julija 2006 (11298/2006 – C6-0247/2006),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0284/2006),

A.   ker predlog spremembe proračuna št. 4/2006 zadeva proračunske prihodke in vsebuje številne elemente, ki bodo vplivali na raven prispevkov držav članic za lastna sredstva Skupnosti,

B.   ker se ti elementi nanašajo na letni pregled napovedi za tradicionalna lastna sredstva, osnovo za DDV, osnovo za BND in tehnični preračun prispevkov, potrebnih za povračilo popusta Združenega kraljestva, pa tudi na presežek iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe iz leta 2005,

C.   ker je Evropski svet v Bruslju decembra 2005 Komisijo pozval, naj opravi celovit in obsežen pregled vseh področij porabe in prihodkov EU, vključno z britanskim popustom, da bo lahko v letu 2008/2009 predstavila poročilo z ustreznimi predlogi,

D.   ker mora pri pripravi tovrstnega pregleda in oblikovanju predlogov Komisija upoštevati delo in priporočila Evropskega parlamenta v skladu s pogoji izjave št. 3, priložene Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(4),

E.   ker je Parlament začel dialog z nacionalnimi parlamenti, da bo skupaj z njimi prispeval k načrtovanemu pregledu sistema lastnih sredstev, pri čemer bodo polno spoštovane njegove pravice,

1.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 4/2006;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 78, 15.3.2006. (3) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/708/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 14.10.2005, str. 24). (4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS (6282/3/2006 – C6-0272/2006 – 2004/0158(COD))

P6_TA(2006)0378 A6-0300/2006

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (6282/3/2006 – C6-0272/2006),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0488)(2),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2005)0536)(3),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0300/2006),

1.   sprejme skupno stališče;

2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj akt potem, ko je preverjeno, da so vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta naroči njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 193 E, 17.8.2006, str 99. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o strateških smernicah Skupnosti o koheziji (11807/2006 – C6-0266/2006 – 2006/0131(AVC))

P6_TA(2006)0379 A6-0281/2006

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Odločbe Sveta (11807/2006),

–   ob upoštevanju zahteve Sveta za privolitev Parlamenta v skladu s členom 161 Pogodbe ES (C6-0266/2006),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2006 o pripravi postopka privolitve k strateškim smernicam Skupnosti v obdobju 2007–2013 (kohezijska politika za podporo rasti in novim delovnim mestom)(1), ki je imela za posledico zgodnji dialog med Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, ki bi ga bilo treba ponoviti pred vmesnim pregledom strateških smernic Skupnosti iz člena 26 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(2),

–   ob upoštevanju člena 75(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za regionalni razvoj (A6-0281/2006),

1.   da privolitev k predlogu odločbe Sveta;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0216. (2) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

Resolucija Evropskega parlamenta o Beli knjigi Komisije o storitvah splošnega pomena (2006/2101(INI))

P6_TA(2006)0380 A6-0275/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Bela knjiga o storitvah splošnega pomena" (KOM(2004)0374),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Izvajanje programa Skupnosti iz Lizbone: socialne storitve splošnega pomena v Evropski uniji" (KOM(2006)0177),

–   ob upoštevanju Odločbe Komisije 2005/842/ES z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena(1),

–   ob upoštevanju člena 36 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije glede dostopa do storitev splošnega gospodarskega pomena,

–   ob upoštevanju členov 2, 5, 16, 73, 86, 87, 88 in 295 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju svojih resolucij o storitvah splošnega pomena, zlasti svoje resolucije z dne 13. novembra 2001 o sporočilu Komisije "Storitve splošnega pomena v Evropi"(2), svoje resolucije z dne 14. januarja 2004 o Zeleni knjigi Komisije o storitvah splošnega pomena(3) in svoje resolucije z dne 22. februarja 2005 o državni pomoči v obliki nadomestil javnih storitev(4),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. februarja 2006 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu(5),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni 15. in 16. marca 2000, Evropskega sveta v Nici 7., 8. in 9. decembra 2000, Evropskega sveta v Laeknu 14. in 15. decembra 2001 ter Evropskega sveta v Barceloni 15. in 16. marca 2002 o storitvah splošnega pomena,

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti na področju storitev splošnega pomena, zlasti sodbe Corbeau z dne 19. maja 1993 (zadeva C-320/91)(6), sodbe Gemeente Almelo z dne 27. aprila 1994 (zadeva C-393/92)(7), sodbe Teckal z dne 18. novembra 1999 (zadeva C-107/98)(8), sodbe Chronopost z dne 3. julija 2003 (združene zadeve C-83/01 P, C-93/01 P in C-94/01 P)(9), sodbe Altmark z dne 24. julija 2003 (zadeva C-280/00)(10), sodbe Enirisorse z dne 27. novembra 2003 (združene zadeve C-34/01 do C-38/01)(11) in sodbe Stadt Halle z dne 11. januarja 2005 (zadeva C-26/03)(12),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za promet in turizem, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0275/2006),

A.   ker pogodbe predvidevajo odprto socialno tržno gospodarstvo in ker med drugim naslednja načela, pomembna v tem kontekstu, predstavljajo referenčni okvir:

B.   ker so storitve splošnega pomena ne le pomemben sestavni del socialne in gospodarske kohezije, ampak tudi znatno prispevajo h konkurenčnosti evropskega gospodarstva,

C.   ker je konkurenca, ki je namenjena lajšanju dokončne vzpostavitve enotnega trga na podlagi pravil socialno tržnega gospodarstva in je urejena z uredbami o konkurenci, ključna demokratična pravica ne le za omejitev moči birokracije ampak predvsem zlorabe gospodarske moči in varstvo pravic potrošnikov,

D.   ker je sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti sedaj obsežna, se stalno razvija in zadeva različne vidike storitev splošnega pomena, vključno z državno pomočjo, enakim obravnavanjem in/ali izkrivljanjem konkurence,

E.   ob upoštevanju razpleta zadev pred Sodiščem Evropskih skupnosti, ki so povezane z združljivostjo storitev splošnega gospodarskega pomena s pravili notranjega trga in evropskimi pravili o konkurenci, ter ob upoštevanju dejstva, da se je na to treba odzvati s pojasnitvijo ustreznega pozitivnega evropskega prava,

F.   ker sta razvoj trgov in način organiziranja podjetij podvržena dinamiki, ki je različna v vsaki državi članici, bi uporaba togih pravil in opredelitev predstavljala oviro za doseganje najboljših gospodarskih in socialnih rezultatov,

G.   ker je nemogoče enotno opredeliti storitve splošnega pomena v tako raznolikem socialnem in gospodarskem okolju, kot je okolje EU,

H.   ker je razpoložljivost učinkovitih storitev splošnega pomena sestavni del gospodarskega, družbenega in socialnega sistema vseh držav članic; ker se razpoložljivost bistveno razlikuje od države članice do države članice in ker mora cilj uspešne dokončne vzpostavitve skupnega trga Evropske unije omogočiti državam članicam uvedbo delujočih in učinkovitih storitev splošnega pomena, ki v celoti upoštevajo interes državljana v njegovi dvojni vlogi potrošnika storitev in davkoplačevalca kakor tudi obveznosti držav članic, brez neprimernega poseganja v svobodo lokalnih in regionalnih organov, da vzpostavijo in izvajajo naloge, povezane s kakovostjo, pogostostjo in dostopnostjo teh storitev,

I.  I ker bi se morale storitve splošnega pomena in storitve splošnega gospodarskega pomena zagotavljati na enak način v celotni EU; ker je cilj gospodarske in socialne kohezije zmanjšanje neenakosti v stopnjah razvoja različnih regij in spodbujanje splošnega skladnega razvoja EU, zlasti v novih državah članicah,

J.   ker ob upoštevanju načela subsidiarnosti iz člena 5(2) Pogodbe ES države članice in njihovi regionalni in/ali lokalni organi določijo storitve splošnega pomena, katere storitve so zajete in kako se organizirajo, financirajo, opravijo, vrednotijo in nadzorujejo, kar je treba v celoti upoštevati pri nadaljnji pripravi zakonodaje,

K.   ker je treba izboljšati pravno varnost v zvezi z združljivostjo pravil notranjega trga in pravil o konkurenci z urejenim delovanjem storitev splošnega pomena, zato da se ustreznim nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom omogoči dovolj svobode pri sprejemanju odločitev ter preprečijo spori in pravni postopki, ob upoštevanju notranjega trga in zgoraj navedenega stališča Parlamenta o storitvah na notranjem trgu ter jasnega izvajanja pravil notranjega trga in pravil o konkurenci,

L.   ker so sektorske direktive ES o storitvah splošnega gospodarskega pomena v omrežju povezanih gospodarskih panog in drugih sektorjih, v katerih je bilo doseženo ali uvedeno odprtje trga, bile uspešne pri zagotavljanju boljših storitev po nižjih cenah in zagotavljajo zanesljiv okvir,

M.   ker veliko število pobud posameznih sektorjev za odprtje notranjega trga na področju storitev in zgoraj navedeno stališče Parlamenta o storitvah na notranjem trgu povečujeta možnosti za konkurenco in boljše delovanje tudi na področjih storitev splošnega gospodarskega pomena, kar še povečuje potrebo po pravni jasnosti v zvezi s storitvami splošnega pomena,

N.   ker storitve splošnega gospodarskega pomena neposredno vplivajo na notranji trg storitev in so bili številni sektorji, ki zagotavljajo storitve splošnega gospodarskega pomena, uspešno modernizirani in integrirani v trg storitev; ker je bila integracija izvedena pod nadzorom in so jo spremljali ukrepi za zaščito splošnega interesa, zlasti koncept univerzalnih storitev;

