Resolucija Evropskega parlamenta "Več in bolje sodelovanje: paket o učinkoviti pomoči za leto 2006" (2006/2208(INI))

P6_TA(2006)0382 A6-0270/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Pomoč EU: nuditi več, hitreje in bolje" (KOM(2006)0087),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Okrepiti evropski vpliv: skupni okvir za izdelavo državnih strateških dokumentov in skupno večletno načrtovanje" (KOM(2006)0088),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Financiranje za razvoj in učinkovitost pomoči – Izzivi večanja obsega pomoči EU v obdobju 2006–2010" (KOM(2006)0085),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o pospeševanju napredka v smeri doseganja razvojnih ciljev novega tisočletja – financiranje razvoja in učinkovitost pomoči (KOM(2005)0133),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru z naslovom "Skladnost politike za razvoj – pospeševanje napredka v smeri uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja" (KOM(2005)0134),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru o pospeševanju napredka v smeri uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja – prispevek Evropske komisije (KOM(2005)0132),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 10. in 11. aprila 2006 o financiranju razvojne pomoči in učinkovitosti evropske pomoči: nuditi več, hitreje in bolje,

–   ob upoštevanju Rimske deklaracije o usklajevanju, ki je bila sprejeta 25. februarja 2003 na forumu na visoki ravni o harmonizaciji, in Pariške deklaracije o učinkovitosti razvojne pomoči, sprejete 2. marca 2005 na forumu na visoki ravni o učinkovitosti pomoči (v nadaljevanju "Pariška deklaracija"),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2006 o novih finančnih instrumentih za razvoj v zvezi s cilji novega tisočletja(1),

–   ob upoštevanju resolucije A/RES/55/2 Generalne skupščine ZN o deklaraciji za novo tisočletje,

–   ob upoštevanju poročila svetovalca generalnega sekretarja ZN Jeffreyja Sachsa z naslovom "Vlaganja v razvoj: praktičen načrt za doseganje razvojnih ciljev tisočletja",

–   ob upoštevanju soglasja iz Monterreyja z dne 22. marca 2002 o financiranju razvoja,

–   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: evropsko soglasje(2) (v nadaljevanju "evropsko soglasje o razvoju"),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom "Strategija EU za Afriko: k Evro-afriškem paktu za pospešitev razvoja Afrike" (KOM(2005)0489),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko(3),

–   ob upoštevanju Deklaracije iz New Yorka o inovativnih virih za financiranje razvoja, sprejete dne 14. septembra 2005 na vrhu z dne 14. do 16. septembra 2005 o doseganju razvojnih ciljev tisočletja, s katero je 79 držav izrazilo podporo za vzpostavitev pilotskega mehanizma v obliki solidarnostnih prispevkov k letalskim kartam,

–   ob upoštevanju poročila Landau-ovega z naslovom "Novi mednarodni finančni prispevki'o novih virih financiranja razvoja, ki ga je naročila štiristranska skupina in ga objavila leta 2004, in Atkinsonovega poročila, z naslovom "Novi viti razvojnega financiranja: financiranje razvojnih ciljev tisočletja", ki ga je leta 2004 objavila Univerza ZN/Svetovni inštitut za razvojne ekonomske raziskave,

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 18. maja 2006 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju instrumenta za financiranje razvojnega in gospodarskega sodelovanja(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o učinkovitosti pomoči in korupciji v državah v razvoju(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2005 o vlogi Evropske unije pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o strateški reviziji Mednarodnega denarnega sklada(7),

–   ob upoštevanju sporočila z dne 7. junija 2006 s strani afriške skupine v Odboru STO za kmetijstvo o poteku pogajanj o kmetijskih izdelkih (06-0000) (TN/AG/GEN/18),

–   ob upoštevanju poročila iz marca 2006 z naslovom "Presoja pomoči Svetovne banke, 1987 - 2004", ki ga je objavila neodvisna skupina za presojo Svetovne banke,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0270/2006),

A.   ker Evropska unija zagotavlja več kot polovico svetovnih državnih pomoči in je tako najpomembnejši svetovni donator pomoči, čeprav zaradi tega nima resničnega vodilnega položaja, ki bi ji na mednarodnem prizorišču omogočil povzročiti spremembe,

B.   ker evropsko soglasje o razvoju zagotavlja temelje skupne vizije o razvojni politiki Evropske unije na podlagi skupnih vrednot, načel, ciljev in instrumentov držav članic, Sveta, Parlamenta in Komisije,

C.   ker je prvotni cilj te politike izkoreninjenje revščine v okviru trajnega razvoja, vključno z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja,

D.   ker želi Komisija prvič po sprejetju evropskega soglasja za razvoj oblikovati strateški načrt ne le pomoči, ki jo sama zagotavlja in/ali s katero upravlja, temveč tudi strateški načrt dvostranske pomoči, ki jo zagotavljajo države članice, pri čemer izpolnjuje obveznosti, sprejete v Pariški deklaraciji (lastništvo, približevanje, usklajevanje, na rezultate usmerjeno upravljanje in skupna odgovornost),

E.   ker pomanjkanje skladnosti med različnimi področji politike Unije onemogoča učinkovitost pomoči in je v nasprotju s členom 178 Pogodbe ES,

F.   ker številne raziskave kažejo, da mora biti pomoč nevezana (to pomeni, naj več ne postavljajo pogojev glede izvora ali načina nakazovanja te pomoči), če želimo doseči njeno večjo učinkovitost, kar zlasti zadeva pomoč v hrani,

G.   ker spada lastništvo držav razvojnih strategij in programov s strani partnerskih med glavna načela iz evropskega soglasja o razvoju in Pariške deklaracije,

H.   ker je v omenjenem poročilu Jeffreyja Sachsa za Združene narode navedeno, da bo za doseganje razvojnih ciljev tisočletjado leta 2015 potrebnih najmanj 50 milijard ameriških dolarjev (USD) dodatnih sredstev,

I.   ker se je Evropska unija zavezala, da bo namenila 2 milijardi EUR letno - eno milijardo bi prispevale države članice, drugo Komisija - za podporo trgovinskim zmogljivostim držav v razvoju,

J.   ker je Evropska unija v zgoraj omenjenih sklepih Sveta potrdila svoje obveznosti, ki jih je sprejela 24. maja 2005, namreč da bo skupno najmanj 50 % povečanih sredstev državnih pomoči za razvoj namenila Afriki; ker je še vedno edina skupina donatorjev, ki so sprejeli pomembne, izmerljive in predvidljive obveznosti, da bodo povečali pomoč in do leta 2015 zagotovili več kot 84 milijard EUR,

K.   ker morajo ob upoštevanju omejitev v proračunu Evropske unije, določenih v finančnem okvirju 2007–2013 (sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. decembra 2005), večino povečanih sredstev pomoči (med 80 in 90 %) zagotoviti države članice,

L.   ker kljub podatkom za leto 2005, ki jih je objavila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), da je Evropska unija na dobri poti za uresničevanje ciljev, zadanih za leto 2006, štiri države članice še vedno pomoči ne namenjajo sredstva v višini najnižjega praga 0,33 % BNP, določenega na podlagi barcelonskega soglasja,

M.   ker je po zadnjih podatkih Odbora OECD za razvojno pomoč Evropska unija na področju razvojne pomoči v letu 2005 prispevala zlasti z delnim odpisom dolga (predvsem Iraku in Nigeriji), kar predstavlja 9 milijard EUR, čeprav soglasje iz Monterreyja izrecno določa, da za delni odpis dolgov ne smejo biti uporabljena sredstva za razvojno pomoč, ki so prvotno predvidena za neposredno izplačilo sredstev državam v razvoju,

N.   ker poleg umetnega povišanja zneska državne razvojne pomoči velik del pomoči, ki jo odobrijo države članice Evropske unije, zaradi neučinkovitosti upravljanja ne pride neposredno do ciljnega prebivalstva južnih držav,

O.   ker obveznosti, ki jih je prevzel vrh G-8 (povečanje razvojne pomoči za 50 milijard ameriških dolarjev do leta 2010) ne dosegajo obljub, saj se je dejansko dodeljena pomoč (ločeno od odpisa dolga najrevnejših držav) povečala le za 5 milijard ameriških dolarjev v letu 2005,

P.   ker se je z namenom izpolnitve podanih obveznosti mednarodna skupnost septembra 2005 že drugič sestala, da bi nadaljevala razpravo o novih virih razvojnega financiranja,

Q.  ker uvedba novih mehanizmov financiranja ne bi omogočila samo novih virov, ampak tudi izboljšanje kakovosti tokov razvojnega financiranja, zlasti kar zadeva stabilnost in predvidljivost sredstev, kar je bistveno za podporo dolgoročnim nacionalnim strategijam,

R.   ker je za izboljšanje učinkovitosti evropske politike razvojnega sodelovanja potrebno natančno opredeliti cilje, ki jih želimo doseči, in kazalnike, s katerimi je mogoče meriti dosežen napredek,

S.   ker so se v Pariški deklaraciji donatorji zavezali, da bodo s pomočjo 12 sprejetih kazalnikov opredelili cilje, ki naj se dosežejo do leta 2010, in da bodo uvedli sistem učinkovitega nadzora upoštevanja ciljev vsake od udeleženih strani,

T.   ker se je treba nujno in trajnostno spopasti s problematiko dolgov, ki so ena glavnih ovir pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja,

U.   ker obstaja mednarodno soglasje, da je treba dolgove revnih držav namesto deloma zmanjšati popolnoma odpisati, kot to nakazujeta izjava tisočletja in sklep o odpisu dolgov vrha G-8 v letu 2005,

1.   opozarja na dejanski napredek glede učinkovitosti, ki ga prinašajo zadnji predlogi Komisije, podani v njenih zadnjih treh sporočilih, in je seznanjen z zgoraj omenjenimi sklepi Sveta, v katerih so povzeti nekateri predlogi iz teh treh sporočil;

2.   poziva države članice in Komisijo, naj si prizadevajo za doseganje učinkovitosti pri dodeljevanju pomoči v širšem okviru vrednot, zapisanih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in konvencijah ZN, med njimi mednarodno zavezništvo glede ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;

3.   se mu zdi določitev "glavnih donatorjev" v specifičnih nišah v posamezni državi zanimiv napredek;

4.   poziva države članice in Komisijo, naj si skupaj čim bolj prizadevajo za enoten nastop Evropske unije za ohranitev in utrditev vodilnega položaja, ki bo temeljil ne le na višini zneska razvojne pomoči, temveč tudi na večji učinkovitosti;

5.   meni, da bi moral biti za učinkovitejši boj proti revščini mnogo večji del državne razvojne pomoči mednarodnih donatorjev prednostno dodeljen najbolj revnim državam, ter obžaluje, da Unija za to ni postavila ciljne vrednosti;

6.   meni, da bi moral biti cilj sporazumov o ribištvu z državami v razvoju izboljšanje sposobnosti teh držav za pravilno upravljanje z ribolovnimi področju v njihovih ozemeljskih vodah, zlasti sposobnost nadzora in spremljanja ribolovnih dejavnosti in izvajanja znanstvenih raziskav namesto sistema plačil za pravico ribolova;

7.   se mu zdi za učinkovitost pomoči Evropske unije potrebno zagotoviti zadosten politični prostor za države v razvoju in to učinkovitost presoditi z vidika otipljivega napredka pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja;

8.   poziva Komisijo in vse države članice Evropske unije, naj dosledno upoštevajo zastavljene cilje in načela iz evropskega soglasja o razvoju ter zlasti poglavitni cilj, tj. boj proti revščini;

9.   od Evropske unije zahteva, naj v večstranskih organih, v katerih nastopa znotraj dvostranskih odnosov, zagovarja in širi politiko, ki upošteva človekove pravice in pravico držav prejemnic, da oblikujejo svojo lastno politiko;

10.   poziva Evropsko unijo, naj v svojo razvojno politiko vključi priporočila iz poročila ZN o presoji ekosistemov za novo tisočletje, v katerih je navedeno, da bodo posledice uničenja ekosistemov po svetu ovira za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, in naj se sprejmejo ukrepi proti tej vsesplošni degradaciji;

11.   poziva države članice in Komisijo, naj skupaj in z drugimi donatorji Odbora OECD za razvojno pomoč storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi podprli izvajanje Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči;

12.   države članice in Komisijo vzpodbuja, naj brez odlašanja upoštevajo priporočila Komisije in Sveta, kar pomeni, naj si odločno prizadevajo za spremembo, če je potrebno tudi radikalno, svojega sistema pomoči in/ali postopkov preko boljšega usklajevanja programov, dopolnjevanja ukrepov in skladnosti politik;

13.   izpostavlja, da je za doseganje učinkovitosti pomoči dvojna pot: poleg postopkovnih vprašanj, med njimi usklajevanje, dopolnjevanje, skladnost in ustreznost, je treba poudariti tudi vsebino in bistvo; poudarja, da so v tem kontekstu bistveni boj proti korupciji, krepitev zmogljivosti, povezana z resnimi prizadevanji za preprečevanje bega možganov, in preprečevanje tveganja za katastrofe;

14.   poudarja, da bi morale bolj učinkovito usklajevanje spremljati dopolnilne dejavnosti, ki bodo zagotovile boljšo porazdelitev dela med samimi državami članicami kot tudi med državami članicami in Komisijo, da se sooči z vprašanjem osirotenih sektorjev in držav ter v zvezi s tem poudarja pomen atlasa donatorjev;

15.   poudarja, da bi morali usklajevanje donatorjev in delitev dela potekati v pristojnosti partnerske države, saj je njun namen izenačenje s prednostnimi nalogami in postopki partnerske države;

16.   se zaveda, da usklajevanje in delitev dela ne more potekati nepovezano od ostalih dejavnosti; Evropska unija se ne sme osredotočati izključno na notranjo delitev dela, ampak mora vedno delovati z vidika, ki upošteva vse donatorje;

17.   poziva zadevne države članice, naj čim prej zvišajo sredstva v skladu z obveznostmi, da bodo do leta 2010 za razvojno pomoč namenile najmanj 0,56 % BNP, do leta 2015 pa najmanj 0,7 % BNP, s konkretnim ciljem sprostiti dodatna sredstva, namenjena učinkoviti in okrepljeni razvojni pomoči, ter poudarja, da imajo pri tem ključno vlogo;

18.   poziva Evropsko unijo, naj upošteva, da ima povečanje sredstev uradne razvojne pomoči smisel le, če ga spremlja znatno izboljšanje učinkovitosti kot tudi kakovosti, ter naj prispeva k temu, da bo to izboljšanje postalo ena glavnih prednostnih nalog politike razvojnega sodelovanja vsake države članice kot tudi zadevnih evropskih institucij;

19.   poziva vse države članice, naj vsako leto na pregleden način oblikujejo podroben seznam, iz katerega bo jasno razvidno, koliko sredstev je bilo namenjeno neposredno za razvojno pomoč in koliko za druge pobude, ki z njo niso neposredno povezane, na primer zmanjševanje dolga, na podlagi skupnega referenčnega dokumenta Komisije; vztraja pri tem, da morajo biti zneski izrecno izvzeti iz izračuna skupnih izdatkov iz naslova razvojne pomoči;

20.   ugotavlja, da bodo razprave v zvezi s pobudami, ki bodisi spadajo ali ne spadajo v okvir razvojne pomoči, potekale v letu 2007 znotraj Odbora OECD za razvojno pomoč in se zaključile na vrhu na visoki ravni, ki bo v pričetku leta 2008 v Gani, ter odločno poudarja, da se namerava udejstvovati na teh razpravah;

21.   poziva Komisijo, naj ga obvesti, kakšni so pogoji za dodelitev njenega mandata v okviru Odbora OECD za razvojno pomoč, o vsebini in opredelitvi stališča, ki ga v njem zagovarja, ter o pravilih organizacije in delovanja tega odbora;