O.   ker člen 16 Pogodbe ES priznava pomembnost storitev splošnega gospodarskega pomena, ker členi 43 do 49 Pogodbe ES zagotavljajo pravno podlago za oblikovanje ukrepov Skupnosti na področju svobodnega zagotavljanja storitev; ker člena 86 in 87 Pogodbe ES ter sodna praksa Sodišča vsebujejo jasne smernice za obravnavo državne pomoči ter za način in višino financiranja storitev splošnega gospodarskega pomena; ker je člen 95 Pogodbe ES ustrezna pravna podlaga za obravnavo vprašanj, povezanih s postopki javnih naročil in z njimi povezanimi zadevami;

P.   ker se člena 16 in 86(2) Pogodbe ES sicer nanašata na storitve splošnega gospodarskega pomena, vendar v Pogodbi ES ni njihove opredelitve; ker storitve splošnega pomena niso navedene v Pogodbi ES, ampak jih je v svojem sporočilu uvedla šele Komisija; in ker bi se v skladu z zgoraj navedenim stališčem Parlamenta o storitvah na notranjem trgu storitve splošnega gospodarskega pomena morale izvzeti iz področja uporabe člena 16 predlagane direktive o storitvah in storitve splošnega pomena bi se morale v celoti izvzeti iz direktive;

Q.   ker se spodbuja različne oblike upravljanja in partnerstva med gospodarskimi subjekti, ki izvajajo tovrstne storitve, in mora to potekati ob upoštevanju pristojnosti držav članic pri opravljanju in priskrbi storitev v prid učinkovitosti in visoke kakovosti,

R.   ker je treba v ospredje postaviti cilj Skupnosti, da doseganje visoke ravni varstva potrošnikov poteka ob hkratnem doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti,

S.   ker Listina o temeljnih pravicah Evropske unije priznava in spoštuje dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena, z namenom spodbujati socialno in ozemeljsko kohezijo Unije,

1.   ugotavlja, da predhodne zgoraj navedene resolucije o storitvah splošnega pomena z dne 13. novembra 2001, 14. januarja 2004 in 22. februarja 2005 še vedno veljajo, zlasti ob upoštevanju

2.   ugotavlja, da je izjemno pomembno, da pogoji in določbe, ki urejajo posodobitev trga, zagotavljajo pošteno, pregledno in učinkovito konkurenco, hkrati pa ohranjajo socialno kohezijo in splošno dostopnost storitev ter preprečujejo zlorabe prevladujočega položaja in nastajanje monopolov, ki nove udeležence ovirajo pri vstopu na trg; v nasprotnem primeru namreč ne bo mogoče izkoristiti vseh priložnosti, ki jih notranji trg ponuja;

3.   poudarja, da morajo biti storitve splošnega pomena kakovostne, splošno dostopne po optimalni ceni, spoštovati morajo socialno ravnovesje, oskrba pa mora biti trajno zanesljiva; in poudarja, da je večina storitev splošnega pomena lahko zagotovljena v pogojih pravične konkurence, pri čemer je treba enakopravno obravnavati zasebna in javna podjetja;

4.   poziva Komisijo, da Parlamentu predloži izčrpno analizo vplivov dosedanje liberalizacije, predvsem na položaj potrošnikov in prizadetih zaposlenih;

5.   poudarja, da se večina storitev splošnega gospodarskega pomena opravlja na evropskem notranjem trgu in so zato načeloma predmet evropskih pravnih predpisov o notranjem trgu, javnih naročilih, konkurenci, državni pomoči in nadzora Komisije nad zlorabami v taki meri, da uporaba teh pravil ne bo ovirala zakonskega ali dejanskega izvajanja posebnih nalog teh storitev, kakor predvideva člen 86(2) Pogodbe ES; poudarja, da so v skladu s členom 16 Pogodbe ES, ki zadeva storitve splošnega pomena, Skupnost in države članice odgovorne v okviru svojih pristojnosti za zagotavljanje, da se takšne storitve opravljajo na podlagi načel in pogojev, ki omogočajo Skupnosti in državam članicam izpolnjevanje njihovih nalog;

6.   meni, da se legitimne zahteve splošnega pomena ne smejo uporabiti kot pretveza za nedopustno zaprtje trgov storitev za mednarodne ponudnike, ki so se zavezali, da bodo spoštovali legitimne zahteve in so jih tudi sposobni spoštovati;

7.   poudarja, da je treba zlasti po širitvi Evropske unije poskrbeti za kohezijo na področju storitev splošnega gospodarskega pomena, v okviru strukturne politike pa morajo biti infrastrukture držav članic za omrežne storitve splošnega gospodarskega pomena medsebojno povezane in čezmejno sodelovanje izboljšano, sicer ne bo mogoče ustvariti resničnega notranjega trga in omogočiti standardizacije;

8.   upošteva gospodarski učinek teh storitev ter njihov pomen za proizvodnjo drugega blaga in opravljanje drugih storitev; poudarja, da lahko organizacijska oblika storitev splošnega gospodarskega pomena vpliva na notranji trg, na primer s prepovedjo ustanavljanja podjetij v državi, kjer se storitev opravlja;

9.   meni, da mora biti cilj pravil o konkurenci izboljšati kakovost zagotavljanja storitev, izbiro potrošnikov in dostopnost cen ter izpolnitev drugih ciljev javnega pomena, vključno s trajnostnim razvojem;

10.   poziva Komisijo, da pojasni razliko med storitvami splošnega pomena in storitvami splošnega gospodarskega pomena, tako da pripravi operativna merila, ki upoštevajo nacionalno tradicijo držav članic in temeljijo na naravi kolektivnega blaga in javnem financiranju ali solidarnostnih mehanizmih storitev splošnega pomena; poudarja, da je za veliko storitev splošnega pomena razlikovanje med gospodarskimi in negospodarskimi vidiki izredno težko zaradi dinamične narave teh storitev in njihovega hitrega razvoja; zato pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija v Beli knjigi navaja, da "učinkovito izvajanje nalog splošnega pomena, v primeru neskladja, prevlada nad uporabo pravil Pogodbe"; priznava, da se široka področja storitev splošnega pomena ne smejo izključiti iz obsega predpisov o notranjem trgu in konkurenci s poskusom opredelitve storitev splošnega pomena; meni, da bi bila natančna opredelitev storitev splošnega gospodarskega pomena in storitev splošnega pomena v nasprotju s svobodo držav članic do opredelitve svojih storitev splošnega pomena;

11.  11 meni, da je člen 86(2) Pogodbe ES jamstvo za to, da bodo države članice poskrbele za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, skladno z obveznostjo zagotavljanja univerzalnih storitev, ki izhaja iz zakonodaje Skupnosti ali jo določijo države članice; se sklicuje na razlago Sodišča Evropskih skupnosti, da obstaja povezava med to oceno in ugotavljanjem sorazmernosti v okviru člena 49 Pogodbe ES;

12.   opozarja, da Sodišče Evropskih skupnosti s sodno prakso in Komisija z razlago posameznih primerov določata veljavna pravila na tem področju in da še ni bila dosežena niti potrebna pravna varnost niti ustrezna transparentnost;

13.   nadalje zahteva pojasnitev s strani Komisije zlasti dveh vprašanj: posledice sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, ki temelji na sektorskem pristopu, in uporabo konkurenčnega prava na področju storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena, zlasti v zvezi z njihovim financiranjem;

14.   ugotavlja, da se je raven lokalnih in regionalnih organov, ki je blizu državljanom, izkazala kot ustrezna za opravljanje storitev splošnega pomena in da je ta raven še vedno primerna za zagotavljanje pravice soodločanja, varstva potrošnikov in javne blaginje v zvezi s storitvami splošnega pomena; ugotavlja, da je treba na evropski ravni preprečiti, da bi bila ogrožena sposobnost zagotavljanja tovrstnih storitev na lokalni in regionalni ravni;

15.   zato meni, da je treba v korist:

16.   poudarja potrebo po obstoječih ali prihodnjih sektorsko specifičnih uredbah, ki temeljijo na pravilih notranjega trga in spoštovanju načela subsidiarnosti, in poudarja, da se sektorsko specifičnih pravil ne sme postaviti pod vprašaj; opozarja na uspešnost teh sektorsko specifičnih uredb in priporoča razširitev sektorskega pristopa na druge sektorje;

17.   poziva Komisijo, da na področju socialnih in zdravstvenih storitev splošnega pomena izboljša pravno varnost in predloži predlog za direktivo Sveta in Parlamenta na področjih, kjer je to primerno;

18.   zato poziva Svet, da v najkrajšem možnem času sprejme skupno stališče o pregledu Uredbe (EGS) št. 1191/69 z dne 26. junija 1969 o ukrepanju držav članic glede obveznosti javne službe v železniškem in cestnem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh(13);

19.   predlaga, da se v primeru, ko pristojni organ opredeli opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena, obveznost javne storitve dodeli na podlagi pravičnega in preglednega razpisnega postopka, ki temelji na enakih pogojih za vse ponudnike, ali na podlagi primernega pravnega akta, ki mora izpolnjevati načelo preglednosti;

20.   pozdravlja predlagan pravni okvir Skupnosti za državne pomoči v obliki finančnih kompenzacij za sprejete obveznosti opravljanja storitev in namero Komisije o pregledu svoje Direktive 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij(14);

21.   predlaga, da mora pristojni organ, v primeru da namerava storitve splošnega gospodarskega pomena financirati na drug način kot prek neposrednega financiranja iz svojega splošnega proračuna, izbrati obliko financiranja, ki je v skladu z določbami Pogodbe ES, zlasti člena 86(2), predvsem kadar gre za dodelitev izključnih in posebnih pravic, dodelitev nadomestila za opravljanje javnih storitev ali ustanovitev sklada za opravljanje javnih storitev; ugotavlja, da bo to v vseh primerih zahtevalo transparenten tarifni sistem ter ustrezno in transparentno financiranje;

22.   predlaga, da, ko se pristojni organ odloča o odobritvi nadomestila za opravljanje javnih storitev z namenom zagotoviti financiranje storitve splošnega pomena, to nadomestilo ne velja za državno pomoč v smislu člena 87 Pogodbe ES, če:

23.   poudarja pomen jasne uporabe določb iz Odločbe 2005/842/ES; vendar poudarja, da plačilo čistega nadomestila za obveznosti javnih storitev ne sme biti obravnavano kot državna pomoč in da je treba predpis ustrezno spremeniti;

24.   poudarja, da je diskrecijska pravica pristojnih organov, da prevzamejo neposredno opravljanje storitve splošnega pomena neposredno z lastnim oddelkom ali opravljanje prepustijo profitnemu ali neprofitnemu zunanjemu ponudniku storitev, pri čemer izvajajo enak nadzor kot velja za neposredno opravljene storitve; če se pristojni organ odloči, da bo opravljanje storitev prepustil zunanjemu izvajalcu, mora objaviti javni razpis; poleg tega je treba upoštevati načelo lokalne in regionalne samouprave, ki daje pristojnim organom pravico do izbire, kako bi najučinkoviteje opravljali storitve ob upoštevanju javnega interesa;

25.   meni, da oddajanje opravljanja storitve splošnega pomena zunanjim izvajalcem običajno nalaga ustreznim oblastem obveznost, da po javnem razpisu dodelijo storitev na podlagi koncesij javnih storitev; ugotavlja, da mora načelo dodeljevanja koncesije javnih storitev pristojnemu organu omogočati prenos koncesije javnih storitev v nujnih primerih; poziva Komisijo, da skupaj z državami članicami in Parlamentom pojasni relevantna merila v direktivah o javnih naročilih ali v obliki uredbe; v zvezi s tem potrjuje, da morajo imeti lokalne oblasti možnost, da dodelijo storitve neposredno medobčinskim podjetjem ali podobnim oblikam skupnih ureditev ali podjetjem, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, če tovrstna podjetja izvajajo bistven del svojih dejavnosti v imenu nadzorne oblasti in ne tekmujejo na zunanjih trgih, temveč določajo domačo organizacijsko prakso, pri čemer je treba skleniti sporazum, ki kategorično ne izključuje zasebne udeležbe na začetku;

26.   s tem v zvezi in v interesu možnega izboljšanja učinkovitosti z vključitvijo novih ponudnikov in oblik zagotavljanja storitev splošnega pomena nemudoma zahteva večjo pravno varnost za različne medobčinske organizacije (medobčinsko sodelovanje, partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, dodelitev koncesij), pojasnitev področja uporabe evropskega konkurenčnega prava, zakona o javnih naročilih in zakona o državni pomoči ter tudi splošno in evropsko veljavna merila; poudarja, da je treba pravno pojasniti zunanje izvajanje javnih storitev, saj se slednje razlikuje od javnih naročil; poziva Komisijo, da natančno pojasni pravila za dodelitev storitev zunanjim izvajalcem ter da jih jasno loči od pravil za javna naročila;

27.   meni, da mora pristojni organ zagotoviti, da se v sektorjih, v katerih je določil pravila za obveznosti javnih univerzalnih storitev ali posebne cilje, uporabljajo vrste predpisov in instrumentov, ki so primerni za zadevne sektorje, na podlagi preglednih pravil;

28.   razen tega meni, da so zaradi večje preglednosti in varstva potrošnikov na nacionalni in lokalni ravni potrebne smernice na naslednjih področjih:

29.   v interesu visoko kakovostnih in učinkovitih storitev splošnega pomena priporoča spodbujanje prostovoljne primerjalne analize in mehanizmov za merjenje kakovosti na nacionalni in evropski ravni; podpirati je treba izmenjavo izkušenj in spodbujanje najboljših praks ter vključiti vse interesne skupine; predlaga, da se ti ukrepi nanašajo na naslednje vidike:

30.   poudarja, da je treba okrepiti nadzorne zmogljivosti držav članic, s čimer bi dosegli učinkovito uresničevanje ciljev javne politike, vključno z dostopno ceno in standardi kakovosti; poudarja tudi, da morajo imeti državni organi na voljo primerna orodja in strokovno znanje, da bodo lahko zagotavljali konkurenco in varstvo potrošnikov;

31.   poziva Komisijo, da na podlagi te resolucije in svoje zgoraj navedene resolucije z dne 14. januarja 2004 in svoje resolucije z dne 9. marca 2005 o vmesnem pregledu Lizbonske strategije(15) predstavi ustrezne zakonske pobude, iz te resolucije ter ponovno opozarja, da morajo vse vpletene strani na področju storitev splošnega pomena in splošnega gospodarskega pomena pravice soodločanja, kjer jih predvideva Pogodba, v celoti uresničevati;

32.   poudarja, da morajo biti mednarodni sporazumi, ki jih je sklenila Skupnost, in z njimi povezane obveznosti skladni s politiko in notranjimi predpisi Skupnosti;

33.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 312, 29.11.2005, str. 67. (2) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 153. (3) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 294. (4) UL C 304 E, 1.12.2005, str. 117. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0061. (6) [1993] ECR I-2533. (7) [1994] ECR I-1477. (8) [1999] ECR I-8121. (9) [2003] ECR I-6993. (10) [2003] ECR I-7747. (11) [2003] ECR I-14243. (12) [2005] ECR I-1. (13) UL L 156, 28.6.1969, str. 1. (14) UL L 195, 29.7.1980, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/81/ES (UL L 312, 29.11.2005, str. 47). (15) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 164.

Resolucija Evropskega parlamenta o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu (2006/2118(INI))

P6_TA(2006)0381 A6-0269/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o spremljanju napredka Turčije (KOM(2005)0561),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2006 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2004 o rednem poročilu za leto 2004 in priporočilu Komisije o napredku Turčije za pristop(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o vlogi žensk v Turčiji v gospodarskem in političnem življenju(4),

–   ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/35/ES z dne 23. januarja 2006 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop s Turčijo(5), v katerem so opredeljene kratkoročne in dolgoročne prednostne naloge,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 389/2006 z dne 27. februarja 2006 o oblikovanju instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru(6),

–   ob upoštevanju turške izjave o Cipru z dne 29. julija 2005, izjave Sveta z dne 21. septembra 2005 in turškega akcijskega načrta z dne 24. januarja 2006,

–   ob upoštevanju pogajalskega izhodišča Evropske unije, predloženega ob 45. zasedanju pridružitvenega sveta ES-Turčija dne 12. junija 2006,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. junija 2006,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0269/2006),

A.   ker je Svet 3. oktobra 2005 odobril okvir za pogajanja s Turčijo o njenem pristopu k EU in tako omogočil začetek pogajanj takoj po zasedanju in ker Komisija trenutno izvaja uradni postopek preučitve uvajanja pravnega reda Skupnosti, pri katerem je bil na področju nekaterih politik dosežen napredek, eno poglavje, in sicer "znanost in raziskave", pa je bilo že odprto in začasno zaprto na pristopni konferenci dne 12. junija 2006,

B.   ker bo napredek pogajanj odvisen od uresničevanja prednostnih nalog iz Partnerstva za pristop in zahtev iz pogajalskega okvira ter od doslednega izpolnjevanja določb iz Pridružitvenega sporazuma (Sporazuma iz Ankare) in Dodatnega protokola k sporazumu, vključno s celostnimi rešitvami mejnih sporov in ciprskega vprašanja, s katerimi bi se strinjale obe strani na otoku,

C.   ker je bilo izpolnjevanje kopenhagenskih meril od vedno osnova za pristop k EU in bi moralo tako ostati tudi pri bodočih pristopih,

D.   ker je Evropski parlament v svojih zgoraj navedenih resolucijah z dne 15. decembra 2004 in 28. septembra 2005 sprejel odločitev, da je začetek pristopnih pogajanj priporočljiv, v kolikor velja dogovor, da se v prvem obdobju pogajanj pozornost nameni doslednemu izpolnjevanju političnih kriterijev, da se pred vsakim srečanjem v okviru pogajanj na ministrski ravni oceni politične kriterije, in to ne le v teoriji, temveč tudi v praksi, s čimer bodo turške oblasti pod učinkovitim in stalnim pritiskom, da ohranjajo tempo pri izvajanju potrebnih reform, ter da se določi celosten program z jasnimi cilji, časovnimi okvirji in roki za izpolnitev političnih kriterijev,

E.   ker mora EU še naprej nadzorovati obseg reform in njihovo izvajanje in to ob upoštevanju dejstva, da mora biti želja po uspešni izvedbi reform v turški vladi in družbi močno zasidrana, saj je le tako mogoče doseči trajnost in nepovratnost reformnega procesa,

F.   ker je Komisija v svojem poročilu o napredku ugotovila, da se je uvajanje sprememb v zadnjem letu upočasnilo, da je njihovo izvajanje neenakomerno in da so potrebni precejšnji dodatni napori na področju temeljnih svoboščin in človekovih pravic, še zlasti kar zadeva svobodo izražanja, pravice žensk, versko svobodo, sindikalne pravice, politične svoboščine, manjšinske pravice ter jezikovne in kulturne pravice in okrepljen boj proti mučenju in slabem ravnanju, ter da morajo državne službe hitro in ustrezno izvrševati sklepe sodišč,