22.   vztraja pri tem, da člani Odbora OECD za razvojno pomoč opredelijo ciljne vrednosti za leto 2010 glede na 12 kazalnikov, določenih v Pariški deklaraciji, zlasti kar zadeva pogojevanje, vzajemno odgovornost in predvidljivost, ter da vzpostavijo mehanizem učinkovitega nadzora;

23.   podpira pobudo skupnega načrtovanja, ki jo je predlagala Komisija in povzel Svet, za prvih 11 afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP) kot tudi za Vietnam in Nikaragvo ter meni, da je lahko načrtovanje za države AKP, ki je trenutno v pripravi, dobra izhodiščna točka; se mu vseeno zdi potrebno zagotoviti, da pilotske pobude niso v nasprotju z ostalimi dejavnostmi, ki potekajo v partnerskih državah (kot so strategije skupne pomoči), ampak da pospešujejo obstoječe procese;

24.   ugotavlja in ceni delo, ki ga je Komisija opravila pri oblikovanju kazalnikov uspešnosti svojih dejavnosti, hkrati pa ugotavlja tudi, da večina kazalnikov služi notranji presoji, da proračunska podpora in sektorski programi s temi kazalniki niso ocenjevani ter da še ni kazalnikov vpliva in trajnosti, s katerimi bi lahko presojali zaključene projekte;

25.   poziva Komisijo in države članice, naj skupaj oblikujejo kazalnike rezultatov, opredeljene na kazalnikih razvojnih ciljev tisočletja, zlasti kar zadeva proračunsko pomoč, da bi nacionalni parlamenti in lokalne civilne družbe pa tudi Evropski parlament lahko videli rezultate prispevkov Evropske unije;

26.   poudarja, da mora skupno načrtovanje spodbujati partnerstvo, ki temelji na nacionalnem lastništvu in skupni odgovornosti;

27.   poudarja, da ukrepi pomoči in trgovinski ukrepi lahko imajo in morajo imeti pomembno vlogo pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja;

28.   poziva Komisijo, naj preuči, kako bi se pravična trgovina lahko preoblikovala v model trajne trgovinske politike, naj vzpodbuja uravnoteženo trgovino med severom in jugom ter ugotovi, katere trgovinske ovire najbolj škodijo najrevnejšim prebivalcem;

29.   priznava pomen stabilizacije cen surovin v državah v razvoju ter poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe v zvezi s tem;

30.   poziva Komisijo, naj pojasni, v kakšni meri bodo države prejemnice in civilne družbe obvladovale svojo razvojno politiko in razpolagale z zadostnim političnim prostorom za izvedbo analize, diagnoze in skupne politične strategije, da bi tako vzpodbudila odziv držav prejemnic;

31.   meni, da bi morale države prejemnice same demokratično sprejemati nacionalne in regionalne razvojne politike ter da bi morali demokratično izvoljeni parlamenti bolj pozorno spremljati izvajanje programa;

32.   poudarja, da sta za učinkovitost pomoči zelo pomembna preglednost in boj proti korupciji; v zvezi s tem želi spomniti na priporočila, podana v zgoraj omenjeni resoluciji o učinkovitosti pomoči in korupciji v državah v razvoju, in ponovno izraža podporo kampanji "Objavite, kaj plačate", ki od multinacionalk zahteva, da razkrijejo podatke o plačilih, ki jih nakažejo vladam;

33.   ponavlja svoja priporočila o učinkovitosti pomoči in korupciji v državah v razvoju in poziva Komisijo in Svet, naj določen odstotek sredstev proračunske pomoči namenita "varuhom" civilne družbe, naj vzpostavita mednarodni sistem oblikovanja črnih seznamov, da bi preprečila posojila bank korumpiranim režimom, naj prepovesta sklepanje javnih naročil z družbami, ki so bile vpletene v poneverbe v kakšni od držav v razvoju, in naj od vseh držav članic zahtevata, da ratificirajo Konvencijo Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003;

34.   poleg tega opozarja na pomen dobrega upravljanja, stabilne pravne države ter preglednih in predvidljivih regulativnih, pravnih in institucionalnih struktur kot predpogojev za razmere, ki so ugodne za gospodarski razvoj;

35.   poziva Komisijo in države članice, naj poglobijo decentralizirano sodelovanj, ki poteka neposredno z lokalnimi skupnostmi držav v razvoju;

36.   meni, da bi sofinanciranje lahko postalo "usmerjevalec" evropskih sredstev in bi tako prispevalo k vzpodbujanju oblikovanja resnično evropske politike sodelovanja in razvoja;

37.   je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi prilagodljivega in trajnostnega instrumenta za doseganje razvojnih ciljev tisočletja in poziva k natančnejši opredelitvi delovanja in pogojev upravljanja z njim;

38.   v nasprotju s Komisijo obžaluje, da države članice niso dovolj napredovale pri uresničevanju svojih obveznosti, povezanih s postopnim odpravljanjem vezanosti(8) razvojne pomoči, čeprav lokalni proizvajalci in prebivalci južnih držav to določbo težko pričakujejo, ker bi jim zelo koristila, ter poziva države članice, naj od sedaj naprej nehajo pogojevati pomoč v hrani in njeno dodeljevanje za najmanj razvite države, kot predlaga OECD;

39.   je zaskrbljen, ker postaja politika proračunske pomoči Evropske unije v korist državam v razvoju vedno bolj podrejena pogojem mednarodnih finančnih institucij, zaradi česar morajo te države, da bi pridobile razvojno pomoč Unije, izpolnjevati pogoje Mednarodnega denarnega sklada; meni, da je to centralizirano pogojevanje v nasprotju s politiko držav prejemnic v odnosu do lastništva;

40.   poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za ustrezno obveščenost zainteresiranih strani v državah prejemnicah, med katere spadajo organizacije civilne družbe, da bi jim olajšali dostop do razpoložljivih programov;

41.   poziva Komisijo in države članice, naj vzpodbujajo pobude za sorazvoj, pri čemer ta izraz pomeni vrednotenje potenciala priseljenskih skupnosti v razvitih državah, ki služi razvoju držav, iz katerih prihajajo;

42.   poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo v razvojnih programih sodelovali sposobni posamezniki iz izseljenskih skupnosti, ki želijo konkretno prispevati in delati v državah, iz katerih prihajajo, in nuditi svoje sposobnosti v korist razvoju;

43.   poudarja, da so za večjo učinkovitost pomoči nujno potrebni otipljiv napredek na terenu, inovativni finančni instrumenti in dodatni viri, ki ne morejo nadomestiti že sprejetih obveznosti v obliki uradne razvojne pomoči;

44.   toplo pozdravlja odločenost EU, da vzpostavi inovativne sisteme za financiranje razvoja, ki bodo zagotavljali stabilnost, učinkovitost in predvidljivost pomoči;

45.   poudarja, da Komisija ne sme veljati za 26. donatorko Evropske unije, ampak za primerjalno prednost pomoči Skupnosti; želi spomniti na pomen elementov, določenih z evropskim soglasjem za razvoj, kot so svetovna navzočnost EU, obseg njenega proračuna za razvojno sodelovanje, krepitev skladnosti politike, širjenje dobrih praks na področju razvoja, poenostavitev postopkov sodelovanja in usklajevanja ter širjenje demokracije, človekovih pravic itd.; poziva Evropsko unijo, naj se o tem vprašanju jasno opredeli;

46.   poziva nacionalne parlamente držav članic, naj izvajajo okrepljen nadzor nad dodeljenimi sredstvi in izvajanjem programov dvostranskega sodelovanja;

47.   obžaluje, da pobuda najbolj zadolženih revnih držav ni botrovala trajnostni rešitvi problematike dolgov in da se zadolženost večine zadevnih držav ni zmanjšala, kar je marca 2006 prikazano v zgoraj omenjenemu poročilu Svetovne banke;

48.   pozdravlja pobudo Norveške, ki je naročila izvedbo študije na ravni Svetovne banke in Združenih narodov o vprašanju nezakonitosti dolgov; spodbuja Evropsko unijo in države članice, naj se v mednarodnih krogih zavzamejo za to pobudo, da bi ta problematika postala priznan mednarodno in da bi izpostavili revizije o "sramotnem" značaju nekaterih dvostranskih dolgov držav članic z namenom njihovega odpisa;

49.   obžaluje, da Svet v finančnem okviru 2007–2013 ni pripravljen zagotoviti novih sredstev za ukrepe pomoči in trgovinske ukrepe; meni, da zaradi financiranja takšnih ukrepov ne sme biti okrnjeno financiranje drugih dejavnosti, namenjenih uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja; meni, da bi bilo to neskladno in nesprejemljivo, saj so nujno potrebni novi finančni instrumenti in nova finančna sredstva;

50.   poudarja pomen pobude "Pomoč za trgovino" STO, ki državam v razvoju omogoča, da okrepijo svoje trgovinske zmogljivosti in uresničijo sporazume, sprejete v okviru te organizacije, zato da jih lahko bolje izkoristijo in razširijo svojo trgovino ter lažje sodelujejo v mednarodni trgovini; v zvezi s tem ponovno izraža svojo podporo uvedbi nove proračunske vrstice "Pomoč za trgovino", s katero bi se hkrati povečala preglednost in demokratični nadzor;

51.   pozdravlja predlog Komisije za krepitev usklajevanja na področju razvojnega sodelovanja, povezanega s trgovino; v zvezi s tem poudarja potrebo po izboljšanju ukrepov usklajevanja med donatorji na splošno, še posebej pa na terenu; poudarja potrebo, da EU združi svoja prizadevanja za razvojno pomoč s prizadevanji mednarodnih donatorjev;

52.   meni, da mora EU v okviru pomoči v sektorju sladkorja pomagati državam AKP, da se prilagodijo novim omejitvam, ki jih prinaša reforma evropske ureditve za sladkor; po drugi strani pa meni, da zaradi sredstev za pomoč za prestrukturiranje ne smejo biti ogrožene druge dejavnosti, ki potekajo kot del razvojne politike EU, zlasti kar zadeva izdatke za doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

53.   opominja Komisijo na obljubo, da bo državam v razvoju znotraj STO zagotovila "brezplačni krog" ("Round for Free"); poziva Komisijo in Svet, naj storita vse, da najmanj razvite države ne bodo postale žrtev interesov močnih trgovinskih blokov;

54.   ugotavlja, da želijo Komisija in države AKP z okrepljenim regionalnim sodelovanjem prek sporazumov o gospodarskem partnerstvu doseči večjo učinkovitost; v zvezi s tem poziva k potrebnim zagotovilom in realističnemu časovnemu razporedu za postopno in asimetrično odpiranje trgovine, da se s evropski sporazumi o partnerstvu uspešno spodbudi gospodarska rast v državah AKP;

55.   poziva vse razvite države in vse naprednejše države v razvoju, naj sledijo zgledu, ki ga je dala EU s pobudo "Vse razen orožja", tako da najmanj razvitim državam zagotovijo dostop do trga brez vsakršnih davkov ali kvot;

56.   se sklicuje na poročilo Komisije, v katerem je prikazano, da imajo od sistema preferencialov EU najmanj koristi najmanj razvite države; poziva Komisijo, naj sprejme nove ukrepe, na podlagi katerih bodo lahko najrevnejše države čim bolj izkoristile ugodnosti trgovinskih preferencialov EU.

57.   meni, da je kljub visokemu znesku finančne pomoči Evropske unije prav tako pomembno sprožiti obsežne reforme svetovnih finančnih in trgovinskih institucij, da bi upoštevali večrazsežnosti pristop, temelječ na pravicah;

58.   želi spomniti na svojo prej omenjeno resolucijo o strateški reviziji Mednarodnega denarnega sklada, v kateri države članice poziva, naj se združijo v enkratne skupine držav, tako da trgujejo v skupini držav evroobmočja, zato da bi bolj dolgoročno zagotovile skladno evropsko zastopanje, h kateremu bi spadala predsedstvo Ekonomsko-finančnega sveta in Komisija pod nadzorom Parlamenta;

59.   poziva k izvedbi revizije delovanja mednarodnih finančnih institucij, ki naj se začne s prilagoditvijo sistema glasovanja sedanji realnosti, države v razvoju pa naj pridobijo na moči, tako da se spremeni trenutno neuravnotežena sestava skupin držav;

60.   ob upoštevanju številnih poročil, med njimi prej omenjenega poročila Jeffreyja Sachsa za Združene narode, poziva mednarodne finančne institucije, naj poskrbijo, da bodo dolgovi držav v razvoju veljali za znosne takrat, ko bo stopnja zadolženosti neke države omogočala njeno doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ne da bi se zadolženost povečala, ter poziva predstavnike držav članic in mednarodne finančne institucije, naj si prizadevajo za takšno novo opredelitev;

61.   želi spomniti na predlog iz omenjene resolucije o strateški reviziji mednarodnih finančnih institucij, da bo pogojevanje pomoči in dolgov le-teh opredeljeno znotraj tesnega sodelovanja z institucijami Združenih narodov; se zaveda, da je takšno pogojevanje v večini primerov negativno vplivalo na socio-ekonomske kazalnike držav v razvoju;

62.   predlaga ustanovitev delovne skupine, namenjene učinkovitosti evropske pomoči in spremljanju evropskega soglasja za razvoj, ki naj jo sestavljajo člani Odbora za razvoj; poziva Komisijo, države članice, nevladne organizacije za razvoj, predstavnike civilne družbe in sindikate, naj sodelujejo in podajajo predloge za izbiro določenega števila držav za "študijske primere", da bi Parlament in njegov Odbor za razvoj dobila boljšo podobo prizadevanj in rezultatov na nacionalni ravni;

63.   poudarja ključni pomen tega, da Unija bolj sistematično izvaja politike z namenom svetovne skladnosti in je zadovoljen, ker je vprašanje skladnosti različnih politik Evropske unije na dnevnem redu finskega predsedovanja, od katerega veliko pričakuje;

64.   poudarja, da sta za učinkovitost pomoči, zlasti na lokalni ravni, pomembni skladnost različnih področij politike EU ter potrebna raven usklajevanja in dopolnjevanja ukrepov med EU in državami članicami; meni, da je nezadostna usklajenost v nasprotju s členom 178 Pogodbe ES;

65.   meni, da bi se moralo s politiko učinkovitosti pomoči Evropske unije zagotoviti skladnost med trgovinskimi izmenjavami, razvojnim sodelovanjem in skupno kmetijsko in ribiško politiko, da bi se izognili neposrednim ali posrednim škodljivim učinkom na gospodarstva držav v razvoju;

66.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0063. (2) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0445. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0217. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0141. (6) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 311. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0076. (8) Glej uvodno izjavo F.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi načrta upravljanja za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju (KOM(2005)0714 – C6-0034/2006 – 2006/0002(CNS))