G.   ker je napredek na področju svobode izražanja še vedno daleč od zadovoljivega, z mešanim izidom, saj so ob nekaterih primerih pozitivnega razvoja dogodkov, kot so na primer nedavne oprostitve profesorjev Ibrahima Kabogluja in Baskina Orana, ki so ju preganjali po členih 216 in 301 turškega kazenskega zakonika, novinarja Murata Belga, novelistke Elif Shafak, pisateljice Perihan Mağden in avtorja Orhana Pamuka, številni borci za človekove pravice še vedno preganjani, novinarjem in založnikom pa se sodi, kot na primer novinarju Hrantu Dinku, katerega primer je bil kljub oprostilni sodbi sodišča predložen kasacijskemu sodišču in kateremu zaradi drugega postopka grozi zaporna kazen do treh let, druge osebe, med njimi borec za človekove pravice Eren Keskin, pa so bile obsojene;

H.   ker je 12. julija 2006 kasacijsko sodišče na podlagi člena 301 turškega kazenskega zakonika Hrantu Dinku potrdilo šestmesečno pogojno zaporno kazen zaradi blatenja turške identitete,

I.   ker Turčija navkljub številnim pozivom Evropskega parlamenta in več držav članic še vedno ni priznala genocida nad Armenci,

J.   ker je treba pri oblikovanju nove zakonodaje za boj proti terorizmu natančno upoštevati mednarodne konvencije za odpravo terorizma,

K.   ker je treba opredelitve terorističnih zločinov uskladiti z mednarodnimi pravili in merili, še zlasti z načelom zakonitosti, kot je določeno v členu 15 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki prepoveduje odstopanja tudi v primerih izrednega stanja,

L.   ker je nedavno sprejeta turška protiteroristična zakonodaja še posebej v nasprotju s priporočili posebnega poročevalca za vprašanje terorizma pri Komisiji ZN za človekove pravice in ogroža predhodne reforme na področju temeljnih svoboščin in človekovih pravic s ponovnim uvajanjem elementov, ki so bili v predhodnih reformah odpravljeni, ter lahko z uvedbo ohlapnih opredelitev pojmov "teroristično dejanje" in "storilec terorističnega dejanja" in z razširitvijo obsega zločinov, ki jih vključuje, še v večji meri omeji uveljavljanje teh pravic in svoboščin; ker mora Turčija, tako kot tudi EU, poskušati preprečiti, da bi vprašanja varnosti omejila državljanske pravice, kar je tudi skupna skrb v vsej EU, ki postaja po zasedanju Evropskega sveta v Tampereju z dne 15. in 16. oktobra 1999 vse bolj očitna in se je nedavno pokazala ob nastanku Haaškega programa,

M.   ker ni bil od zadnjega poročila Parlamenta dosežen nobene napredek pri reševanju težav verskih manjšin in ker pričakovani zakon o verskih skupnostih, ki čaka na obravnavo v turškem parlamentu, kot kaže, ne odpravlja vseh pomanjkljivosti, ugotovljenih v prejšnjem osnutku, med drugimi pri vprašanjih zasega premoženja verskih ustanov, pravne osebe, pravice do usposabljanja duhovnikov in notranjega upravljanja, in tako ne dosega standardov EU ter ne zadovoljuje pričakovanj verskih skupnosti in nevladnih organizacij na splošno, ki so sicer potrebne za obstoj raznolike in neodvisne civilne družbe,

N.   ker Emasya protokol, ki sta ga leta 1997 podpisala vrhovno poveljstvo in notranje ministrstvo, pod določenimi pogoji dovoljuje vojaške operacije, kadar je ogrožena notranja varnost,

O.   ker mir, stabilnost in demokracijo v Turčiji ogrožata ponoven izbruh nasilja na jugovzhodu države in oživitev terorističnih dejavnosti Kurdske delavske stranke (PKK), čemur so sledile vojaške operacije v zelo povečanem obsegu; ker je treba poudariti, da morajo biti protiteroristične akcije v sorazmerju z grožnjami in v skladu z mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah,

P.   ker pogumnim in obetajočim znakom, ki jih je v zvezi s kurdskim vprašanjem izkazal v lanskem letu premier Erdoğan, niso sledila konkretna dejanja,

Q.   ker turška vlada nima celostne strategije za politični, gospodarski in socialni razvoj jugovzhodne regije in ker je imel projekt za jugovzhodno Anatolijo v Dijarbakirju in drugih pokrajinah doslej le malo učnika,

R.   ker predvajanje programa v kurdskem jeziku, ki je dovoljeno na treh postajah, četudi zanj še vedno veljajo časovne in programske omejitve, predstavlja pozitiven obet za druge etnične skupine v Turčiji,

S.   ker Turčija še ni izpolnila pomembnih sklepov Evropskega sodišča za človekove pravice, vključno s tistimi, povezanimi s Ciprom, in ker je sodišče v letu 2005 podalo sodbe v 290 primerih zoper Turčijo in je v 270 izmed njih ugotovilo vsaj eno kršitev,

T.   ker je turška vlada pogodbenica Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ustanavlja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), in ker bi lahko kritike, ki jih turška vlada izrekla na račun odločitev ESČP v določenih primerih, spodkopale sprejemanje vladavine prava v turški javnosti,

U.   ker so države članice v letu 2005 ugodile več kot 2000 prošenj za azil s strani turških državljanov,

V.   ker je Komisija v svojem poročilu o napredku ugotovila, da je korupcija v Turčiji še naprej hud problem, in ker je na indeksu zaznavne korupcije, ki ga je mednarodna organizacija Transparency International objavila za leto 2005, Turčija prejela oceno 3,5 (na lestvici od 0 za "zelo korumpirano" do 10 za "zelo nekorumpirano"),

W.   ker je turško gospodarstvo priznano kot svobodno delujoče tržno gospodarstvo in je leta 2005 zabeležilo visoko rast (približno 7,6 %) in povečan obseg neposrednih tujih naložb; ker hkrati zaskrbljenost povzročata primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, ki še naprej narašča, in visoka stopnja brezposelnosti (okoli 10,9 % v marcu 2006),

X.   ker lahko igra Turčija pomembno vlogo pri soočanju z izzivi v regiji in v prihodnjem razvoju skupne zunanje in varnostne politike EU zaradi svojega strateško-geografskega položaja v njej in svojega pomena pri številnih mednarodnih vprašanjih (energija, vodni viri, promet, upravljanje meja, boj proti terorizmu), kakor tudi zaradi dinamičnega gospodarstva in človeških virov,

Y.   ker lahko Turčija s svojo kulturo in zgodovino predstavlja most med Evropo in muslimanskim svetom,

Z.   ker lahko Turčija zaradi svojega geostrateškega položaja, članstva v NATO in stikov z islamskimi državami nudi oporo Evropi pri njeni varnostni politiki,

AA. ker je Turčija podpisala, vendar ni ratificirala ali izvedla Dodatnega protokola, ki razširja Sporazum iz Ankare na nove države članice, in ker to med drugim pomeni, da je ladjam, ki plujejo pod ciprsko zastavo ali so izplule iz pristanišč v Republiki Ciper, še naprej prepovedano pripluti v turška pristanišča ter da velja embargo zoper ciprska letala, ki jim prepoveduje leteti nad turškim ozemljem ali pristati na turških letališčih,
AB. ker bo Evropska unija, kot je zapisano v zgoraj navedeni deklaraciji Evropske skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005 in v sklepih predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. junija 2006, izvajala natančen nadzor nad tem, ali bo Turčija v letu 2006 v celoti in nediskriminatorno izvajala Sporazumu iz Ankare in njegov Dodatni protokol, in ker so se Evropska skupnost in njene države članice odločile, da bo celoten napredek pri pogajanjih ogrožen, če Turčija ne bo v celoti izvajala svojih pogodbenih obveznosti,
AC. ker Turčija še naprej neupravičeno izvaja blokado proti Armeniji; ker taka blokada ogroža stabilnost regije, ovira dobrososedski regionalni razvoj in ni v skladu s prednostnimi nalogami prenovljenega Partnerstva za pristop in s pogoji iz pogajalskega okvira,
Demokracija in načela pravne države

1.   poudarja, da je krepitev vezi med Turčijo in Evropsko unijo ključnega pomena za EU, Turčijo in širšo regijo;

2.   pozdravlja dejstvo, da se je aktivni del pristopnih pogajanj med Turčijo in Evropsko unijo začel z odprtjem in začasnim zaprtjem poglavja "znanost in raziskave"; kljub temu obžaluje upočasnitev reformnega procesa v zadnjem letu, kar se odraža v nezadostnem napredku, še posebej na področjih svobode izražanja, verskih in manjšinskih pravic, odnosov med civilno družbo in vojsko, zagotavljanja izvrševanja zakonov, pravic žensk, sindikalnih pravic, kulturnih pravic ter pri zagotavljanju hitrega in natančnega izvrševanja sklepov sodišč s strani državnih služb; poziva Turčijo, naj znova okrepi reformni proces;

3.   pozdravlja pobudo turške vlade, da obnovi proces spreminjanja zakonodaje s predložitvijo devetega paket zakonodajnih reform turškemu parlamentu, ki vključuje med drugim zakon o varuhu človekovih pravic, zakon o računskem sodišču (ki omogoča revizijo vojaških izdatkov), pa tudi zakon o ustanovah, kot tudi ukrepe za okrepitev delovanja sodstva, na primer zakon o upravnem postopku, ukrepe za boj proti korupciji, ukrepe za lažje delovanje manjšinskih šol in ukrepe za večjo preglednost pri financiranju političnih strank;

4.   poudarja, da je treba v demokraciji osnutek zakonodaje, ki zadeva vprašanja temeljnih pravic in svoboščin, obravnavati javno in pregledno ter da bi morala biti civilna družba popolnoma vključena v razprave na vseh stopnjah;

5.   pričakuje, da bo turški parlament s svojimi predlogi sprememb in sprejetjem devetega paketa zakonodajnih reform reformnemu procesu omogočil nov zalet, ob upoštevanju zlasti naslednjega:

6.   je seznanjen s tem, da je bil 30. junija 2006 sprejet nov protiteroristični zakon zaradi ponovne in nenehne kampanje zastraševanja, nasilja in terorizma, ki jo vodi Kurdska delavska stranka; poziva turške oblasti, naj zagotovijo, da izvajanje zakona ne bo še bolj omejilo uveljavljanja temeljnih pravic in svoboščin ter da bo prineslo ustrezno ravnotežje med varnostnimi potrebami in zaščito človekovih pravic; še posebej poudarja, da je treba zagotoviti natančno in omejeno opredelitev terorističnih dejanj, popolno poroštvo za svobodo izražanja in tiska, vključno s svobodo do boja za cilje z demokratičnimi sredstvi, sorazmerne kazni za teroristične zločine, popolno pravico do obrambe v skladu z evropskimi standardi, dosledno kaznovanje zločinov pripadnikov varnostnih ali obveščevalnih služb in izredno previdnost, kdaj se organom pregona odobri uporabo orožja;

7.   opozarja na nujnost preglednega in objektivnega postopka, kadar obstaja potreba po uvrstitvi določenih organizacij, povezanih s terorističnimi zločini, med teroristične organizacije, čemur sledijo škodljive pravne posledice; nadalje opozarja, da mora imeti zadevna organizacija pravico do pritožbe neodvisnemu sodnemu organu;

8.   priznava pomen zakona o odškodninah za žrtve terorizma, ki zadeva žrtve terorističnih dejanj in tudi žrtve protiterorističnih ukrepov države; obžaluje dejstvo, da zakon ne izpolnjuje pričakovanj v celoti, saj komisijam za ocenjevanje škode, ki jih predpisuje, niso dani pogoji za ustrezno upravljanje nalog;

9.   poziva turške oblasti, da zagotovijo enako obravnavo pred zakonom za vse turške državljane v celotnem sodnem postopku, od preiskave, sodbe, obsodbe do zaporne kazni, brez razlik za vladne uradnike, vojaško osebje ali pripadnike varnostnih sil; poudarja, da je treba v boju proti nekaznovanju in za graditev zaupanja javnosti v izvajanje zakonov zagotoviti, da so merila, v skladu s katerimi so aretirani in pridržani uradniki, obtoženi zločinov, enaka tistim, ki veljajo za ostale osumljence;

10.   poziva Turčijo, da v najkrajšem času odpravi ali spremeni tiste določbe kazenskega zakonika, npr. člene 216, 277, 285, 288, 301, 305 in 318, ki sodnikom in tožilcem dopuščajo arbitrarno tolmačenje, kar vodi v sodbe, ki so v nasprotju s svobodo izražanja in svobodo tiska ter ki posledično ogrožajo spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter škodijo razvoju demokracije;

11.   obžaluje obsodbo Hranta Dinka, ki jo je 12. julija 2006 na podlagi člena 301 turškega kazenskega zakonika izreklo kasacijsko sodišče; ugotavlja, da sodiščem pri razlagi določb kazenskega zakonika ni uspelo vzpostaviti pozitivne sodne prakse, ki bi bila v skladu z ustreznimi standardi EU;

12.   ugotavlja, da so bile kot plod naporov turške vlade od leta 2002 dalje v zakonodajo vnešene določene izboljšave, zlasti kar zadeva politiko nične tolerance do mučenja, kar ustreza priporočilom Evropskega parlamenta; poleg tega ugotavlja upadanje števila primerov slabega ravnanja s strani organov pregona, ki jih je v poročilu o Turčiji za leto 2006 opisal evropski odbor za preprečevanje mučenja in drugih oblik nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja; poudarja, da so potrebni še učinkovitejši izvedbeni ukrepi, saj se zlasti na jugovzhodu države vztrajno še naprej prijavljajo primeri mučenja ali slabega ravnanja s strani organov pregona, ki pogosto ostanejo nekaznovani, kot je opisano med drugim v poročilu Amnesty International za leto 2006; spodbuja Turčijo k ratifikaciji izbirnega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim oblikam nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kazni; izraža zaskrbljenost nad kakovostjo izvajanja zakonov na terenu, ki ne zadostuje merilom EU;

13.   poudarja, kako pomembno je, da Turčija ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi naredili konec nekaznovanju in okrepili mednarodno zaščito človekovih pravic;

14.   priznava izboljšave v zakonodaji, ki izhajajo iz prizadevanj turške vlade za boj proti korupciji od leta 2002 dalje; poziva turške oblasti, naj zavzeto nadaljujejo boj proti korupciji na terenu; izpostavlja priporočila, ki jih je izdala Skupina držav proti korupciji marca 2006, in spodbuja Turčijo, naj jim sledi in jih izvaja;

15.   obžaluje dejstvo, da v državi do danes še ni bilo vzpostavljenega delujoča sistema, preko katerega bi lahko neodvisne organizacije za zaščito človekovih pravic nadzorovale zapore;

16.   ugotavlja, da je bil po začetku veljavnosti novega kazenskega zakonika dosežen določen napredek na področju pravic žensk; hkrati poudarja, da ostaja nespoštovanje pravic žensk v Turčiji resen problem, in izpostavlja, da so v sodelovanju z ženskimi organizacijami v civilni družbi potrebni nadaljnji napori za odpravo diskriminatornih praks in nasilja nad ženskami ter da je treba zagotoviti več zatočišč za ženske v stiski in so potrebna dodatna sredstva; poziva Turčijo k okrepitvi svojih prizadevanj, da se ženskam omogoči popolno svobodno uveljavljanje njihovih pravic do izobrazbe in zaposlitvenih možnosti; opaža določen napredek v boju proti zločinom iz časti, ki se sedaj kaznujejo z dosmrtno ječo, vendar pa izraža zaskrbljenost nad hitro naraščajočim številom domnevnih samomorov žensk na jugovzhodu Turčije; zaradi tega pozdravlja kampanje ozaveščanja, ki jih organizirajo nevladne organizacije in tisk v Turčiji;

17.   poziva turške oblasti, naj bodo v stalnem dialogu z Evropskim parlamentom glede vprašanja pravic žensk v državi in naj upoštevajo njegovo drugo resolucijo o vlogi žensk v turški družbi, gospodarstvu in politiki, o kateri naj bi Evropski parlament razpravljal leta 2006;

18.   ugotavlja, da ženske v Turčiji predstavljajo 50 % vseh z univerzitetno izobrazbo in imajo 40 % delež v strokovnih poklicih, tudi med odvetniki in zdravniki;

19.   pozdravlja nedavno pobudo turške vlade za socialno vključitev, s katero naj bi s sistemom finančnih pobud pospešili rast zaposlenosti v 49 gospodarsko manj razvitih področjih;

20.   izraža globoko zaskrbljenost glede primera Şemdinli, v katerem je šlo za bombni napad na knjigarno, ki so ga domnevno izpeljale turške varnostne sile, in glede kasnejše odstavitve tožilca Ferhata Sarikaya, ki jo je preiskoval turški parlament; poudarja, da ima resne pomisleke glede nenehne – če ne vedno večje – vloge vojske v turški družbi; poudarja, da so objektivne in nepristranske preiskave nujen predpogoj za obnovitev zaupanja javnosti in zagotavljanje verodostojnosti sodstva; zato poziva k objavi poročila Velike narodne skupščine o njeni preiskavi;

21.   trdi, da je jasna ustavna ločitev med civilno upravo in vojsko kot tudi ločitev političnih in institucionalnih vlog v Turčiji predpogoj za resno obravnavanje njenega pristopa k EU;

22.   ponovno poziva k reformi volilnega sistema, pri kateri bi se odpravilo volilni prag 10 %, da bi tako zagotovili obsežnejšo zastopanost političnih sil in manjšin v Veliki narodni skupščini; v zvezi s tem pozdravlja trenutno razpravo o reformah volilnega sistema;

23.   poudarja, da oblikovanje nove ustave dojema kot nadaljnji in verjetno nujni odraz zelo temeljne narave sprememb, ki se zahtevajo za članstvo v EU, in ugotavlja, da bi moderna ustava lahko tvorila temelje za modernizacijo turške države;

24.   ostro obsoja umor sodnika turškega vrhovnega sodišča; je zaskrbljen nad nizko ravnjo zaščite, ki jo policija, navkljub očitnim in javnim grožnjam, nudi tem sodnikom; poziva turške oblasti, naj pomanjkljivosti odpravijo;

25.   obsoja nedavne bombne napade v več turških mestih; izraža sočutje žrtvam teh in prejšnjih napadov;