P6_TA(2006)0383 A6-0265/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0714)(1),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0034/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0265/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva k sprožitvi spravnega postopka na podlagi Skupne izjave z dne 4. marca 1975, če namerava Svet odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 6 (6)  Cilj načrta upravljanja je zagotoviti izkoriščanje severnomorske morske plošče in morskega lista, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje. (6)  Cilj načrta upravljanja bi morala biti obnovitev staležev severnomorske morske plošče in morskega lista na previdnostno raven. Sprememba 21 Uvodna izjava 6 a (novo) (6a) Zato bi bilo treba pri pripravi načrta upravljanja upoštevati tudi dejstvo, da do visoke stopnje ribolovne umrljivosti pri morski plošči v veliki meri prihaja zaradi velikih količin zavržkov pri ribolovu morskega lista z vlečnimi mrežami z gredjo, z velikostjo mreže 80 mm v južnih delih Severnega morja. Sprememba 3 Uvodna izjava 7 (7)  Uredba (ES) št. 2371/2002 med drugim zahteva, da Skupnost za doseganje cilja Skupne ribiške politike uporabi previdnostni pristop pri sprejemanju ukrepov za zaščito in ohranjanje staleža, za zagotovitev njihovega trajnostnega izkoriščanja in zmanjšanja vpliva ribolova na morski ekosistem. Skupnost namerava postopno izvajati ukrepe za ohranjanje okolja pri upravljanju ribištva in prispevek k učinkovitim ribolovnim dejavnostim v okviru ekonomsko uspešne in konkurenčne ribiške industrije. Ta uredba bi morala imeti za cilj zagotavljanje zadovoljivega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolova severnomorske morske plošče in morskega lista ob upoštevanju interesov potrošnikov; (7)  Uredba (ES) št. 2371/2002 med drugim zahteva, da Skupnost za doseganje cilja Skupne ribiške politike uporabi previdnostni pristop pri sprejemanju ukrepov za zaščito in ohranjanje staleža, za zagotovitev njihovega trajnostnega izkoriščanja in zmanjšanja vpliva ribolova na morski ekosistem. Skupnost namerava postopno izvajati ukrepe za ohranjanje okolja pri upravljanju ribištva, kar prispeva k učinkovitim ribolovnim dejavnostim v okviru ekonomsko uspešne in konkurenčne ribiške industrije. Ta uredba bi morala imeti za cilj zagotavljanje zadovoljivega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolova severnomorske morske plošče in morskega lista ob upoštevanju interesov potrošnikov. Skupnost bi morala osnovati svojo politiko deloma na podlagi politike, ki jo priporoča ustrezni regijski svetovalni odbor (RSO). Sprememba 4 Uvodna izjava 10 a (novo) (10a) V letu 2006 Komisija začenja razpravo o strategiji Skupnosti za postopno zmanjšanje ribolovne umrljivosti v vseh glavnih ribištvih s sporočilom o doseganju cilja največjega trajnostnega donosa (MSY) do leta 2015. Komisija bo sporočilo posredovala RSO, da bi pridobila njihovo mnenje Sprememba 5 Uvodna izjava 10 b (novo) (10b) Pred vsakim zakonodajnim predlogom Komisije bi se morala pripraviti presoja vplivov, ki temelji na natančnih, objektivnih ter obsežnih bioloških in finančnih informacijah; to presojo vplivov bi bilo treba priložiti k predlogu Komisije pred 1. januarjem 2007. Sprememba 22 Uvodna izjava 10 c (novo) (10c) Ta uredba ne določa omejitev pri uporabi vlečnih mrež z gredjo pri ribolovu morske plošče in morskega lista v Severnem morju. Kljub temu obstaja potreba po zmanjšanju potencialnih negativnih vplivov uporabe vlečnih mrež z gredjo na ekosistem in morsko okolje. Zato bi morala Komisija takoj po pričetku veljave uredbe izvesti študijo o vplivu ribolova z vlečno mrežo na ekosistem in morsko okolje v območjih, kjer se ta ribolovna metoda uporablja ter o alternativnih načinih ribolova, ki so vzdržljive v gospodarskem, ekološkem in družbenem smislu. Na podlagi te študije bi nilo treba pripraviti akcijski načrt za postopno izločanje ribolovnih metod in orodja, ki negativno vplivajo na ekosisteme in morsko okolje, ter jih nadomestiti z ribolovnimi metodami in orodjem z manjšim vplivom. Sprememba 7 Člen 2 1.  Načrt upravljanja zagotavlja trajnostno izkoriščanje staležev morske plošče in morskega lista v Severnem morju. 1.  Načrt upravljanja zagotavlja, da kolikor staleži morske plošče in morskega lista v Severnem morju niso že na previdnostni ravni, da to raven ponovno dosežejo. 2.  Cilj iz odstavka 1 se doseže z ohranjanjem ribolovne umrljivosti morske plošče v Severnem morju na stopnji, ki znaša najmanj 0,3. 2.  Ta cilj se doseže s postopnim zmanjševanjem stopnje ribolovne umrljivosti za te staleže. 3.  Cilj iz odstavka 1 se doseže z ohranjanjem ribolovne umrljivosti morskega lista na stopnji, ki znaša najmanj 0,2. Sprememba 8 Člen 3, odstavek 1 1.  Vsako leto Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o celotnem dovoljenem ulovu za naslednje leto za staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju. 1.  Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o celotnem dovoljenem ulovu za obdobje 3 let za staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju. Sprememba 9 Člen 3 a (novo) Člen 3a Zakonodajni ukrepi in triletni sklepi o celotnem dovoljenem ribolovu 1.  Ko po oceni Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) biomasa drstitvenega staleža ponovno doseže previdnostno ali višjo raven, Svet na predlog Komisije in s kvalificirano večino sprejme sklep: (a) o dolgoročni ciljni ravni ribolovne umrljivosti; in (b) o odstotku zmanjšanja ribolovne umrljivosti, ki velja, dokler ni dosežena raven ribolovne umrljivosti iz točke (a). 2.  Svet na podlagi ciljnih številk in naknadne znanstvene ocene določi celotni dovoljeni ulov morske plošče in morskega lista tri leta naenkrat. Sprememba 24 Člen 4 1.  Svet sprejme celotni dovoljeni ulov za morsko ploščo na tisti stopnji ulova, ki je v skladu z znanstveno oceno Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) višji od: 1.  Če je biomasa drstitvenega staleža morske plošče po oceni Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF), na podlagi najnovejšega poročila Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), nižja od previdnostne ravni 230.000 ton, Svet določi celotni dovoljeni ulov za obdobje 3 let. Ta se določi tako, da je glede na ocene STECF razumna verjetnost, da bodo staleži v treh letih ponovno dosegli previdnostno raven. (a) tistega celotnega dovoljenega ulova, katerega uporaba bi v letu uporabe privedla do 10 % znižanja ribolovne umrljivosti v primerjavi z ribolovno umrljivostjo, ocenjeno za predhodno leto. (b) tistega celotnega dovoljenega ulova, katerega uporaba bi v letu uporabe privedla do ribolovne umrljivosti 0,3 v starosti 2 do 4 let. 2.   Če bi uporaba odstavka 1 privedla do celotnega dovoljenega ulova, ki presega celotni dovoljeni ulov predhodnega leta za več kakor 15 %, Svet sprejme celotni dovoljeni ulov, ki je za 15 % večji od celotnega dovoljenega ulova navedenega leta. 2.  Če to vodi do več kot 15 % zmanjšanja večletnega celotnega dovoljenega ulova, Svet uvede zmanjšanje po stopnjah, da razlike med leti ne presegajo 15 %. 3.  Če bi uporaba odstavka 1 privedla do celotnega dovoljenega ulova, ki je za več kakor 15 % manjši od celotnega dovoljenega ulova predhodnega leta, Svet sprejme celotni dovoljeni ulov, ki je za 15 % manjši kot celotni dovoljeni ulov navedenega leta. 3.  Če to pripelje do več kakor 15 % povečanja, se določi povečanje za največ 15 %. Sprememba 11 Člen 5 1.  Svet sprejme celotni dovoljeni ulov za morski list na tisti stopnji ulova, ki je v skladu z znanstveno oceno STECF višji od: 1.  Če je biomasa drstitvenega staleža morskega lista po oceni STECF na podlagi najnovejšega poročila ICES, nižja od previdnostne ravni 35 000 ton, Svet sprejme celotni dovoljeni ulov za obdobje treh let. Ta se določi tako, da glede na ocene STECF obstaja upravičena verjetnost, da bodo staleži v treh letih ponovno dosegli previdnostno raven. (a) tistega celotnega dovoljenega ulova, katerega uporaba bi privedla do iste sorazmerne spremembe v stopnji ribolovne umrljivosti morskega lista, kot je ustvarjen z uporabo člena 4(1) v zvezi z morsko ploščo; (b) tistega celotnega dovoljenega ulova, katerega uporaba bi v letu uporabe privedla do ribolovne umrljivosti stopnje 0,2; (c) tistega celotnega dovoljenega ulova, katerega uporaba bi v letu uporabe privedla do 10 % znižanja ribolovne umrljivosti v primerjavi z ribolovno umrljivostjo, ocenjeno za predhodno leto. 2.   Če bi uporaba odstavka 1 privedla do celotnega dovoljenega ulova, ki presega celotni dovoljeni ulov predhodnega leta za več kakor 15 %, Svet sprejme celotni dovoljeni ulov, ki je za 15 % večji od celotnega dovoljenega ulova navedenega leta. 2.  Če to vodi do več kot 15 % zmanjšanja večletnega celotnega dovoljenega ulova, Svet uvede zmanjšanje po stopnjah, da razlike med leti ne presegajo 15 %. 3.  Če bi uporaba odstavka 1 privedla do celotnega dovoljenega ulova, ki je za več kakor 15 % manjši od celotnega dovoljenega ulova predhodnega leta, Svet sprejme celotni dovoljeni ulov, ki je za 15 % manjši kot celotni dovoljeni ulov navedenega leta. 3.  Če to pripelje do več kot 15 % povečanja, se določi povečanje za največ 15 %. Sprememba 12 Člen 6, odstavek 2 2.  Vsako leto Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o največjem številu dni na morju za ribolovna plovila Skupnosti, ki razvijejo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnih očes, ki je enaka ali večja od 80 mm, in za katere velja sistem omejitve ribolovnega napora iz odstavka 1. 2.  Za vsako leto v triletnem obdobju Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o največjem številu dni na morju (računajo se kilovati - dnevi) za ribolovna plovila Skupnosti, ki lovijo morsko ploščo ali morskega lista ali ju ulovijo kot prilov, in za katere velja sistem omejitve ribolovnega napora iz odstavka 1. Sprememba 13 Člen 6, odstavek 3 3.  Letna prilagoditev največjega števila dni iz odstavka 2 tega člena je v enakem razmerju kakor letna prilagoditev ribolovne umrljivosti, določene v skladu s členom 5(1). 3.  Največje število dni iz odstavka 2 je povezano z zmanjšanjem ribolovne umrljivosti, določene v večletnem celotnem dovoljenem ulovu, o katerem odloča Svet. Sprememba 14 člen 6, odstavek 4 a (novo) 4a. Pri sprejetju načrta upravljanja za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju, Svet odloči, da za ribolovna plovila Skupnosti za pridneni ribolov bokoplut ne veljajo več pravila o dnevih na morju, določena v načrtu za obnovo staleža trske. Sprememba 15 Člen 8, odstavek 1 1.  Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe (EGS) št. 2807/83 je dovoljena meja odstopanja v ocenjeni količini v kilogramih žive teže, obdržanih na krovu ribolovnih plovil Skupnosti v Severnem morju, 8 % od vrednosti v ladijskem dnevniku. V primeru, da zakonodaja Skupnosti ne določa nobenih pretvorbenih faktorjev, se uporabljajo pretvorbeni faktorji, ki jih sprejme država članica zastave, pod katero pluje plovilo. 1.  Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe (EGS) št. 2807/83 je dovoljena meja odstopanja v ocenjeni količini v kilogramih žive teže, obdržanih na krovu ribolovnih plovil Skupnosti v Severnem morju, 10% od vrednosti v ladijskem dnevniku. V primeru, da zakonodaja Skupnosti ne določa nobenih pretvorbenih faktorjev, se uporabljajo pretvorbeni faktorji, ki jih sprejme država članica zastave, pod katero pluje plovilo. Sprememba 16 in 17 Člen 9 Pristojni organi države članice glede raztovarjanj katerega koli ribolovnega plovila Skupnosti, ki je navzoče v Severnem morju, zagotovijo da: Pristojni organi države članice zagotovijo, da se pred prvo prodajo v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti stehtajo vse količine morske plošče, težje od 200 kg, in vse količine morskega lista, težje od 100 kg, ulovljene v Severnem morju. (a) se vse količine morskega lista in morske plošče, ki jih raztovori katero koli ribolovno plovilo Skupnosti, ki ima na krovu katero koli količino morskega lista, ki presega 300 kg ali morske plošče, ki presega več kot 500 kg, stehtajo; (b) se tehtanje morske plošče in morskega lista izvede v navzočnosti nadzornikov in pred transportom iz točke raztovarjanja ter pred prvo prodajo; (c) se tehtanje izvede s tehtnico, ki jo je ustrezni nacionalni organ države članice potrdil za natančno v okviru razumne meje odstopanja. Tehtanje se izvede s tehtnico, ki jo je ustrezni nacionalni organ države članice potrdil za natančno v okviru razumne meje odstopanja v skladu z zakonodajo Skupnosti. Sprememba 18 Člen 11, odstavek 2 2.  Zabojniki z morsko ploščo ali morskim listom se natovorijo ločeno od drugih zabojnikov. 2.  Morska plošča in morski list se natovorita v ločene zaboje za ribe. Sprememba 23 Člen 13 a (novo) Člen 13a Akcijski načrt za razvoj in uporabo ribolovnih metod in orodja z majhnim vplivom Takoj po začetku veljavnosti te uredbe Komisija izvede temeljito študijo o vplivu ribolova z vlečno mrežo na ekosistem in morsko okolje v območjih, kjer se ta ribolovna metoda uporablja, in o alternativnih načinih ribolova z vlečno mrežo, ki so vzdržljive v gospodarskem, ekološkem in socialnem smislu. Na podlagi zaključka te študije Komisija pripravi akcijski načrt za spodbujanje raziskav ribolovnih metod in orodja z majhnim vplivom - vključno z raziskavami velikosti in obliki mrež, ki lahko zagotovijo trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov - in razvoj takšnih raziskav. Obenem ta akcijski načrt postavi smernice za postopno izločanje ribolovnih metod in orodja, ki negativno vplivajo na ekosistem in morsko okolje ter nadomestitev z metodami in orodja z manjšim vplivom. Pobude v okviru tega akcijskega načrta se financirajo iz Evropskega sklada za ribištvo skladno s cilji tega sklada. Sprememba 20 Člen 15 V primeru, da STECF meni, da ena ali obe velikosti drstitvenega staleža morske plošče ali morskega lista trpita zaradi zmanjšane zmogljivosti reprodukcije, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o celotnem dovoljenem ulovu za morsko ploščo, ki je nižji od navedenega v členu 4, o celotnem dovoljenem ulovu za morski list, ki je nižji od navedenega v členu 5 in o številu dni na morju, ki je nižje od navedenih v členu 6. V primeru, da STECF meni, da ena ali obe velikosti drstitvenega staleža morske plošče ali morskega lista trpita zaradi zmanjšane zmogljivosti reprodukcije, lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o celotnem dovoljenem ulovu za morsko ploščo, ki je nižji od navedenega v členu 4, o celotnem dovoljenem ulovu za morski list, ki je nižji od navedenega v členu 5 in o številu dni na morju, ki je nižje od navedenih v členu 6.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (KOM(2005)0671 – C6-0033/2006 – 2005/0279(CNS))

P6_TA(2006)0384 A6-0253/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0671)(1),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0033/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0253/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva k sprožitvi spravnega postopka na podlagi skupne izjave z dne 4. marca 1975, če namerava Svet odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

5.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 26 ČLEN 1, TOČKA -1 (novo) Člen 5, odstavek 3, točka c (Uredba (EGS) št. 2092/91) -1.  Člen 5(3)(c) nadomesti z naslednjim: "c) proizvod vsebuje samo snovi, uvrščene na seznam v oddelku A Priloge VI kot sestavine nekmetijskega izvora; nitritnih soli za razsol (kalijev nitrat in nitrit) ni dovoljeno uvrstiti na ta seznam;" Sprememba 1 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 1 (Uredba (EGS) št. 2092/91) 1.  Uvožen proizvod iz tretje države se lahko da na trg Skupnosti z oznako ekološki, če je skladen s pravili pridelave, predpisanimi s to uredbo. 1.  Uvožen proizvod iz tretje države se lahko da na trg Skupnosti z oznako ekološki, če izpolnjuje naslednje pogoje: - če je skladen s pravili predelave, predpisanimi s to uredbo, država porekla je jasno razpoznavna za uvoznike in potrošnike ter je mogoče preveriti in potrditi skladnost z zgoraj navedenimi pogoji; in - gospodarski subjekti v tretjih državah, vključeni v katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije zadevnega proizvoda , morajo o svojih dejavnostih obvestiti pristojni organ ali organ pregleda v skladu s členom 9, če zadevni organ izvaja nadzor v tretjih državah proizvodnje, ali nadzorni organ, priznan v skladu z odstavkom 5 člena 9. Proizvod ima potrdilo, ki ga izdajo pristojni nadzorni organi ali organi pregleda v skladu s členom 9. Potrdilo potrjuje, da proizvod izpolnjuje pogoje iz tega odstavka. Sprememba 3 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 3, točka (a) (Uredba (EGS) št. 2092/91) (a) izdelek je bil proizveden skladno s standardi pridelave, enakovrednimi tistim, ki veljajo za ekološko pridelavo v Skupnosti, ali v skladu z mednarodno priznanimi standardi, ki jih predpisujejo smernice Codex Alimentarius; (a) izdelek je bil proizveden skladno s standardi pridelave, enakovrednimi tistim, ki veljajo za ekološko pridelavo v Skupnosti; Sprememba 4 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 3, točka (b) (Uredba (EGS) št. 2092/91) (b) za pridelovalca veljajo določbe o nadzoru, ki so enakovredne določbam nadzornega sistema v Skupnosti ali so skladne s smernicami Codex Alimentarius; (b) za pridelovalca veljajo določbe o nadzoru, ki so enakovredne določbam nadzornega sistema v Skupnosti; Sprememba 5 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 3, točka (d) (Uredba (EGS) št. 2092/91) (d) proizvod ima potrdilo, ki so ga izdali pristojni ali nadzorni organi tretje države, priznani v skladu z odstavkom 4, ali ga je izdal nadzorni organ, priznan v skladu z odstavkom 5, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje pogoje, predpisane v tem odstavku. (d) proizvod ima potrdilo, ki so ga izdali nadzorni organi ali telesa tretje države, priznani v skladu z odstavkom 4, ali ga je izdal nadzorni organ, priznan v skladu z odstavkom 5, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje pogoje, predpisane v tem odstavku. Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) navede značilnosti potrdila o nadzoru in določi pravila za njegovo uporabo, preden začne veljati nova uvozna shema. Potrdilo se izda izključno za posamezno pošiljko, ki ji je priloženo in na katero se nanaša. Sprememba 6 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 3, točka (d a) (novo) (Uredba (EGS) št. 2092/91) (da) nadzorna telesa tretjih držav, priznana v skladu z odstavkom 4 ali priznana v skladu z odstavkom 5, ustrezajo evropskemu standardu EN 45011 o splošnih merilih za certifikacijske organe za proizvode ali Vodilu ISO 65 in jih je do 1. januarja 2009 v skladu s tem standardom pooblastil kateri koli organ za pooblaščanje, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju. Sprememba 7 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 4, pododstavek 1 (Uredba (EGS) št. 2092/91) Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) priznava tretje države, katerih standardi pridelave in sistem nadzora so enakovredni tistim, ki veljajo v Skupnosti, ali so skladni z mednarodno priznanimi standardi, določenimi v smernicah Codex Alimentarius, in sestavi seznam teh držav. Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) priznava tretje države, katerih standardi pridelave in sistem nadzora so enakovredni tistim, ki veljajo v Skupnosti, in sestavi seznam teh držav. Objavljeni seznam je treba redno pregledovati in podatke preverjati z rednim nadzorom pridelovalnih struktur, standardov in njihovih dokumentov na mestu samem. Sprememba 8 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 4, pododstavek 2 a (novo) (Uredba (EGS) št. 2092/91) Komisija do 1. januarja 2009 predloži predlog za ukrepe tehnične pomoči EU pri uvajanju zakonskih splošnih pogojev in sistemov nadzora za ekološko kmetovanje v tretjih državah. Sprememba 9 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 4, pododstavek 2 b (novo) (Uredba (EGS) št. 2092/91) Komisija obvesti tretje države o svojih predpisih za ekološko pridelavo in o zahtevah na podlagi veljavnih nadzornih postopkov. Sprememba 10 ARTICLE 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 4, pododstavek 2 c (novo) (Uredba (EGS) št. 2092/91) Priznanje Komisije za tretje držav na podlagi prvega pododstavka mora biti vzajemno: zadevna tretja država mora tudi ekološkim proizvodom EU dovoliti dostop do svojega trga. Sprememba 11 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 5, pododstavek 1 (Uredba (EGS) št. 2092/91) Za proizvode, uvožene iz tretje države, ki ni priznana v odstavku 4, in če izvajalec ni predložil svoje dejavnosti nadzornemu organu ali organu pregleda, kot je navedeno v členu 9, Komisija v skladu s postopkom, omenjenim v členu 14(2) prizna nadzorne organe, pristojne za izvajanje nadzora in izdajanje potrdil v zadevni tretji državi za namene iz odstavkov 2 in 3 tega člena ter objavi seznam teh nadzornih organov. Za proizvode, uvožene iz tretje države, ki ni priznana v odstavku 4, in če izvajalec ni predložil svoje dejavnosti kontrolnemu organu iz člena 9, Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) prizna nadzorna telesa, pristojna za izvajanje nadzora in izdajanje potrdil v zadevni tretji državi za namene iz odstavkov 2 in 3 tega člena ter pripravi in objavi seznam teh nadzornih teles. Sprememba 12 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 5, pododstavek 3 (Uredba (EGS) št. 2092/91) Pri pregledovanju zahtev za priznanje Komisija povabi nadzorni organ, da predloži vse potrebne informacije. Komisija lahko zaupa strokovnjakom nadzorne dejavnosti in nalogo pregledovanja pravil pridelave na kraju samem, ki jih zadevni nadzorni organ izvaja v tretji državi. Pri pregledovanju zahtev za priznanje Komisija povabi nadzorno telo, da predloži vse potrebne informacije. Komisija lahko zaupa strokovnjakom nadzorne dejavnosti in nalogo pregledovanja pravil pridelave na kraju samem, ki jih zadevno nadzorno telo izvaja v tretji državi. Komisija razišče morebitne nepravilnosti pri nadzornem telesu, priznanem po tem postopku. Če nadzorno telo ne izpolnjuje več pogojev za priznanje po tej uredbi, se ga črta s seznama. Sprememba 13 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 5, pododstavek 3 a (novo) (Uredba (EGS) št. 2092/91) Komisija do 1. januarja 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o specifičnih virih tveganja pri uvozu iz tretjih držav, kjer sta potrebna posebna previdnost in nadzor, da bi preprečili nepravilnosti. Poleg tega Komisija predloži predlog za usposabljanje in/ali spodbujanje lokalnih izdajateljev potrdil in inšpektorjev v tretjih državah. Sprememba 14 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 5, pododstavek 3 b (novo) (Uredba (EGS) št. 2092/91) Seznam izvajalcev iz tretjih držav, ki pridelujejo ekološke proizvode za izvoz v EU, se pregleduje vsako leto, da se zagotovi, da izvajalci še naprej izpolnjujejo pogoje za pridelavo ekoloških proizvodov. Sprememba 15 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 5, pododstavek 3 c (novo) (Uredba (EGS) št. 2092/91) Od 1. januarja 2009 naprej se vsi organi, odgovorni za preverjanje uvoza iz tretjih držav, priznajo v skladu s postopkom iz prvega pododstavka in izpolnjujejo specifikacije v standardu EN 45011 ali Vodilu ISO 65. Sprememba 16 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 5, pododstavek 3 d (novo) (Uredba (EGS) št. 2092/91) Pristojni nacionalni organi so vključeni v postopek priznavanja nadzornih teles tretjih držav in lahko izvajajo naključno preverjanje takih nadzornih teles na mestu samem, da bi zagotovili popolno skladnost s to uredbo. Sprememba 17 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 6, pododstavek 1 (Uredba (EGS) št. 2092/91) Za obdobje, ki se konča šest mesecev po objavi prvega seznama nadzornih organov, priznanih v skladu s členom 5, lahko pristojni organ države članice pooblasti uvoznike v zadevni državi članici, da dajo na trg proizvode, uvožene iz tretjih držav, ki niso vključene na seznam iz odstavka 4, pod pogojem, da uvoznik priskrbi zadostne dokaze, iz katerih je razvidno, da so izpolnjeni pogoji iz točk a) in b) odstavka 3. Če ti pogoji več niso izpolnjeni, se dovoljenje takoj odvzame. Za obdobje, ki se konča šest mesecev po objavi prvega seznama nadzornih teles, priznanih v skladu s členom 5, lahko nadzorni organ ali telo države članice pooblasti uvoznike v zadevni državi članici, da dajo na trg proizvode, uvožene iz tretjih držav, ki niso vključene na seznam iz odstavka 4, pod pogojem, da uvoznik priskrbi zadostne dokaze, iz katerih je razvidno, da so izpolnjeni pogoji iz točk a) in b) odstavka 3. Če ti pogoji več niso izpolnjeni, se dovoljenje takoj odvzame. Sprememba 18 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 6, pododstavek 2 (Uredba (EGS) št. 2092/91) Uvoženi proizvod ima potrdilo, ki ga izda pristojni organ države članice, ki je izdala potrdilo, ali ga pa izda nadzorni organ, priznan v skladu z odstavkom 5, ki potrjuje, da proizvod ustreza pogojem iz tega odstavka. Uvoženi proizvod ima potrdilo, ki ga izda nadzorni organ ali telo države članice, ki je izdala potrdilo, ali ga pa izda nadzorno telo, priznano v skladu z odstavkom 5, ki potrjuje, da proizvod ustreza pogojem iz tega odstavka. Sprememba 19 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 11, odstavek 6, pododstavek 3 (Uredba (EGS) št. 2092/91) Vsaka država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vsakem dovoljenju, podeljenem v skladu s tem odstavkom, vključno z informacijami o zadevnih standardih pridelave in sistemu nadzora. Vsaka država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vsakem dovoljenju, podeljenem v skladu s tem odstavkom, vključno z informacijami o zadevnih standardih pridelave, količini uvoza in sistemu nadzora. Države članice vodijo javno bazo podatkov Skupnosti za uvoz EU, ki jo usklajuje Evropska agencija za varnost hrane. Sprememba 20 ČLEN 1, TOČKA 3 A (novo) Priloga I, del A, odstavek 2.2 (Uredba (EGS) št. 2092/91) (3a) odstavek 2.2 dela A Priloge I Uredbe se nadomesti z naslednjim: "2.2. Druga organska ali mineralna gnojila, navedena v Prilogi II, se lahko izjemoma uporabljajo kot dopolnilo do količine 30 kgN/ha, če: –ustrezna oskrba lokalno prilagojenega pridelka v kolobarjenju s hranilnimi snovmi ali izboljšanje tal nista mogoča s postopki, določenimi v (a), (b) in (c) prejšnjega pododstavka, – proizvodi iz Priloge II, ki se nanašajo na gnoj in/ali živalske iztrebke, se lahko uporabljajo samo, če se v kombinaciji s hlevskim gnojem iz točke 2.1(b) izpolnijo omejitve iz dela B, točke 7.1 te priloge.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Resolucija Evropskega parlamenta o pregledu stanja programa Galileo

P6_TA(2006)0385 B6-0511/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o pregledu stanja programa Galileo (KOM(2006)0272),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uvajalne in obratovalne faze Evropskega satelitskega radionavigacijskega programa (KOM(2004)0477) in svojega stališča iz prve obravnave z dne 6. septembra 2005(1) za sprejetje navedene uredbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 (ES) z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo(2),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta o spremembi statuta skupnega podjetja Galileo iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 876/2002 (KOM(2006)0351),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema(3) in predloga Komisije za Uredbo Sveta, ki spreminja to uredbo (KOM(2005)0190),

–   ob upoštevanju členov 108(5) in 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je Galileo prva evropska infrastruktura, ki jo upravlja Skupnost, in zato predstavlja nove izzive tako zakonodaji kakor tudi financiranju; ker pravno in postopkovno ozadje ni projektno naravnano,

B.   ker je Parlament s svojo zakonodajno in proračunsko pristojnostjo (na primer v svojem zgoraj navedenem stališču z dne 6. septembra 2005), v celoti podprl program Galileo ter priznal, da je Galileo strateški projekt, eden najpomembnejših stebrov Lizbonske strategije, in da ponuja velike priložnosti MSP,

C.   ker so evropski inženirji in razvijalci, ki delajo v Evropski vesoljski agenciji in v vesoljski industriji, opravili pomembno delo, ugotavlja, da je prvi eksperimentalni satelit GIOVE-A že izpolnil svoje glavno poslanstvo, da so tehnični vidiki primerni ter da je zdaj najpomembnejši element za pripravo projekta dobro vodenje,

1.   poziva Evropsko komisijo, naj presodi, kako spremeniti pravno in postopkovno ureditev, da bo zagotovljen trajen napredek projekta; poudarja, da to ne pomeni zmanjšanja pristojnosti in odgovornosti institucij, ampak lahko pomeni uporabo ustvarjalnejših in ustreznejših rešitev za doseganje ciljev programa;

2.   upošteva novi, posodobljeni časovni razpored in poziva Komisijo, naj ravna v skladu z njim in uveljavi skladnost z njim; skupaj z odobritvijo koncesijske pogodbe poziva, naj se ga obvešča o dodatnih stroških zaradi zamude; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o vsaki prihodnji večji spremembi, vendar pravočasno, ne z večletno zamudo;

3.   pozdravlja napredek pri pogajanjih s koncesionarji; poziva vse, vpletene strani Evropske vesoljske industrije, ki sodelujejo v konzorciju, naj si konstruktivno prizadevajo za dosego sporazuma, tako da bo lahko ta projekt takoj, ko bo mogoče, udeležen pri izpolnjevanju Lizbonskih ciljev;

4.   poziva nadzorni organ GNSS, naj Parlamentu poda dvakrat letno poročilo o napredku, s posebnim poudarkom na napredku pri nalogah, ki jih nadzornemu organu GNSS nalaga s 1. januarjem 2007 predlagana direktiva, ki spreminja Direktivo (ES) št. 1321/2004;

5.   poziva nadzorni organ GNSS, naj zagotovi strokovnjaka, ki ga imenuje Evropski parlament, da nadaljuje stalni status opazovalca v skladu s členom 5(5) Uredbe (ES) št. 1321/2004;

6.   priznava prihodnjo ureditev javno vodene službe, ki bi lahko dosegla skoraj 30 % dohodka projekta, podobno kot v zeleni knjigi o aplikaciji; poziva Komisijo, naj dopolni manjkajoče predpise, ki bodo omogočili aplikacijo na različnih področjih, tako da bodo MSP imela dovolj časa za pripravo na sodelovanje;

7.   poziva Komisijo, ob upoštevanju, da ima projekt značaj Skupnosti, naj zagotovi, da bo Parlament obveščen pred podpisom pogodb o institucionalnem sodelovanju s tretjimi državami;

8.   poziva Svet, naj zagotovi, da v tem projektu ne bo več prihajalo do zamud;

9.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 193 E, 17.8.2006, str. 61. (2) UL L 138, 28.5.2002, str. 1. (3) UL L 246, 20.7.2004, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta o skupni politiki priseljevanja Evropske unije