26.   poziva turško vlado, naj uvede okoljevarstvene standarde EU pri projektih, ki bi lahko škodovali okolju, kot so na primer načrt za rudnik zlata v Bergami in podobni rudarski projekti, graditev jeza Yortanli, ki je že v teku, gradnja jeza Ilisu, ki bi lahko povzročila uničenje zgodovinsko pomembnih območij, kot sta Hasankeyf (ki bi ga poplavil jez Ilisu) in Allionoi (ki bi ga poplavil jez Allini), in druge načrtovane gradnje jezov v dolini Munzur in v Yusufeliju v pokrajini Artvin;

Človekove pravice in zaščita manjšin

27.   obžaluje dejstvo, da je bil na področju temeljnih pravic in svoboščin v zadnjem letu zabeležen le omejen napredek; obsoja kršitve človekovih pravic in svoboščin ter omejitve pri njihovem uveljavljanju;

28.   ponovno poudarja, da mora Turčija ravnati v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar zajema tudi celovito in pravočasno izvrševanje vseh sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

29.   je zaskrbljen zaradi visokega števila oseb iz Turčije, ki so v letu 2005 prosile za azil v industrijsko razvitih državah; meni, da to kaže na neučinkovitost turške države bodisi pri varovanju svojih meja bodisi na področju sodstva, zagotavljanja strpnosti in varovanja človekovih pravic; hkrati priznava, da je bil med letoma 2001 in 2005 storjen velik napredek, saj se je število prosilcev za azil iz Turčije znižalo za 65 % na samo nekaj čez 10 000 leta 2005;

30.   opozarja Turčijo na svoje priporočilo, naj prenovi sedanjo nadzorno službo na področju človekovih pravic, tako da njene naloge prenese na neodvisne nadzorne službe, katerim mora biti namenjenih dovolj sredstev za učinkovito delovanje po vseh turških regijah in morajo pridobiti pooblastila, da lahko kadar koli preiščejo kateri koli policijski objekt za pridržanje in obenem tesno sodelujejo z neodvisnimi turškimi nevladnimi organizacijami s področja človekovih pravic; poudarja nujno potrebo po utrditvi in okrepitvi zmogljivosti institucij, ki spodbujajo in uveljavljajo človekove pravice; pozdravlja sodelovanje Turčije s posebnim poročevalcem za vprašanje mučenja pri Svetu ZN za človekove pravice in Turčijo poziva k ohranitvi stalnega razpisa za vse posebne postopke Sveta ZN za človekove pravice;

31.   upošteva občutljiv položaj v Turčiji, kjer je večina prebivalcev sunitskih muslimanov, vendar opozarja državo na njeno dolžnost ohranjanja pomembne kulturne in zgodovinske dediščine, ki jo je podedovala od multikulturnega, večnarodnostnega in večverskega Otomanskega cesarstva; obžaluje, da od zgoraj navedene resolucije Parlamenta z dne 28.9.2005 ni prišlo do napredka na področju verske svobode; poudarja, da mora svoboda državljanov, da izvršujejo katero koli vero ali pripadajo kateri koli veroizpovedi, vključevati tudi pravne in upravne možnosti za izvrševanje njihove vere, organiziranje verskih skupnosti, posedovanje in upravljanje s premoženjem skupnosti in usposabljanje duhovščine;

32.   odločno obsoja umor italijanskega duhovnika in misijonarja Andrea Santora;

33.   ponavlja poziv turškim oblastem, ki ga je izrazil že v svojih prejšnjih resolucijah, naj izpolnijo svoje obveznosti glede verske svobode in naj sprejmejo oprijemljive ukrepe za izkoreninjenje ovir, s katerimi se soočajo verske manjšine, zlasti v povezavi z njihovim pravnim statusom, usposabljanjem duhovščine in njihovimi premoženjskimi pravicami (ekumenski patriarhat je na primer v zadnjem času utrpel razlastitev 30 posesti); poziva turške oblasti k takojšnjemu prenehanju vseh zasegov in odprodaj posesti, ki pripadajo verskim skupnostim; poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju grškega pravoslavnega semenišča Halki in k javni rabi cerkvenega naziva ekumenski patriarh; poziva k zaščiti in priznanju Alevitov, vključno s priznanjem hiš Cem kot verskih središč; poziva k zaščiti in priznanju Jezidov in ustanovitvi njihovih molilnic, k vsesplošnemu prostovoljnemu verskemu izobraževanju, ki ne bo zajemalo le sunitske vere, in k uvedbi nadomestnega predmeta za tiste, ki ne želijo sodelovati pri verski vzgoji, pri kateri se obravnavajo vrednote, norme in etična vprašanja; poziva k zaščiti temeljnih pravic vseh krščanskih manjšin in skupnosti v Turčiji (npr. Grkov v Istanbulu, na Imvrosu in Tenedosu);

34.   upa, da bo bližajoči se obisk papeža Benedikta XVI. v Turčiji prispeval k okrepitvi medverskega in medkulturnega dialoga med krščanskim in muslimanskim svetom;

35.   poziva turške oblasti, naj dosledno spoštujejo in izvršujejo vse sodbe Meddržavnega sodišča in naj ravnajo v skladu z njegovo sodno prakso;

36.   vztraja pri zavezi Turčije, da jamči za celovito zaščito temeljnih pravic vseh verskih skupnosti; zahteva, da mora spremenjeni osnutek zakona o verskih skupnostih odražati priporočila Evropskega parlamenta in Komisije ter da mora biti v skladu z evropskimi standardi pri uresničevanju pričakovanj večverske turške družbe;

37.   ugotavlja, da v turški družbi poteka pomembna razprava o nošenju naglavnih rut; poudarja, da v zvezi s tem ni evropskih pravil, vendar upa, da bo v Turčiji dosežen sporazum o nošenju naglavnih rut študentk na univerzah;

38.   ponovno poziva turške oblasti, naj na področju sindikalnih pravic uvedejo standarde Mednarodne organizacije dela (ILO), naj preprečijo vmešavanje politike v delo sindikatov, naj slednje upoštevajo pri procesih odločanja in naj posebno pozornost posvetijo sodelovanju žensk na trgu dela; medtem ko pozdravlja nedavne uspehe v boju proti delu otrok, kot je na primer projekt v Adani, pa poziva k uvedbi dodatne zakonodaje, ki bo prepovedovala zaposlovanje otrok; pozdravlja zadnje ocene Mednarodne organizacije dela, v katerih je Turčija navedena kot uspešen primer boja proti otroškemu delu, in ob tem pozdravlja dolgoročni cilj turške vlade, da do leta 2012 izkorenini najhujše oblike otroškega dela;

39.   pozdravlja začetek predvajanja programa v kurdskem jeziku, vključno s posebnim programom, ki ga pripravlja in predvaja kurdska skupnost in lahko na ta način uveljavlja svoje pravice do kulturnega izražanja in izobraževanja, kar je pomemben korak pod pogojem, da mu bo sledila nadaljnja odprava omejitev;

40.   opozarja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice Turčiji svetovalo, naj pripravi nov zakonodajni okvir za ugovor vesti vojaški dolžnosti, in nadalje opozarja državo, da je pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti priznana v Listini EU o temeljnih pravicah; zato pozdravlja pobudo turškega ministrstva za pravosodje, da pravico do ugovora vesti uzakoni in predlaga uvedbo nadomestnega služenja vojaškega roka; je zaskrbljen, ker je turško vojaško sodišče nedavno na zaporno kazen obsodilo osebo, ki je zavrnila služenje vojaškega roka iz ugovora vesti, in je javno odklonilo, da bi upoštevalo ustrezno odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice; obsoja stalno preganjanje novinarjev in avtorjev, ki so izrazili podporo pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti;

41.   močno podpira dejavnosti demokratične civilne družbe v Turčiji, predvsem Turškega združenja za človekove pravice in Turškega sklada za človekove pravice; priznava, da opravljajo demokratične organizacije neprecenljivo delo, še posebej pri nadzorovanju položaja človekovih pravic;

42.   poziva Komisijo, da zlasti s finančnega stališča zagotovi obsežno in trdno podporo za dejavnosti omenjenih demokratičnih organizacij, ki predstavljajo turško civilno družbo;

43.   ostro obsoja rasističen in ksenofobičen "odbor Talaat Pacha", ki ga sestavljajo skrajno desno usmerjene organizacije, saj ostro kršijo evropska načela in so organizirale odklonilne demonstracije v Lyonu in Berlinu; poziva Turčijo, naj prepove odbor in njegove dejavnosti;

Jugovzhod

44.   ostro obsoja ponovne teroristične dejavnosti Kurdske delavske stranke; poudarja, da nobena stran v sporu ni upravičena do uporabe nasilja nad turškimi državljani v različnih koncih države; izraža svojo solidarnost s Turčijo v njenem boju proti terorizmu in v skladu s tem poziva Kurdsko delavsko stranko, naj nemudoma razglasi in spoštuje premirje;

45.   pozdravlja nedavni poziv Demokratične družbene stranke k premirju in političnim pogajanjem o sporu na jugovzhodu ter poziva Kurdsko delavsko stranko, naj se nanj pozitivno odzove;

46.   ugotavlja, da se mnogim predstavnikom civilne družbe še vedno sodi in se jih vsak dan zastrašuje, med njimi Mehdija Zano, moža Leyle Zana, dobitnice Saharove nagrade Evropskega parlamenta; poziva turško vlado k odpravi omejitev, ki še vedno veljalo za predstavnike turške demokratične civilne družbe;