P6_TA(2006)0386 RC-B6-0508/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 6 Pogodbe EU in člena 63 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 42 Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju programa iz Tampereja iz leta 1999 in Haaškega programa iz leta 2004 o območju svobode, varnosti in pravice;

–   ob upoštevanju srečanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki se je odvijal dne 20. - 22. septembra 2006 v Tampereju,

–   ob upoštevanju tekočih razprav o finančnem okvirju, vključno z Evropskim skladom za begunce in Evropskim skladom za vračanje,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o položaju begunskih taborišč na Malti(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o Lampedusi(2),

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker sedem let po sprejemu programa iz Tampereja Evropska unija nima dosledne politike priseljevanja, predvsem pa sta pomanjkljivi področji politike zakonitega preseljevanja in politike vračanja,

B.   ker skupni evropski azilni sistem temelji na sklopu pravil, od katerih nobena država članica ne bi smela imeti možnosti odstopiti,

C.   ob upoštevanju humanitarne stiske v številnih državah EU, ki ležijo na jugovzhodnih zunanjih mejah EU, kjer je na tisoče migrantov izgubilo življenje v Sredozemskem morju, in velikega pritoka priseljencev zlasti med poletjem 2006,

D.   ker je evro-afriška ministrska konferenca o preseljevanju in razvoju, ki se je odvijala v Rabatu dne 10. in 11. julija 2006, sprejela deklaracijo in akcijski načrt,

E.   ker bo vmesni pregled Haaškega programa opravljen do konca tega leta,

F.   ker nezakonito priseljevanje lahko vodi do izkoriščanja ljudi in do prisilnega dela,

G.   ker Zelena knjiga Komisije o pristopu EU do urejanja ekonomske migracije (KOM(2004)0811) predvideva, da "bo med letoma 2010 in 2030, ob sedanjem obsegu pritoka priseljencev, upad aktivnega prebivalstva EU-25 povzročil, da se bo število zaposlenih zmanjšalo za približno 20 milijonov" ter da "so lahko večji redni tokovi priseljevanja vedno bolj potrebni, da bi se zadovoljilo potrebe trga dela EU in zagotovilo blaginjo Evrope",

1.   poudarja, da je povečanje preseljevanja svetovni pojav, ki ima številne vzroke in posledice in ki potrebuje uravnotežen, celovit in dosleden pristop;

2.   se zaveda, da so ob odsotnosti poti za zakonito preseljevanje sistemi za azil pod vse večjim pritiskom, saj so postali sredstvo za pravno urejanje;

3.   priznava človeško dramo in težave, s katerimi se zadnja leta pri uravnavanju zelo obsežnih migracijskih tokov spopadajo nekatere države članice EU; zlasti ugotavlja, da skrb zbujajoče število mladoletnikov med zadnjimi prišleki povzroča težave;

4.   obsoja dejstvo, da je bila plačana visoka humanitarna cena, vključno s priseljenci, ki so izgubili življenje;

5.   je trdno prepričan, da morajo države članice, kar zadeva prosilce za azil in migrante, spoštovati svoje obveznosti po mednarodnem pravu in pravu Skupnosti;

6.   meni, da Evropska unija ni kraj, kjer bi se izkoriščalo ljudi za prisilno delo, in da morajo države članice zato zagotoviti, da se to ne dogaja;

7.   vztraja, naj države članice omogočijo dostop do postopka za obravnavanje prošenj za azil, naj dosledno in strogo izvršujejo določbe Direktive 2003/9/ES(3) ter naj zagotovijo, da so prošnje za azil obravnavane hitro in učinkovito;

8.   poudarja, da mora vsak celovit pristop do priseljevanja upoštevati "dejavnike spodbude", zaradi katerih ljudje sploh zapustijo domovino, kar pa zahteva zagotovitev resničnih možnosti za zakonito priseljevanje v Evropsko unijo ter jasne načrte za razvoj in naložbe v državah izvora in tranzita, vključno s trgovinsko in kmetijsko politiko, s katerima se spodbujajo gospodarske priložnosti, predvsem zaradi preprečitve množičnega bega možganov;

9.   opozarja, da bi skladno evropsko politiko priseljevanja morala spremljati politika vključevanja, s katero bi med drugim predvideli ustrezno vključevanje na trg dela, pravico do izobraževanja in usposabljanja, dostop do storitev socialnega in zdravstvenega varstva ter sodelovanje priseljencev v družbenem, kulturnem in političnem življenju;

10.   ponavlja, da vsaka odločitev o popuščanju pri pravilih o priseljevanju vpliva na položaj drugih držav članic in da so se države članice v duhu lojalnega sodelovanja dolžne posvetovati z drugimi državami članicami in jih obveščati o ukrepih, ki utegnejo vplivati na razmere glede priseljevanja, kakor je opredeljeno v stališču Parlamenta z dne 6. julija 2006 o vzpostavitvi vzajemnega informacijska postopka v zvezi z ukrepi držav članic na področju azila in priseljevanja(4);

11.   poziva k partnerskemu pristopu glede držav izvora in tranzita, s katerim bi zagotovili, da bodo te države dejavno pripomogle k upravljanju migracijskih tokov, zajezitvi nezakonitega priseljevanja in pripravi učinkovitih informacijskih kampanj o pogojih v državah sprejemnicah EU, vključno z merili za pridobitev azila;

12.   meni, da mora biti delitev odgovornosti in finančnih bremen med državami članicami sestavni del politike priseljevanja EU ter skupnega evropskega azilnega sistema;

13.   poziva k večji vlogi Evropske unije pri upravljanju humanitarnih kriz, ki so povezane z migracijskimi tokovi in iskalci azila;

14.   zato meni, da bi moral biti državam omogočen dostop do tehnične pomoči in sredstev iz programa ARGO, Evropskega sklada za begunce, Evropskega sklada za zunanje meje, Evropskega sklada za vključevanje in Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2007–2013;

15.   poziva k izdatnejšemu financiranju nevladnih organizacij, ki delujejo na terenu in zagotavljajo nujno pomoč;

16.   meni, da je množično priseljevanje posledica neuspešnih gospodarstev, vse večje revščine prebivalstva, kršitev človekovih pravic, poslabšanja okolja, vse večjega razkoraka med bogatimi in revnimi državami, državljanskih vojn, vojn za nadzor nad naravnimi viri, političnega preganjanja, politične nestabilnosti, korupcije in diktature v številnih izvornih državah;

17.   poziva Komisijo, naj čim prej predlaga ustanovitev sklada za nujne primere, s katerim bi financirali "skupine strokovne pomoči", ki bi nudile praktično pomoč pri sprejemu na mejah in reševale humanitarne krize v državah članicah, ter naj v nova sredstva za obdobje 2007–2013 vključi mehanizem za nujne primere, da bo mogoče zagotavljati finančno pomoč v izrednih razmerah;

18.   poziva države članice, naj omogočijo dostop do postopka za obravnavanje prošenj za azil, naj dosledno in strogo izvršujejo določbe Direktive 2005/85/ES(5) ter zagotovijo, da se prošnje za azil obravnavajo hitro in učinkovito;

19.   priznava, da je treba sprejeti nepristransko direktivo EU o vračanju, in poziva Svet, naj si še bolj prizadeva za njeno sprejetje; obenem opaža, da Svetu v sedmih letih po zasedanju Evropskega sveta v Tampereju in kljub številnim pozivom Parlamenta ni uspelo pripraviti skupne opredelitve politike priseljevanja in je namesto tega ohranil soglasje ter postopek posvetovanja za vse zadeve, povezane z zakonitim priseljevanjem;

20.   poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje v okviru agencije Frontex in natančneje opredelijo njeno nalogo;

21.   vendar meni, da so mejne kontrole in ukrepi za boj proti nezakonitemu priseljevanju le eden od vidikov politike EU do držav, ki niso članice Evropske unije in do katerih je treba izvajati dejavno razvojno politiko države izvora in tranzita, zato da bi zmanjšali škodljive posledice izseljevanja;

22.   ugotavlja, da imajo države članice različen pristop do problematike v zvezi s sto tisoči nezakonitih priseljencev, ki delajo brez dovoljenj in vsakršnega socialnega varstva, saj ni skupne politike priseljevanja EU, vendar meni, da množična legalizacija statusa nezakonitih priseljencev ni dolgoročna rešitev, saj s takšnimi ukrepom ne bi odpravili resničnih osnovnih težav;

23.   poudarja, da morajo biti vsi ukrepi za boj proti nezakonitemu priseljevanju in za okrepitev nadzora na zunanjih mejah, tudi kadar potekajo v sodelovanju s tretjimi državami, skladni z zagotovili in temeljnimi pravicami posameznika, kot so določene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), zlasti s pravico do azila in pravico do nevračanja;

24.   opozarja na nevarnosti eksternalizacije upravljanja zunanjih meja EU in si želi boljšega sodelovanja z državami izvora in tranzita, ki bi temeljilo predvsem na spoštovanju človekovih pravic, zlasti pravice do azila in nevračanja, ter na skupnih interesih EU in držav izvora in tranzita;

25.   meni, da bi morala Evropska unija uporabiti vseobsegajoč pristop; meni, da njena politika priseljevanja ne bi smela obsegati le partnerstva s tretjimi državami, varovanja zunanjih meja zaradi boja proti trgovini z ljudmi in pravične politike vračanja, ampak obenem odpreti poti zakonitega priseljevanja, spodbujati vključevanje priseljencev v družbo gostiteljico in omogočiti skupni razvoj držav izvora, da bi odpravili osnovne vzroke za priseljevanje;

26.   poziva Komisijo, naj čim prej da pobudo za revizijo Uredbe (ES) št. 343/2003(6),"Dublin II", in postavi pod vprašaj temeljno načelo te uredbe, da je država članica, ki je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, prva država, do katere pridejo prosilci, kar nevzdržno obremeni države na jugu in vzhodu EU, ter da uvede pravičen mehanizem za delitev odgovornosti med državami članicami;

27.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0136. (2) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 598. (3) UL L 31, 6.2.2003, str. 18. (4) P6_TA(2006)0313 (5) UL L 326, 13.12.2005, str. 13. (6) UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Darfurju

P6_TA(2006)0387 RC-B6-0512/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Sudanu in zlasti v Darfurju,

–   ob upoštevanju ustreznih resolucij Varnostnega sveta ZN in zlasti Resolucije Varnostnega sveta ZN 1706 z dne 31. avgusta 2006,

–   ob upoštevanju sklepa Afriške unije (AU) iz aprila 2004 o ustanovitvi Afriške misije v Sudanu (AMIS),

–   ob upoštevanju svetovnega dneva za Darfur, ki je bil organiziran dne 17. septembra 2006,

–   ob upoštevanju darfurskega mirovnega sporazuma, podpisanega v Abudži v Nigeriji dne 5. maja 2006,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je darfurski regijski spor med vladnimi silami, provladnimi milicami in uporniki v zadnjih treh letih povzročil več kot 200.000 smrtnih žrtev in več kot 2 milijona notranje razseljenih oseb in beguncev, kljub podpisu darfurskega mirovnega sporazuma 5. maja 2006,

B.   ker darfurski mirovni sporazum ostaja osnova za stabilnost, mir in spravo v Darfurju, kljub izjavi posebnega predstavnika ZN Jana Pronka, da je navedeni sporazum "skoraj mrtev",

C.   ker je po mnenju koordinatorja za prvo pomoč ZN Jana Egelanda humanitarni in varnostni položaj v Darfurju najslabši po letu 2004 in se dostop humanitarne pomoči še naprej slabša do te mere, da so nekatera območja popolnoma nedostopna za humanitarne delavce, kar pomeni, da tisoči prebivalcev Darfurja nimajo dostopa do humanitarne pomoči,

D.   ker vse strani še naprej kršijo sporazum o prekinitvi ognja v regiji, nasilje pa je večkrat usmerjeno proti civilnemu prebivalstvu, in ker so nedavne vojaške okrepitve v Darfurju in okrepitev vladnih sil v regiji povzročile obnovitev spopadov na območju severnega Darfurja,

E.   ker "odgovornost za zaščito" ZN zagotavlja, da se Varnostni svet ZN v skladu s poglavjem VII Ustanovne listine ZN lahko odloči za vojaški poseg, če "nacionalne oblasti očitno ne morejo zaščititi prebivalstva pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu",

F.   ker je Varnostni svet ZN v svoji resoluciji 1706 odobril nove mirovne sile ZN z največ 22.500 vojaki in policisti, ki naj bi od Afriške misije v Sudanu (AMIS) prevzeli operacije v Darfurju, pri tem pa utrdili popolno spoštovanje suverenosti, enotnosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Sudana,

G.   ker sudanska vlada takšnim silam ZN še naprej preprečuje vstop v Sudan,

H.   ker konflikt v Darfurju in nezmožnost kaznovanja v vedno večji meri vplivata na stabilnost centralnoafriške regije in predstavljata nevarnost za mednarodni mir in varnost,

I.   ker so se Združeni narodi v skladu s sklepom Afriške unije z dne 20. septembra 2006 o podaljšanju trenutnega mandata mirovnim silam v Darfurju do konca leta zavezali, da bodo zagotovili nadaljnjo logistično in materialno pomoč za AMIS,

J.   ker je Varnostni svet ZN marca 2005 primer o razmerah v Darfurju predal mednarodnemu kazenskemu sodišču,

1.   poziva sudansko vlado, naj sprejme mirovne sile Združenih narodov, v skladu s poglavjem VII Ustanovne listine ZN;

2.   poudarja, da Sudan ni izpolnil "odgovornosti za zaščito" svojih prebivalcev in mora zato sprejeti sile ZN v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1706; poziva Varnostni svet ZN, naj na sudansko vlado izvaja pritisk, naj sprejme razporeditev že odobrene misije ZN v Darfurju, z jasnim mandatom v skladu s poglavjem VII in z okrepljenimi zmogljivostmi, zagotovljenimi z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1706;

3.   zahteva, naj sudanske oblasti ne ovirajo razporeditve in dejavnosti misije ZN v Darfurju in naj ustvarijo potrebne pogoje za učinkovito delovanje misije; poudarja, da bodo vse napake sudanskih oblasti v zvezi s tem sankcionirane;

4.   poziva mednarodno skupnost in vse vpletene strani, naj oblikujejo načine za učinkovit in hiter prispevek k uspešni operaciji misije ZN v Darfurju in za rešitev krize;

5.   poziva Kitajsko in Rusijo, naj odigrata pozitivno vlogo v ZN pri naporih za zagotovitev razporeditve mirovnih sil ZN in naj izkoristita svojo vlogo v regiji za olajšanje razporeditve misije in preprečevanje prelivanja krvi;

6.   v zvezi s tem poziva Kitajsko, naj izhaja iz skupne izjave Kitajske in EU z dne 9. septembra 2006, v kateri "voditelji poudarjajo, da bi bil prehod z operacije Afriške unije na operacijo ZN ugoden za mir v Darfurju"; poziva kitajsko vlado, naj na podlagi te izjave in z uporabo svojega vpliva v Sudanu sudansko vlado prepriča, naj sprejme mirovne sile ZN;

7.   poziva Arabsko ligo, naj preneha podpirati nadaljnjo nepopustljivost Sudana glede potrebe po mirovnih silah ZN;

8.   opozarja na zaveze Združenih narodov po genocidu v Ruandi, da bodo učinkoviteje nosili breme politične odgovornosti v Afriki;

9.   poziva EU, naj zahteva takojšnje izvajanje prepovedi letenja nad Darfurjem, ki ga uvaja Resolucija Varnostnega sveta ZN 1591 (2005); poziva mednarodno skupnost, naj se s Čadom dogovori o izvajanju prepovedi letenja iz vzhodnega Čada;

10.   obsoja nadaljnje kršitve premirja vseh strani in še posebej nasilje nad civilnim prebivalstvom in ciljanje humanitarne pomoči;

11.   poziva vse strani, vključno s sudansko vlado, naj takoj prenehajo vojaške akcije v Darfurju, naj spoštujejo sporazum o prekinitvi ognja in spoštujejo ter izvajajo svoje obveznosti v skladu z darfurskim mirovnim sporazumom;

12.   poziva strani, ki še niso podpisale darfurskega mirovnega sporazuma, naj ga podpišejo, se zavežejo k izvajanju in izvajajo sporazum;

13.   poziva k ukrepom za krepitev zaupanja, kot je dialog in posvetovanje Darfur-Darfur, ki vključuje vse strani, vpletene v konflikt, tudi civilno družbo;

14.   se je seznanil s podaljšanjem mandata misije AMIS do konca leta 2006; poudarja potrebo po okrepitvi mandata in nalog teh sil in zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev, kakor tudi logistične in materialne podpore tem silam, kar jim bo omogočilo učinkovito podporo izvajanju darfurskega mirovnega sporazuma;

15.   poziva EU in druge mednarodne akterje, naj sodelujejo z ZN in Afriško unijo, da mirovnim silam zagotovijo možnost hitrega odziva na kršitve prekinitve ognja ali izzivanje katere koli strani;

16.   poziva EU, ZDA in druge mednarodne akterje, naj uvedejo sankcije proti vsem stranem, vključno z vlado, ki kršijo prekinitev ognja ali napadajo civiliste, mirovniške čete ali vse vpletene v humanitarne operacije in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo nezmožnosti kaznovanja z izvajanjem sankcij Varnostnega sveta;

17.   poziva sudansko vlado in mednarodno skupnost, naj sodelujeta z mednarodnim kazenskim sodiščem, da bi odpravili nezmožnost kaznovanja;

18.   poziva vse stalne članice Varnostnega sveta ZN, naj prevzamejo globalno odgovornost in naj ne ovirajo izvajanja ukrepov za dosego miru, varnosti in stabilnosti v Sudanski regiji Darfur, ampak naj podpirajo in spodbujajo vse primerne korake na poti k trajni rešitvi konflikta;

19.   poziva vse strani, še posebej sudansko vlado, naj zagotovijo popoln, varen in neoviran dostop reševalnega osebja do pomoči potrebnih v Darfurju in dostavo humanitarne pomoči, zlasti do notranje razseljenih oseb in beguncev;

20.   poziva k znatnemu povečanju humanitarne pomoči mednarodne skupnosti za skoraj 3 milijone ljudi, ki so popolnoma odvisni od te pomoči v obliki hrane, zavetišča in medicinske oskrbe;

21.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu ministrov AKP-EU, sudanski vladi, Afriški uniji in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

Resolucija Evropskega parlamenta o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo (2006/2034(INI))

P6_TA(2006)0388 A6-0256/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega akcijskega načrta o strateškem partnerstvu med Indijo in EU z dne 7. septembra 2005 in zlasti poglavja o razvoju trgovine in naložb,

–   ob upoštevanju sklepov 9. okrogle mize med Indijo in EU, ki je potekala od 18. do 20. septembra 2005 v mestu Hyderabad,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih za trgovinske odnose med EU in Kitajsko(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: strateško partnerstvo(2),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 1. decembra 2005 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prisilnem licenciranju patentov za farmacevtske izdelke, namenjene za izvoz v države s težavami v javnem zdravju(3),

–   ob upoštevanju sklepa Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in javnemu zdravju, sprejetega dne 29. novembra 2005,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije(4),

–   ob upoštevanju sporazuma iz leta 2004 med Indijo in ZDA z naslovom "Naslednji korak do strateškega partnerstva" in ob upoštevanju dogovora o uporabi jedrske energije v civilne namene, sprejetega med uradnim obiskom predsednika Busha v Indiji dne 2. marca 2006,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni kroga pogajanj iz Dohe po sklepu ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu(5),

–   ob upoštevanju srečanja na vrhu med EU in Indijo, ki je potekalo dne 6. aprila 2006 v New Delhiju,

–   ob upoštevanju obiska delegacije Evropskega parlamenta za odnose z južnoazijskimi državami in z Združenjem držav južne Azije za regionalno sodelovanje (SAARC) aprila 2006 v New Delhiju in pokrajini Pandžab,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za razvoj (A6-0256/2006),

A.   ker sta EU in Indija največji demokraciji na svetu in njuna ustavna zaveza k pluralizmu in pravni državi spodbuja doslednost v trgovinskih in gospodarskih odnosih, omogoča pravno varnost naložb ter prispeva k svetovni stabilnosti,

B.   ker skupni akcijski načrt vsebuje širok razpon dejavnosti, ki jih je treba izvesti v okviru dialoga in sodelovanja na področju trgovinskih in gospodarskih ukrepov, vendar ne določa prednostnih nalog in rokov,

C.   ker je EU glavni vir indijskih tujih neposrednih naložb, pri čemer odlivi leta 2004 znašajo 1 100 milijonov EUR, in ker so se prilivi indijskih neposrednih tujih naložb v EU s 140 milijonov EUR v letu 2002 povečali na 600 milijonov EUR v letu 2003,

D.   ker indijski izvoz v države članice EU znaša 22,4 %, uvoz pa 20,8 % ter ker se je trgovinska menjava med EU in Indijo od leta 1980 do 2004 povečala s 4 400 milijonov EUR na 33 200 milijonov EUR oziroma za 16,9 % med letoma 2003 in 2004,

E.   ker je med relativnima ravnema trgovine med EU in Indijo veliko neravnovesje; ker Indija ustvari 21 % trgovinske menjave z EU, Indija pa manj kot 1 % trgovine EU; ker je EU največja indijska trgovinska partnerica, Indija pa je na seznamu EU le na 10. mestu,

F.   ker je bila indijska gospodarska rast v zadnjem desetletju v povprečju višja za 6 % letno in ker lahko v naslednjem desetletju še naprej raste za 7 do 8 % letno,

G.   ker neučinkovit finančni sektor ovira ohranjanje 8 % gospodarske rasti v Indiji,

H.   ker je Indija zaradi svoje velikosti, prebivalstva in dinamične gospodarske rasti v zadnjih dveh desetletjih rastoča regionalna sila in ena od svetovnih jedrskih sil, ki lahko vpliva na svetovno gospodarstvo in varnost, kar daje Indiji večjo odgovornost v mednarodnih forumih, kot so Združeni narodi, Svetovna trgovinska organizacija ali Mednarodna agencija za jedrsko energijo, in v regionalnih organizacijah v Aziji, zlasti SAARC in ASEAN,

I.   ker je širitev Indije ugodna priložnost, ki kljub vsemu zbuja tudi upravičeno skrb za nekatere industrijske sektorje EU, kar povečuje potrebo po političnem upravljanju in sodelovanju pri gospodarskem in trgovinskem upravljanju njenega izvoza na ravni EU,

J.   ker bo imela Indija leta 2025 1,4 milijarde prebivalcev in bo dosegla Kitajsko kot državo z največ prebivalci na svetu, če se ohrani trenutna raven rasti prebivalstva, ki znaša 2 %,

K.   ker bo leta 2020 povprečna starost zahodnih Evropejcev 45 let, Indijcev pa zgolj 29; ker trenutni demografski trendi kažejo, da bo potencialna rast EU do leta 2020 upadla; ker je nasprotno ključna prednost Indije ta, da ima na voljo veliko število mlade, usposobljene, angleško govoreče in poceni delovne sile,

L.   ker je uspešen izid razvojne agende iz Dohe ključnega pomena tako za EU kot za Indijo in ker tak sporazum ne izključuje dvostranskih sporazumov STO+,

M.   ker je Indija ena največjih uporabnic protidampinških ukrepov kot pobudnica in kot tarča, saj je bila v zadnjih desetih letih pobudnica 412 preiskav, sledita pa ji ZDA s 358 in EU s 318 preiskavami,

N.   ker je v Indiji registriranih že 27 okvirov geografskih označb, čeprav je Indija okvir geografskih označb ustanovila šele pred kratkim, in je več kot 40 vlog še v obravnavi,

O.   ker je uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v okviru Svetovne trgovinske organizacije pomembno tako za EU kot za Indijo,

P.   ker šteje indijska diaspora več kot 20 milijonov ljudi, od tega jih približno 3 milijone živi v EU, kar Indiji zagotavlja nakazila v povprečju 6 milijard dolarjev (USD) letno,

Q.   ker med Indijo in Pakistanom, ki sedaj premoreta jedrsko oborožitev, traja od leta 1947 stalna napetost, ki je svet pripeljala na rob jedrske vojne in ki ovira notranje naložbe in zaveze v obeh državah,

R.   ker je svetovno povpraševanje po nafti od leta 2000 naraslo za 7 milijonov sodčkov na dan, pri čemer gre 1 milijon sodčkov v Indijo, katere raven porabe nafte hitro narašča, ker ima Indija četrto največjo industrijo etanola na svetu, katere letna proizvodnja znaša 462 milijonov galon; ker je 70 % v Indiji uporabljene energije uvožene; ker bo nadaljevanje gospodarske rasti odvisno od odprtja novih poti dobave energije; ker je rast svetovnega povpraševanja po nafti morebitni vir gospodarske nestabilnosti ter strateških in političnih napetosti,

S.   ker pa bo vendarle Indija prva država v južni Aziji, ki bo uvedla strateške naftne rezerve,

T.   ker 390 milijonov indijskega prebivalstva živi z manj kot dolarjem na dan in ker je rast v Indiji različno vplivala na posamezne dele družbe, pri čemer je prinesla koristi zgolj majhnemu deležu prebivalstva,

U.   ker se je BDP države Gudžarat, najhitreje rastoče države v Indiji, med leti 1993 in 2003 podvojil, proizvod na prebivalca pa se je povečal za 73 %; ker pa se je nasprotno v indijski najrevnejši državi Biharju proizvod na prebivalca v enakem obdobju povečal le za 22 %,

V.   ker se je 2. februarja 2006 v okrožju Anantapur (država Andhra Pradeš) začela izvajati pobuda, znana kot "Rural Employment Guarantee Scheme", ki bo enemu članu družine z nizkimi prihodki zagotavljala 100 dni dela v javnih projektih na leto za zajamčeno plačo; in ker je ta program najambicioznejša shema za odpravo revščine na podeželju v Indiji,

W.   ker je Indija največja posamezna upravičenka do splošnega sistema preferencialov (GSP), saj je njen izvoz v EU, ki je bil upravičen do prednostnega dostopa do trga EU brez carine ali z znižano carinsko stopnjo, leta 2005 znašal 7 700 milijonov EUR; ker to pomeni, da je skoraj polovica indijskega izvoza v EU, ki je ocenjen na malo čez 17 000 milijonov EUR, imela koristi od sheme splošnega sistema preferencialov; ker so se carinske tarife za indijska oblačila znižala povprečno z 12 % na 9,5 %,

X.   ker je odprava kvot na oblačila in tekstil od 1. januarja 2005 naprej najbolj koristila Kitajski in Indiji, katerih izvoz se je lansko leto povečal za 42 % in 18 %; ker je nasprotno večina drugih dobaviteljev iz držav v razvoju imela izgubo, čeprav je ponovna vzpostavitev kvot EU na kitajski izvoz sredi leta 2005 pozitivno vplivala na njihov izvoz v drugi polovici leta,

Y.   ker je Indija ena od držav z največjim številom otrok, ki delajo,

Z.   ker je glede na poročilo Združenih narodov o svetovni epidemiji AIDS iz leta 2006 v Indiji 5,7 milijona okuženih z virusom HIV in aidsom; ker je ocenjeno, da je trenutno manj kot 1 % odraslega prebivalstva v Indiji okuženega, vseeno pa Indija še vedno vodi pred Južno Afriko kot država z največjim številom ljudi, okuženih z virusom HIV in aidsom, kar še poudari udarec, ki ga je bolezen zadala južnoazijski podcelini; ker so države z visoko pogostostjo bolezni živahna gospodarstva, ki uporabljajo prehodno delovno silo in prevoz s tovornjaki, oboje pa pospešuje širjenje okužb,

AA.   ker je okoli 80 % indijskega ozemlja izpostavljenega ciklonom, poplavam, zemeljskim plazovom, suši in potresom, pa tudi lokalnim nevarnostim in ker je kombinacija slabih družbenih ter gospodarskih pogojev in naravnih nesreč povzročila začaran krog revščine in ranljivosti,

AB.   ker je prisotnost malarije in kolere v Indiji še vedno zelo zaskrbljujoča, zaradi česar je treba sprejeti posebne ukrepe,

AC.   ker je zapostavljanje stalno prisotno v kastnem sistemu, zaradi česar Indija še vedno ne izkorišča vseh možnosti svojih prebivalcev v smislu potenciala in veščin,

Trgovina

1.   pozdravlja dejstvo, da sta se Indija in EU zavezali k uspešnemu in ambicioznemu izidu razvojne agende iz Dohe; s tem v zvezi poziva Indijo, naj izkoristi svoj položaj vodje G20, da bi do konca leta 2006 med razvitimi državami, rastočimi gospodarstvi in državami v razvoju dosegli uravnotežen sporazum, ki bi koristil razvoju; ugotavlja, da pogajanja o razvojni agendi iz Dohe niso združljiva z dvostranskimi pogajanji STO+; ugotavlja, da sheme, kot je splošni sistem preferencialov, državam v razvoju, kot je Indija, po zaključenem krogu pogajanj iz Dohe ne bodo več toliko vredne, saj bodo s tem nadalje zmanjšane prednosti, ki jo te države trenutno uživajo; poziva EU, da Indiji ponudi sklenitev prostotrgovinskega sporazuma, podobnega njenemu sporazumu s Čilom, ki omogoča brezcarinski uvoz izvoznih izdelkov obeh strank na vzajemni osnovi, ter poziva skupino na visoki ravni za trgovino, naj preuči vzajemne možnosti v tem smislu;

2.   ugotavlja, da so bili odnosi Indija-Združene države Amerike ob upoštevanju jedrskega dogovora izpred več kot leta dni dobri kot še nikoli prej, ob sedanjem zastoju pri razvojni agendi iz Dohe pa so se odnosi med državama pokvarili in trgovinski odnosi so se postopoma slabšali, pri čemer je Indija krivila Združene države Amerike, da nočejo zmanjšati kmetijskih subvencij prej, kot bi začele države v razvoju odpirati svoje trge nekmetijskim proizvodom, Združene države Amerike pa so grozile z umikom ugodnosti tri desetletja stare splošne sheme tarifnih preferencialov, ki je omogočala brezcarinski dostop do nekaterih vrst indijskega blaga; poudarja, da je za pozitiven izid razvojne agende iz Dohe potrebna polna podpora EU in Indije; poziva Indijo in G20, naj se zavedajo, da mora evropski ponudbi na področju kmetijstva ustrezati enaka ponudba Združenih držav Amerike in ji slediti razumna ponudba G20 na področju nekmetijskih izdelkov in storitev;

3.   pozdravlja delo skupine na visoki ravni za trgovino na področju izboljšanja sodelovanja ter postopno izvajanje akcijskega načrta, ki določa postopno vključevanje Indije v velike in skupne mednarodne projekte, ko sta ITER in Galileo; vseeno pa ugotavlja, da skupni akcijski načrt na mnogih področjih določa samo stalni dialog, ne daje pa nikakršnih napotkov glede prednostnih nalog in rokov; poziva obe strani, naj pokažeta politično voljo, potrebno za utrditev medsebojnih odnosov za učinkovito strateško partnerstvo;