47.   je zelo zaskrbljen zaradi napetosti na jugovzhodu Turčije, ki predstavljajo resno grožnjo za mir in stabilnost v regiji; poudarja pomen nadaljnjega napredka pri zmanjševanju napetosti na vzhodu in jugovzhodu države, ki ga je treba doseči, da bi zagotovili trajnostne in resnične reforme; poziva vse v spor vpletene strani, naj se vzdržijo uporabe nasilja ali nasilnih odgovorov nanj; poudarja, da se zakonodajnega načela o terorizmu ne sme opredeliti tako, da bi bila v protiteroristični zakon vključena tudi neteroristična kazniva dejanja, saj je zakon, ki namesto, da bi se nanašal na konkretna kazniva dejanja, opredeljuje terorizem na podlagi njegovega namena in ciljev, zelo nejasno oblikovan in vsebuje zelo široke pojme, s čimer ogroža temeljne svoboščine;

48.   je prepričan, da poziv Demokratične družbene stranke prepovedani Kurdski delavski stranki, naj razglasi enostransko premirje, vzbuja upanje za prekinitev tega začaranega kroga nasilja na jugovzhodu Turčije in drugod po državi;

49.   poziva turške oblasti k spoštovanju evropskih standardov za odvzem prostosti in pridržanje osumljencev; nadalje jih poziva, naj neodvisnim patologom omogočijo celovito preiskavo v primerih smrti v priporu ali zaradi domnevnega nasilja varnostnih sil; je zaskrbljen glede nasilja nad otroki, ki je marca 2006 med nemiri v Dijarbakirju zahtevalo smrtne žrtve; ugotavlja, da nov zakon o zaščiti otrok, ki je bil sprejet julija 2005, ni popolnoma skladen z mednarodnimi standardi v določbah, ki so povezane z mladoletnimi prestopniki;

50.   poziva turško vlado, naj si na podlagi spodbudne izjave predsednika vlade Erdoğana iz preteklega leta prizadeva za demokratično rešitev kurdskega vprašanja; meni, da je bistveno vzpostaviti ravnovesje med potrebo po nadzoru nad položajem, ki je povezana z varnostjo in izogibanjem civilno-vojaškim napetostim, ter učinkovitim spodbujanjem političnega dialoga ter gospodarskega in družbenega razvoja jugovzhodne regije preko celovite strategije, ki je podprta z ustreznimi sredstvi; poziva turško vlado, naj usmeri naložbe v družbeno-gospodarski razvoj jugovzhoda, naj poskuša odpraviti neenakost med nacionalnim povprečjem in vzhodom ter jugovzhodom, med drugim na področjih nezaposlenosti, dostopa do izobraževanja, stanovanj in zdravstvenega varstva, ter naj začne konstruktivni dialog z miroljubnimi sogovorniki; poziva izvoljene predstavnike kurdske skupnosti, naj se pozitivno odzovejo na vsak tovrsten dialog s turško vlado ob trdni podpori načelu nenasilja; v tem okviru ponovno opozarja, da je pomembno z ustreznimi sredstvi, kot je na primer znižanje volilnega praga, omogočiti izvoljenim kurdskim predstavnikom večje sodelovanje v demokratičnem procesu; poudarja potrebo po vzpostavitvi učinkovite decentralizirane uprave;

51.   izraža prepričanje, da Turčija sama ne more izvesti nujnih finančnih ukrepov za takšne naložbe in razvojni program za jugovzhod, ki jih je zato treba postaviti v širši mednarodni okvir; poziva turško vlado in Evropsko komisijo, naj preučita v kakšni meri bi bilo mogoče v tem kontekstu uporabiti predpristopno pomoč EU;

52.   pozdravlja sprejetje zakona o notranje razseljenih osebah, ki lahko ob učinkovitem uveljavljanju služi kot pomemben instrument za popravo krivic; vendar pa ugotavlja, da nadaljnja prisotnost straž po vaseh in ponovno oživljanje nasilja omejujeta pravico do vrnitve; posledično spodbuja turške oblasti, naj razorožijo straže po vaseh in naredijo konec sistemu varovanja vasi;

53.   poziva turško vlado, naj pokaže pripravljenost za iskanje politične rešitve kurdskega vprašanja ter se sestane in začne pogajanja z zakonito prokurdsko politično stranko, Demokratično družbeno stranko, ki je pozvala k premirju in političnemu dialogu;

Regionalna vprašanja in zunanji odnosi

54.   pozdravlja imenovanje Carigrada za evropsko kulturno prestolnico leta 2010;

55.   potrjuje svoje prepričanje, da bi lahko moderna, demokratična in laična Turčija, ob tem, da svoje politike vedno bolj usklajuje s politikami držav članic EU, prevzela dejavno in stabilizirajočo vlogo pri spodbujanju razumevanja med civilizacijami ter med Evropsko unijo in državami v regiji, ki obkroža Turčijo, zlasti na Bližnjem vzhodu; glede tega pozdravlja odločitev turške vlade in parlamenta za sodelovanje v silah za ohranjanje miru v Libanonu;

56.   jemlje na znanje predlog Turčije o oblikovanju odbora strokovnjakov ki bi moral biti pod okriljem Združenih narodov, da bi se presegle tragične izkušnje iz preteklosti, in stališče Armenije glede predloga; poziva tako turško kot armensko vlado, naj nadaljujeta s procesom sprave, ki vodi do obojestransko sprejemljivega predloga; pozdravlja dejstvo, da se je z nedavnimi razpravami v Turčiji vsaj začela razprava o boleči zgodovini odnosov z Armenijo; poudarja, da je za državo na poti k članstvu neobhodno priznati svojo preteklost in se sprijazniti z njo, četudi priznanje genocida nad Armenci formalno ne sodi med kopenhagenska merila; s tem v zvezi poziva turške oblasti, naj olajšajo delo raziskovalcev, intelektualcev in akademikov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, ter naj jim omogočijo dostop do zgodovinskih arhivov in jim zagotovijo vso zadevno dokumentacijo; poziva Turčijo, naj brez kakršnih koli predpogojev sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev diplomatskih in dobrososedskih odnosov z Armenijo, naj čim prej ukine gospodarsko blokado ter odpre kopensko mejo, v skladu z resolucijami, ki jih je sprejel Evropski parlament v letih med 1987 in 2005, s čimer bo izpolnila prednostne naloge iz Partnerstva za pristop in zahteve iz pogajalskega okvira o "mirnem reševanju mejnih sporov", ki so oboje obvezne za pristop k EU; podobno stališče bi bilo treba sprejeti za primere drugih manjšin (npr. Grkov iz Ponta in Asircev);

57.   poziva Turčijo, naj se zaveže k dobrososedskim odnosom; v tem okviru opozarja državo, da bi se morala vzdržati vsakršnih groženj sosednjim državam (npr. grožnja Grčiji s "casus belli" glede pravice slednje, da določi meje svojih ozemeljskih voda) ter vojaških dejavnosti (npr. nenehne kršitve pravil atenskega letalskega informativnega območja in grškega zračnega prostora), ki ogrožajo varnost letalskega prometa, škodijo dobrim sosedskim odnosom in bi lahko negativno vplivale na pristopni proces; poziva Turčijo, naj si začne resno in dejavno prizadevati za razrešitev še odprtih sporov z vsemi svojimi sosedami v skladu z Ustanovno listino ZN in drugimi zadevnimi mednarodnimi konvencijami; meni, kot je zapisano v sklepih predsedstva Evropskega sveta v Helsinkih z dne 10. in 11. decembra 1999 in v kratkoročnih prednostnih nalogah Partnerstva za pristop, da se naj nerešena ozemeljska vprašanja (npr. razmejitev epikontinentalnega pasu Egejskega morja) v primeru neuspeha dogovorov predajo Meddržavnemu sodišču za dokončno in obvezujočo odločitev;

58.   izraža razočaranje nad dejstvom, da Turčija navkljub svojim pogodbenim obveznostim še naprej ohranja omejitve za plovila, ki plujejo pod ciprsko zastavo oziroma prihajajo iz pristanišč Republike Ciper, in jim onemogoča dostop do turških pristanišč ter ciprskim letalom odreka pravico do preleta nad Turčijo in pravico do pristanka na turških letališčih; opozarja Turčijo, da njena praksa predstavlja kršitev Sporazuma iz Ankare ter z njim povezanega Sporazuma o carinski uniji in Dodatnega protokola, saj omejitve posegajo v načelo prostega pretoka blaga; poskuša sodelovati s turškimi oblastmi, da bi jim v zvezi s tem omogočil izpolnitev njihovih obveznosti v celoti, brez zaostrovanja domačih političnih napetosti, ki bi škodile interesom dolgoročne pomiritve s Ciprom; obžaluje, da Turčija v mednarodnih organizacijah in v večstranskih sporazumih vztraja pri svojem vetu proti sodelovanju Republike Ciper;

59.   poziva Turčijo, naj čim prej sprejme konkretne ukrepe za normalizacijo svojih dvostranskih odnosov z vsemi državami članicami EU, vključno z Republiko Ciper; pri tem opozarja na izjavo Sveta z dne 21. septembra 2005;

60.   ugotavlja sedanje težave v sodelovanju med EU-NATO in poziva Turčijo, da preuči stališče do vključitve vseh držav članic EU;