4.   je zaskrbljen, da opogumljajočim statistikam navkljub ostaja nekaj področij, kjer imata obe gospodarstvi še nedotaknjen trgovinski potencial; poziva skupino na visoki ravni za trgovino, da vprašanja trgovine in naložb obravnava kot del širokega in odprtega političnega dialoga in da preuči sodelovanje na področjih, kot je preseljevanje, izobrazba in kulturna izmenjava;

5.   ugotavlja, da visoke indijske uvozne tarife, nedavnemu precejšnjemu napredku navkljub pa tudi netarifne ovire, ostajajo skrb zbujajoče za industrijo EU; meni, da podpiranje tako zaščitniške politike po gospodarski liberalizaciji povzroča izkrivljanje trga in tržne manipulacije; je zaskrbljen, da pogajanja Svetovne trgovinske organizacije o tarifah niso pripeljala do nobenih izboljšav (ni bilo vezanja tarif ali zaveze k maksimalnim "zavezujočim" ravnem, ki so bile tudi visoke) in da so bila kasnejša prizadevanja Komisije, da bi vzpostavila dvostranski dialog z Indijo o določenih izkrivljanjih, do sedaj neuspešna; ugotavlja, da lahko zmanjšanje trgovinskih ovir pripelje do postopnih izboljšav pri trgovinskih pogojih, s ciljem spodbujanja rasti, zaposlitve in trajnostnega razvoja; poziva Indijo, da uvozne tarife približa stopnji, uporabljeni v okviru razvojne agende iz Dohe, in da si še naprej prizadeva odstraniti del obstoječih netarifnih ovir; spodbuja skupino na visoki ravni za trgovino k prizadevanjem za umik tarif med strankama na praktično vso trgovino s pomočjo dvostranskega prostotrgovinskega sporazuma, kar bi omogočilo obstoječim in morebitnim izvoznikom razvoj njihovih podjetij in razvejanje njihove izvozne baze;

6.   poziva EU, da podpre možnosti indijske mednarodne trgovine in njene napore pri privabljanju tujih neposrednih naložb (FDI), predvsem s povečevanjem s trgovino povezane pomoči, da se zmanjšajo infrastrukturni in upravni zaostanki;

7.   meni, da so pravila o konkurenci in njihovo učinkovito izvajanje bistvena za zagotavljanje realizacije vseh koristi liberalizacije in z njo povezane reforme predpisov, prispevajo pa tudi k gospodarskem razvoju in dobrem upravljanju; meni tudi, da učinkovita konkurenčna politika privlači tuje vlagatelje, saj vzpostavlja pregleden in nediskriminatoren pravni okvir za gospodarske subjekte; ugotavlja, da ni enega samega univerzalnega modela, kar zadeva konkurenčne določbe v prostotrgovinskih sporazumih, ki jih je EU sklenila v zadnjih desetih letih, saj se vsebina konkurenčnih določb razlikuje glede na to, ali konkurenčna pravila in izvršne ustanove v državi partnerki sploh obstajajo in do kolikšne mere so razvite; poziva skupino na visoki ravni za trgovino, da preuči, kako visoko zastaviti cilje, kar zadeva konkurenčne določbe v kakšnem koli dvostranskem trgovinskem sporazumu med EU in Indijo;

8.   ugotavlja, da v pogajanjih o protidampingu Indija nastopa kot uporabnica in kot predmet postopka; pozdravlja dober delovni odnos na tem področju med EU in Indijo ter obe poziva, naj skupaj rešita zlorabo protidampinških ukrepov in odpravita damping;

9.   ugotavlja, da je po mnenju EU in Indije zaščita geografskih označb uporabno orodje za proizvajalce, potrošnike in državno oblast; kljub vsemu ugotavlja, da Indija orodja geografskih označb ne pozna dobro; poziva indijsko vlado, naj spodbuja sistem geografskih označb in pošiljanje vlog za morebitne geografske označbe; ugotavlja, da imajo v skladu s TRIPS članice Svetovne trgovinske organizacije proste roke pri izvajanju svojih zakonov o širši zaščiti, kot jo zahteva sam sporazum; meni, da bi dvostranski dogovor lahko zaščitil geografske označbe v EU in Indiji bolj kot sporazum TRIPS in tako omogočil uporabno dodatno orodje k skupnim večstranskim prizadevanjem;

10.   ugotavlja, da je vedno večji pomen intelektualne lastnine v Indiji jasen iz rasti registracij na Indijskem uradu za intelektualno lastnino, ter ugotavlja, da je indijska industrija pripravljena na globalne izzive in sprejema na raziskavah temelječ razvoj kot sestavni del poslovne strategije; ugotavlja, da je Indija nedavno sprejela reforme svoje ureditve glede pravic intelektualne lastnine, vključno s (spremenjenim) zakonom o patentih iz leta 2005; ugotavlja, da so bili storjeni tudi koraki k poenostavitvi in racionalizaciji postopkovnih vidikov, kar bi sistem naredilo bolj uporabniku prijazen; ugotavlja tudi, da je Indija, sodeč po novih zakonskih pobudah, začela tudi s širšo modernizacijo celotnega urada za intelektualno lastnino ter namenila znatne zneske za vzpostavitev in nadgradnjo infrastrukture; poziva Indijo, naj zagotovi, da se bo sistem izvajal v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti iz Ria in z veljavnimi obveznostmi v okviru Svetovne trgovinske organizacije;

11.   ugotavlja, da je v zadnjih desetih letih tudi EU vzpostavila celovit sitem zaščite intelektualne lastnine z usklajevanjem večine nacionalnih sistemov intelektualne lastnine in širitvijo pravic intelektualne lastnine Skupnosti po vsej EU; meni, da zaradi načel države z največjimi ugodnostmi in domače obravnave ta zakonodaja koristi tako imetnikom pravic intelektualne lastnine iz EU kot tudi imetnikom izven nje; meni, da je izvrševanje sestavni del zaščite intelektualne lastnine in spodbuja EU in Indijo, da določita takšna skupna načela za izvršne ukrepe, da bodo le-ti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter ne bodo ovirali legitimne trgovine;

12.   meni, da glede na to, da je na svetu več kot ena tretjina kopij programske opreme za osebne računalnike pridobljena nezakonito, piratstvo še naprej grozi prihodnosti inovacij na področju programske opreme, kar pomeni izgubo delovnih mest in davčnih prihodkov tako za Indijo kot za EU; ugotavlja, da je Indija s pomočjo vladne politike pritiskanja na kršitelje in kampanj za informiranje in osveščanje v letu 2005 zabeležila kar 2 % padec piratstva; vendar pa se zaveda, da je treba storiti še veliko glede nepoštene konkurenčne prednosti, ki jo indijska podjetja pridobijo z uporabo piratske programske in strojne opreme v proizvodnji in izdelavi; poziva indijske državne vlade in zvezno vlado, da še bolj znižajo razširjenost piratstva; ugotavlja, da se bodo sicer trenutna prizadevanja EU in ZDA v boju proti piratstvu osredotočila na Kitajsko in Rusijo, vendar bo kmalu sledila tudi ostala Azija; meni, da je Indiji konstruktivno sodelovanje z EU na tem področju v interesu, glede na študijo IDC iz leta 2005, ki je ocenila, da bo Indija ustvarila 115 000 novih delovnih mest na področju informacijske tehnologije, da bo v njeno gospodarstvo vloženih dodatnih 5 900 milijonov USD in da bodo davčni prihodki narasli za 86 milijonov USD, če Indiji uspe do leta 2009 zmanjšati raven piratstva s trenutnih 72 % na 64 %;

13.   priznava pomen, ki ga ima farmacevtska industrija za indijsko gospodarstvo in družbo, ter poziva indijske oblasti, da zagotovijo, da so pri uporabi ljudi in živih živali pri znanstvenih poskusih upoštevani mednarodni standardi in da je takšnih poskusov čim manj, namesto njih pa se najdejo alternativne rešitve;

14.  EU in Indijo poziva, naj v okviru kroga pogajanj iz Dohe vodita proces iskanja hitre in trajne rešitve za TRIPS in javno zdravje, ki bo olajšala dostop do osnovnih zdravil; pozdravlja ukrepe indijske vlade glede pravil intelektualne lastnine za zdravila; poziva indijsko vlado, da pospeši izvajanje zakona, zlasti kar zadeva izvažanje generičnih zdravil;

15.   ugotavlja, da je tradicionalno znanje čedalje bolj priznano kot koristna opora tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, pri čemer je do 80 % svetovnega prebivalstva pri izpolnjevanju svojih dnevnih prehrambenih in zdravstvenih potreb odvisnih od izdelkov in storitev, ki izhajajo iz inovacij in praks tradicionalnega znanja, vključno s 441 etničnimi skupnostmi v Indiji; opaža zapletene zakonske, politične in družbene povezave med pravicami intelektualne lastnine in ohranitvijo biološke raznovrstnosti in genskih virov; EU in Indijo poziva k skupnemu iskanju sprejemljive rešitve za usklajevanje TRIPS s cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti iz Ria;

16.   pozdravlja indijske ukrepe za reformo svojega finančnega sektorja, kar zadeva precejšnjo liberalizacijo obrestnih mer, zmanjšanje obveznega hranjenja vladnih zadolžnic v bankah in sproščanje bančnih obveznosti k dajanju posojil prednostnim sektorjem, kot sta kmetijstvo in majhna podjetja; meni, da je reforma finančnega sektorja še bolj nujna, saj postaja Indija čedalje bolj vključena v svetovni finančni sistem; zlasti meni, da je liberalizacija finančnega sektorja v smeri večje odpornosti na notranje in zunanje pretrese potrebna za spodbujanje rasti depozitov, razvoj kulture posojil in vstop domačih in tujih sil; meni, da bi lahko prenos tehničnega in upravljavskega znanja igral koristno vlogo pri razvoju indijskih finančnih trgov, ter poziva EU, da glede tega Indiji ponudi pomoč;

17.   poziva indijske načrte za umik nadzornih mehanizmov z rupije z umikom vseh preostalih nadzornih mehanizmov kapitala z delno konvertibilne rupije; meni, da bo tako odstranjena pomembna ovira na poti k vključitvi Indije v svetovno gospodarstvo, saj bo indijskim posameznikom in podjetjem omogočeno bolj prosto investiranje na tujem, večjim podjetjem pa lažji in cenejši dostop do tujega dolga, ki je trenutno omejen na 500 milijonov USD letno na podjetje;

18.  Indijo poziva, naj postane država podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki je neizogiben večstranski instrument za ohranjanje in krepitev mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti, ter je zaskrbljen zaradi večjega jedrskega sodelovanja z Indijo s strani ZDA in Francije glede na to, da Indija ni pogodbeno zavezana k jedrski varnosti;

19.   je seznanjen s spoznanjem Indije, da mora za uresničevanje svojih želja izpolniti odgovornosti v južni in jugovzhodni Aziji; pozdravlja uporabo trgovine kot orodja za vzpostavljanje zaupanja med Indijo in Pakistanom, še zlasti pa pozdravlja pomemben sporazum z dne 2. maja 2006 o ponovni oživitvi trgovine čez razmejitveno črto med razdeljenima regijama Džamu in Kašmir z začetkom delovanja prevozne službe na progi Srinagar-Muzafarabad, kot tudi z delovanjem druge avtobusne linije čez Kašmir, ki povezuje Poonch v Džamuju in Kašmirju z Rawalakotom v Azad Džamuju Kašmirju; pozdravlja prisego predsednika vlade Singha 23. maja 2006, da bo ustvaril okolje s svobodnejšo trgovino in gibanjem z 'mehkimi mejami', da bi ustvaril prave pogoje za rešitev kašmirskega vprašanja; poziva tako Indijo kot Pakistan, da nadalje zmanjšata upravne ovire za izvajanje s trgovino povezanih ukrepov za krepitev zaupanja in tako EU omogočita nudenje tozadevne tehnične pomoči, če bo potrebna;

20.   ugotavlja, da so države ASEAN še vedno v prednosti pred Indijo zaradi večje delovne storilnosti, kvalificirane delovne sile in nizke cene zemljišč; ugotavlja tudi, da je cilj držav ASEAN vzpostavitev enotnega trga do leta 2020, čeprav nekatere članice, vključno s Singapurjem, Malezijo in Tajsko, izvajajo pritiske za prestavitev končnega datuma na leto 2015; je zato zaskrbljen nad še vedno nizko stopnjo medregionalne trgovine v okviru Združenja držav južne Azije za regionalno sodelovanje (SAARC); meni, da obstaja preveč izjem, da bi se južnoazijski sporazum o prosti trgovini upošteval kot standardni prostotrgovinski sporazum; ugotavlja, da so ministri držav ASEAN pred kratkim razpravljali o predlogih za širitev trgovinskega območja na druge azijske države, ki bi vključevalo Indijo, Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo; poziva SAARC, naj redno spremlja možnosti za širjenje trgovine in naložb v regiji; meni, da bi morala EU pri svojih odnosih z Indijo sprejeti širok regionalni pristop, in poziva EU, da ustanovi "načrtovalno skupino", podobno kot v primeru ASEAN, ki bi raziskala bodoče možnosti za odnose med EU in SAARC;

21.   ugotavlja, da je avgusta 2006 svet ministrov Združenja držav južne Azije za regionalno sodelovanje soglasno sklenil, da bodo o trgovinskem sporu med Indijo in Pakistanom v okviru sporazuma o prostotrgovinskem območju južne Azije (SAFTA) razpravljali ministri za trgovino Združenja držav južne Azije za regionalno sodelovanje pred 14. vrhom tega združenja v Indiji z dne 3. in 4. aprila 2007; ugotavlja tudi, da je EU zaprosila za status opazovalke v Združenju držav južne Azije, da ji je bil ta status dodeljen in se bo vrha udeležila; ugotavlja, da je razlog za zamudo pri izvajanju sporazuma SAFTA sporno vprašanje, da mora biti trgovina povezana z napredkom pri reševanju dolgotrajnih sporov med Indijo in Pakistanom; poziva obe strani, naj nadaljujeta politični dialog hkrati s trgovinskimi pogajanji; ugotavlja, da je presoja pozitivnih in negativnih točk s seznama trenutno pred svetom SAFTA; poziva EU, naj ponudi vso potrebno pomoč za lažji potek tega procesa in naj zagotovi, da se bo na 14. vrhu SAARC dosegel resničen napredek;

22.   poziva Indijo kot članico SAARC in BIMSTEC, da uporabi svoj pozitivni vpliv pri lajšanju demokratičnih sprememb in spoštovanja človekovih pravic v Burmi ter da še naprej daje svojo podporo mirovnemu procesu na Šrilanki in pomaga približno 6 000 beguncem, ki so pribežali v Indijo od aprila 2006; v zvezi s tem opozarja na priporočilo posebnega poročevalca Združenih narodov, Philipa Alstona, da se na Šri Lanko pošlje neodvisna mednarodna misija za spremljanje stanja na področju človekovih pravic, ki bo javno poročala o kršitvah mednarodnega prava vseh strani, in poziva tako EU kot Indijo, naj podpreta to priporočilo na zadevnih mednarodnih forumih;

23.   ugotavlja, da so azijske države, kot sta Indija in Kitajska, letom gospodarske rasti navkljub še naprej nezadostno zastopane in neupravičeno potisnjene na rob v večstranskih telesih, vključno z Mednarodnim denarnim skladom; poziva EU in Indijo, naj si skupaj prizadevata za odpravo takšnih neuravnoteženosti ter zagotovita, da bodo volilni deleži in visoki položaji dodeljeni v skladu z ustreznim vplivom v mednarodnem gospodarskem sistemu;

24.   pozdravlja reforme indijske vlade na področju tujih neposrednih naložb in napredek odbora za naložbe; je zaskrbljen nad dejstvom, da se tuji vlagatelji še naprej soočajo z nemogočo birokracijo na lokalni ravni in drugimi netarifnimi ovirami; indijske oblasti poziva k nadaljnjem boju proti birokraciji in korupciji; poziva državne in občinske oblasti, naj poenostavijo in poenotijo postopke za vlaganje prošenj; ter poziva k prizadevanjem za večjo zakonsko preglednost;