61.   opominja Turčijo, da je priznanje vseh držav članic, tudi Republike Ciper, nujen sestavni del pristopnega procesa; poziva jo, naj sprejme konkretne ukrepe za čimprejšnjo normalizacijo dvostranskih odnosov z Republiko Ciper; nadalje poziva Turčijo, naj v celoti izvaja določila iz Sporazuma iz Ankare in njegovega Dodatnega protokola ter tudi prednostne naloge iz Partnerstva za pristop; poziva turške oblasti, naj bodo še naprej konstruktivne pri iskanju celovitega odgovora na ciprsko vprašanje v okviru ZN, ki bo sprejemljiv tako za turške kot za grške Ciprčane in bo na osnovi načel, na katerih temelji EU, pa tudi na osnovi pravnega reda Skupnosti vodil k pravični rešitvi ter naj – v skladu z ustreznimi resolucijami ZN – čim prej in po določenem časovnem razporedu umaknejo svoje sile; pozdravlja srečanje med g. Papadopulosom in g. Talatom dne 3. julija 2006, ki je pripeljalo do sporazuma z dne 8. julija 2006; spodbuja nadaljnje stike, usmerjene v prizadevanja za dialog, ki bi moral pripeljati do celovite rešitve;

62.   poziva obe strani, naj bosta konstruktivni pri iskanju celostne ureditve ciprskega vprašanja v okviru ZN in na osnovi načel, na katerih temelji EU;

63.   poudarja, da bi lahko umik turških vojakov olajšal nadaljevanje vsebinskih pogajanj, in v skladu z ustreznimi resolucijami ZN poziva turško vlado k čim prejšnjem umiku turških sil po določenem časovnem razporedu;

64.   pozdravlja instrument finančne podpore, ki je bil oblikovan za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru po srečanju Sveta za splošne zadeve dne 27. februarja 2006; podpira Komisijo v njenih prizadevanjih za uporabo teh sredstev; poziva Svet, naj brez nepotrebnega odlašanja obnovi svoja prizadevanja za dosego sporazuma, ki bo uredil spodbujanje trgovine, povezane s severnim delom Cipra, pri čemer je treba dodatno pozornost usmeriti tudi v morebitni skupni nadzor pristanišča Famagusta pod okriljem EU in ZN, in sicer v skladu s soglasnim sklepom Sveta za splošne zadeve z dne 27. februarja 2006 in ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. aprila 2004 pa tudi posvetovanj iz časa luksemburškega predsedovanja in Protokola št. 10 k Aktu o pristopu Republike Ciper in drugih devetih držav, ter poziva vladi Cipra in Turčije, naj sprejmeta nove pobude za krepitev vezi med obema skupnostma, s čimer bi se gradilo vzajemno zaupanje;

65.   pozdravlja pozitivna gibanja v turškem gospodarstvu, ki je priznano kot delujoče tržno gospodarstvo in ki beleži visoko stopnjo rasti (približno 7,6 % v letu 2005) ter pomemben in rastoč obseg neposrednih tujih naložb; vendar ostaja zaskrbljen glede primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance, ki še naprej narašča, in visoke stopnje brezposelnosti (okoli 10,9 % v marcu 2006); poziva turško vlado, naj si prizadeva za preoblikovanje pozitivne dinamike v trajnostno rast in makroekonomsko stabilnost, ob tem pa naj poskuša zmanjšati velike regionalne razlike v družbeno-gospodarskem razvoju, kar zadeva dohodke, zdravstvo, dostop do izobraževanja, trg delovne sile in druge življenjske pogoje (dohodek na prebivalca v istanbulski regiji je za 43 % višji od nacionalnega povprečja in je približno štirikratnik dohodka na prebivalca v najrevnejši regiji);

66.   navkljub splošnemu uspehu carinske unije ugotavlja, da mora Turčija izpolniti še številne obveznosti, ki bi jih bila morala že pred časom, in so zlasti povezane z obstoječimi tehničnimi ovirami pri trgovini, na primer prepoved uvoza govedine, pomanjkanje usklajenosti na področju državne pomoči in resne pomanjkljivosti pri zagotavljanju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine; poziva Turčijo, naj na tem področju takoj zagotovi napredek, in jo opozarja, da je treba spoštovati obveznosti iz Sporazuma o carinski uniji;

Pogajanja

67.   opozarja Turčijo, da mora v skladu s sklepom Sveta Komisija v letu 2006 poročati o celovitosti njenega izvajanja Dodatnega protokola ter da bi pomanjkljiv napredek v tem pogledu lahko imel resne posledice za pogajalski proces in bi ga lahko celo povsem zaustavil;

68.   poudarja, da morata oblikovanje politik v Turčiji in oblikovanje politik EU o Turčiji temeljiti na natančnih, strukturiranih in podrobnih raziskavah ter statističnih podatkih;

69.   obžaluje, da Turčija še naprej nasprotuje članstvu Cipra v mednarodnih organizacijah in mehanizmih, kot so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), sistem kontrole raketne tehnologije, Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Wassenaarska ureditev; poziva Turčijo, naj čim prej spremeni to politiko v odnosu do Republike Ciper;

70.   poudarja potrebo po stopnjevanju dialoga med EU in Turčijo o zanesljivi oskrbi z energijo, glede na to, da so raznovrstne energetske oskrbovalne poti v interesu obeh strani;

71.   pričakuje, da bodo v skladu z njegovimi predhodnimi resolucijami ter stališčem Sveta in Komisije kratkoročne prednostne naloge, določene v Partnerstvu za pristop, uresničene pred koncem leta 2007, srednjeročne prednostne naloge pa pred koncem leta 2009; poudarja dejstvo, da bi bilo treba v prvi fazi pogajanj dati prednost popolnemu izpolnjevanju političnih meril in da je uresničitev teh jasnih ciljev pogoj za nadaljevanje pogajalskega procesa;

72.   pozdravlja predlog predsedstva EU, da se politična merila preverjajo skozi celoten pogajalski proces, od poglavja o izobraževanju in kulturi naprej; globoko obžaluje, da ni bilo doseženo soglasje o tem predlogu in se bo torej politična merila preverjalo le med pogajanji o določenih področjih politik; poudarja, da je zaradi tega še bolj bistveno spoštovanje sprejetih rokov za izpolnitev kratkoročnih in srednjeročnih prednostnih nalog v partnerstvu za pristop (pred koncem leta 2007 in pred koncem leta 2009), s čimer se zavarujejo potrebne politične reforme in verodostojnost pristopnega procesa;

73.   poudarja, da je v interesu Turčije in za ohranitev zaupanja v nepovratnost procesa reform pomembno, da same oblasti, tako civilne kot vojaške, pa tudi civilna družba, dajo zagon od znotraj za reforme v državi in da te niso zgolj posledica pritiskov na Turčijo iz tujine;

74.   meni, da je za turško vlado enako pomembno okrepiti prizadevanja, s katerimi se javnosti pojasni, kako proces pristopa države k Uniji vključuje nenehen notranji reformni proces, v katerem merilo uspeha ni izpolnjevanje nekaterih posameznih ukrepov, temveč doseganje evropskih standardov glede demokratizacije in politične liberalizacije, s čimer se ne spremenijo le določene prakse, ampak javna in uradna miselnost;

75.   upošteva namero turške vlade, da nadaljuje z gradnjo jedrskih reaktorjev za proizvodnjo jedrske energije za civilne namene; poziva turško vlado, naj se zaveže k celovitemu spoštovanju določil in pogojev Mednarodne agencije za atomsko energijo ter naj z njo tesno sodeluje pri zagotavljanju varnosti reaktorjev in varstva okolja; v tem okviru poziva Komisijo, naj med pristopnimi pogajanji skrbno spremlja izvajanje pravnega reda Skupnosti;

76.   poudarja, da je začetek pogajanj prvi korak v dolgotrajnem procesu, ki je že po svoji naravi odprt proces ter ne vodi do pristopa že vnaprej in samodejno; vseeno poudarja, da je cilj pogajanj turško članstvo v EU, vendar bo uresničitev tega cilja odvisna od prizadevanj obeh strani;

77.   ponovno poudarja, da bi v primeru resnega in stalnega kršenja načel demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države in načel mednarodnega prava Komisija lahko priporočila Svetu prekinitev pogajanj, o čemer bo ta odločal s kvalificirano večino;

78.   meni, da morajo odnosi med EU in Turčijo zagotoviti, da država ostane trdno zasidrana v evropskih strukturah, ne glede na to, ali se pogajanja zaključijo uspešno ali ne;

79.   ponovno opozarja, da predstavlja sposobnost EU sprejeti Turčijo in pri tem ohraniti zagon evropskega povezovanja pomembno vprašanje, ki je tako v splošnem interesu EU kot Turčije; obžaluje, da Komisiji ni uspelo podati nadaljevanja študije o presoji vplivov iz 2005; prosi, da se mu predloži nadaljevanje študije o presoji vplivov v letu 2006; ocenjuje kot izredno pomembno, da EU pravočasno vzpostavi institucionalne in finančne predpogoje za pristop Turčije; glede tega opozarja, da Pogodba iz Nice ni sprejemljiva osnova za nadaljnje odločitve o pristopu novih držav članic, in zato vztraja, da je treba nujne reforme uveljaviti v okviru ustavnega postopka; ponovno opozarja, da se lahko učinek pristopa Turčije na proračun v celoti oceni v okviru finančnega okvira za obdobje od leta 2014 naprej; v zvezi s tem pričakuje poročilo o sposobnosti absorpcije Unije, ki ga bo decembra 2006 na zasedanju Evropskega sveta predstavila Komisija;

80.   poudarja, da bi bilo treba v primeru Turčije, za razliko od predhodnih pogajanj, nenehno in temeljito obveščati evropsko javnost o pogajanjih in s tem povezanim napredkom Turčije;

o
o   o

81.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice ter vladi in parlamentu Turčije.

(1) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 163. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0096. (3) UL C 226 E, 15.9.2005, str. 189. (4) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 385. (5) UL L 22, 26.1.2006, str. 34. (6) UL L 65, 7.3.2006, str. 5.