25.   je zaskrbljen nad dejstvom, da postopkovni sistem odobritev tujih naložb predstavlja veliko oviro, po katerem je za samodejno odobritev primeren le majhen del prijav, večina prijav pa se rešuje od primera do primera; je zaskrbljen, da veliko uslužbencev še naprej diskriminira v korist lokalnih interesov; ugotavlja, da so se v nekaterih regijah pritožili glede tega procesa odobritev in licenc zaradi njegove nepoštenosti in nepreglednosti, pri čemer se predpisi spreminjajo tako hitro, da je težko držati korak z vsemi podrobnostmi sistema; poziva državne in občinske oblasti, naj poenostavijo in poenotijo postopke za vlaganje prošenj;

26.   ugotavlja velik prispevek indijske diaspore k razvoju Indije; vendar ugotavlja, da je diaspora prinesla zgolj 10 % prilivov tujih neposrednih naložb; meni, da je za dolgoročni razvoj potreben tako prenos denarja kot prenos kulture; Indijo poziva, da še naprej razvija sheme za dostop do virov iz diaspore, pri čemer je viden primer dvojno državljanstvo;

Sodelovanje med EU in Indijo

27.   pozdravlja dejstvo, da sta se EU in Indija zavezali h krepitvi dialoga in sodelovanja tudi na področju človekovih pravic v strateškem partnerstvu na šestem vrhu med EU in Indijo dne 7. septembra 2005, kar se odraža v skupnem akcijskem načrtu, ki vključuje tudi razvojno sodelovanje in v katerem sta pomembni tako okoljska trajnost kot tudi družbena in gospodarska povezanost; poziva k ohranjanju obstoječega dialoga na področju človekovih pravic znotraj strateškega partnerstva; v zvezi s tem čestita indijski komisiji za človekove pravice za svoje neodvisno in nepopustljivo delo v teh zadevah;

28.   poudarja, da morata doseganje razvojnih ciljev tisočletja in boj proti revščini še naprej ostati ključna elementa strateškega partnerstva EU-Indija; pozdravlja dejstvo, da bo na naslednjem srečanju na vrhu med EU in Indijo, ki bo dne 13. oktobra 2006, obravnavano vprašanje razvojnih ciljev tisočletja, in nujno poziva k vzpostavitvi posebnih ukrepov za zagotovitev, da lahko manjšine, kot so Daliti in Adivasi ter druge skupnosti, plemena in kaste, ki so potisnjeni na rob, premostijo prepad med sabo in preostankom prebivalstva, kar zadeva razvojnih ciljev tisočletja;

29.   pozdravlja poudarek na zdravju, izobrazbi, vodnih virih in okolju v razvojnem sodelovanju med ES in Indijo v obdobju 2002-2006, kot tudi obvezo iz skupnega akcijskega načrta o poglabljanju razvojnega sodelovanja na področju zdravja in izobraževanja, ki stremi k poglabljanju razvojnega sodelovanja kot dopolnilo pomembnim indijski programom v socialnem sektorju, vključno s posebnimi ukrepi, ki naj končajo diskriminacijo v razmerju do družbenih skupin v slabšem položaju, predvsem žensk; poziva tudi k spodbudi ukrepom za izboljšanje izobraževanja deklet, kar naj bo del akcijskega načrta, da se tako dosežeta razvojna cilja tisočletja 2 in 3;

30.   pozdravlja posvetovanje Komisije z javnostjo, da se oblikuje bolj strateški pregled trgovinskih in gospodarskih odnosov EU s Kitajsko; meni, da predstavlja za industrijo EU Indija podoben izziv; poziva Komisijo, naj podobno ravna tudi v zvezi z Indijo in s tem zagotovi upravljanje političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov na ravni EU;

31.   meni, da mora biti EU posebej pozorna na sektor malih in srednjih podjetij in da se okrepi položaj malih in srednjih podjetij s pomočjo ukrepov, ki bodo v pomoč pri financiranju tržno usmerjenih lokalnih načrtov, ki jih bodo predlagali prebivalci;

32.   poudarja, da mora EU v razvojnem sodelovanju z Indijo delovati kot nastajajoč mednarodni donator z izmenjavo izkušenj in stvarnih projektov v državah v razvoju; poudarja, da lahko indijske izkušnje pripomorejo k povečanju učinkovitosti in produktivnosti razvojne pomoči EU;

33.   ugotavlja, da je indijsko prebivalstvo zaskrbljeno glede EU in da jo želi preučiti in bolje razumeti; pozdravlja sistem štipendiranja Erasmus Mundus v vrednosti 33 milijonov EUR, s posebnim poudarkom na znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, kjer lahko vzor indijskega uspeha izboljša uspešnost EU v piramidi pod informacijsko družbo, torej v izobrazbi, raziskavah ter razvoju in inovacijah; pozdravlja ustanovitev sedeža evropskih študij Jean Monnet na Univerzi v Delhiju, ki bo bistvenega pomena za okrepitev odnosov med EU in Indijo; meni, da bi morale visokošolske ustanove Evrope posnemati to pobudo, tako, da bi dale več poudarka indijskim študijam in jih tudi učinkovito tržile; predlaga, da zadevne evropske visokošolske ustanove preučijo možnosti odpiranja uradov za raziskave v Indiji, kot je pred nedavnim storil Harvard Business School v Bombaju; poziva delegacijo Komisije in veleposlaništva držav članic, naj v sodelovanju z indijskimi oblastmi spodbujajo pravo vlogo EU z spodbujanjem izobraževalnih, kulturnih in znanstvenih izmenjav, ter meni, da bi kulturne izmenjave pripomogle k oblikovanju javne podpore konstruktivnemu sodelovanju, strokovne in poslovne izmenjave pa bi lahko pripomogle tako k medkulturnemu razumevanju kot k spodbujanju dvosmernega toka informacij; izpostavlja uspeh programa "Executive Training Programme - People to People Exchange", ki se izvaja s Japonsko in Korejo, ter poziva Komisijo, da program z ustreznim financiranjem razširi tudi na Indijo;

34.  34 ugotavlja, da je v nekaterih sektorjih poslovne skupnosti EU nepoznavanje Indijskega trga zaskrbljujoče; poziva EU, naj se bolj sistematično ukvarja s starejšimi člani poslovne skupnosti EU, zlasti iz malih in srednje velikih podjetij, da se s poudarjanjem velikih poslovnih priložnosti, ki tam obstajajo, doseže korenita sprememba njihovega dojemanja Indije;

35.   priporoča, da Komisija preuči ali poglobi določene programe med EU in Indijo na področjih, kot so višje izobraževanje in poklicno usposabljanje ter programi za spodbujanje izmenjave študentov, predavateljev in raziskovalcev;

36.   priznava, da se je obseg indijske industrije programske opreme in storitev v zadnjih petih letih potrojil na sedanjih 20 milijard EUR; ugotavlja, da se gre za večino te rasti zahvaliti zahodnim podjetjem, ki so razvojno delo z zunanjim izvajanjem prenesla v Indijo; meni, da lahko EU izkoristi večje premike visoko kvalificiranih in usposobljenih indijskih delavcev, vendar bi morala preprečiti beg možganov, ki bi vplival na indijske razvojne sposobnosti; poziva skupino na visoki ravni za trgovino, naj preuči sporazum o pretoku usposobljenih delavcev po načinu 4, na podlagi katerega bi indijski informacijski strokovnjaki lahko po študiju delali v EU, kar bi zagotovilo vir kvalificirane delovne sile ter utemeljilo naložbe visokošolskih sistemov EU; ugotavlja, da so programerske hiše magnet za pridružena podjetja, storitveno industrijo in infrastrukturne potrebe, ki jih spremljajo, kar lahko spodbudi regionalna gospodarstva in lokalnim prebivalcem omogoči druge zaposlitvene možnosti;

37.   ugotavlja, da bi se lahko med letoma 2003 in 2008 kar 200 000 delovnih mest EU preselilo iz EU, zlasti v Indijo; ugotavlja tudi, da bo do leta 2010 v Indiji potrebnih 160 000 strokovnjakov za tuje jezike, temu profilu pa bo ustrezalo le 40 000 Indijcev; meni, da je to glede na 30 000 izseljencev iz EU, ki že delajo v Indiji, jasna priložnost za usposobljene Evropejce, ki so se pripravljeni preseliti, takšen trend pa bi zagotovil "izmenjavo možganov" med EU in Indijo, namesto "bega možganov";

38.   priporoča, da države članice in Komisija pripravijo ustrezen okvir, da bodo podjetja in univerze lahko izkoristile hitro rastoč indijski gospodarski razvoj na določenih področjih, kot sta programska oprema in filmska industrija;

39.   ugotavlja, da vpliv, ki ga ima indijska rast na svetovno povpraševanje po energiji, zbuja skrb za energetsko varnost; ugotavlja, da Indijo še vedno težijo resna pomanjkanja energije in da je preveč odvisna od nafte in premoga, ki sta dragi in onesnažujoči fosilni gorivi; ugotavlja, da sta indijski težnji k zagotovitvi dobave plina in razvoju jedrske energije dva oprijemljiva rezultata tega stanja; ugotavlja, da bi jedrska energija zadostila le 5 % potreb po elektriki in samo 2 % potreb po energiji na splošno, tudi če bi Indija razvila to tehnologijo; meni, da bi pomenila prizadevanja za razvoj jedrske energije tudi odstopanje od zavez k zaviranju sprememb podnebja in spodbujanju ohranjanja energije, podanih na srečanju G8 v Gleneaglesu; meni, da bo razvrednotenje okolja, če se ta trend ne bo obrnil, postalo pomembna ovira indijskemu gospodarskemu razvoju v prihodnje;

40.   ugotavlja, da imata tako Indija kot EU dolgo tradicijo spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije, ter meni, da so obnovljivi viri energije, kot so sončna in vetrna energija ter biomasa, praktične energetske alternative, ki bi skupaj z večjimi naložbami v energetsko učinkovitost lahko zadovoljile dolgoročne potrebe po energiji; pozdravlja indijska tozadevna prizadevanja, vključno z lastnimi podeželskimi gnilišči za pridobivanje bioplina in sončnimi celicami (ki proizvajajo energijo za vaške domove in delavnice) ter nedavnim uspehom pri gradnji četrte največje industrije za pridobivanje vetrne energije na svetu; meni, da bi morala Indija še naprej spodbujati razvoj regionalnih obnovljivih virov energije tudi širše v Aziji, kot to že dela v Butanu, glede na to, da večje povpraševanje po nafti negativno vpliva na najrevnejše narode, kar so pokazali nedavni izgredi v Indoneziji zaradi naraščajočih cen nafte; pozdravlja oblikovanje odbora za energijo EU in Indije ter poziva k nadaljnjemu sodelovanju na področju energetske varnosti in reform trga, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti; meni, da bi si morali EU in Indija v okviru inovativnega in trajnostnega razvoja energije še naprej skupaj prizadevati za določitev svetovne ureditve energije in ob tem upoštevati merila, ki veljajo za podnebne spremembe;

41.   ugotavlja, da je Indija zaradi svoje geografske raznolikosti plodno okolje za nafto in plin, vendar so raziskave, ki jih vodi javni sektor, do sedaj niso dosegle kakšnih presenetljivih rezultatov; ugotavlja pa, da se je situacija z vstopom evropskih energetskih podjetij že spremenila, npr. podjetje Cairn Energy iz Velike Britanije je v letu 2004 poročalo o več odkritjih nafte v Radžastanu (največji vir je ocenjen na 500 milijonov sodčkov pridobljivih rezerv); Indijo poziva, da spodbuja učinkovitejše in prodornejše iskanje nafte in plina z omogočanjem večjih spodbud, da bi pridobila pozornost uspešnih in izkušenih evropskih raziskovalnih podjetij;

42.   ugotavlja, da znaša cena obdelave biodizla v Indiji zgolj eno tretjino cene v Evropi in da se je Indija nedavno odločila za širjenje svojih programov za rafiniranje biodizla; ugotavlja, da Indija širi svojo industrijo pridobivanja etanola in da je vlada sprejela več tipov finančnih spodbud, vključno z znižanjem prodajnega davka in zmanjšanjem trošarin na etanolska in delno etanolska goriva; meni, da neužitna rastlina jatropa predstavlja zanesljivo možnost za pridobivanje biogoriva v Indiji, saj lahko raste v polpusti in pusti prsti ter zahteva minimalne naložbe, ter spodbuja tozadevno sodelovanje med EU in Indijo; meni, da bodo takšni programi poleg odprtja približno 17 milijonov novih delovnih mest in prihodkov za zapostavljene podeželske skupnosti pomagali zmanjšati odvisnost Indije od tuje nafte, vendar le, če bodo izvedeni na trajnosten način;

Gospodarske in družbene razmere v Indiji

43.   ugotavlja, da je mednarodna trgovina lahko pomemben dejavnik gospodarske rasti in zmanjševanja revščine, ni pa čarobna palica, trgovinske reforme pa dopolnjujejo razvojno politiko; meni, da mora Indija nujno osredotočiti na vzpostavitev poslovnega okolja, ki bo poglabljalo vključevanje v svetovno gospodarstvo v vedno širšem obsegu proizvodnje in storitev, da bi ljudi pripeljali iz revščine ter še naprej stopali po poti gospodarskega razvoja;

44.   pozdravlja naraščajočo zavest o pomenu zunanjega gospodarskega okolja, trgovine in investicij v najnovejšem indijskem petletnem načrtu o človeškem razvoju (2002-2007);

45.   ugotavlja, da je neravnovesje med indijskimi zveznimi državami vse večje zaradi decentralizacije kupne moči, pri čemer je prišlo do različnih standardov političnega vodenja in izvrševanja proračuna; meni, da je zmanjševanje revščine odvisno od preusmeritve državnih sredstev na podeželska območja in od razvoja podporne infrastrukture za širitev dejavnosti proizvodnega in storitvenega sektorja; poziva Indijo, naj zagotovi skladnost in bolje upravlja z liberalizacijo, tako da sprejme ustrezne dopolnilne gospodarske ukrepe, vključno z davčnim usklajevanjem, in da prizadevanja za krepitev zmogljivosti osredotoči na najrevnejše zvezne države in jim omogoči, da sklade učinkovito porabijo; opaža razvojne učinke gospodarske rasti v nekaterih indijskih regijah; poziva Komisijo, da podpre Indijo pri iskanju zgledov držav, ki so uspele med indijskim razvojnim bumom, da bi sprejeli najboljše prakse za zagotovitev, da bodo kritične naložbe usmerjene v zaostajajoče regije in nezadostno zastopane družbene skupine;

46.   je zaskrbljen zaradi rastoče razlike v dohodkih med mestnimi in podeželskimi območji v Indiji; indijske oblasti poziva, da priznajo stagnacijo kmetijstva v podeželskih območjih in da razvijejo programe za večanje kmetijske proizvodnje v teh območjih, da bi se lažje bojevali proti revščini na podeželju;

47.   ugotavlja, da indijska infrastruktura kljub izjemni rasti deloma še vedno kaže lastnosti države v razvoju, z nezadostnimi prometnimi omrežji in rednimi odvzemi elektrike; ugotavlja, da so igre Commonwealtha 2010 priložnost za evropska podjetja, da se potegujejo za ključne infrastrukturne projekte; poziva Indijo in EU, da preučita razvoj s trgovino povezane infrastrukture s pomočjo naložb javno-zasebnih partnerstev, kar bi zagotovilo preglednost, verodostojno regulativno okolje in enake konkurenčne pogoje za zasebne vlagatelje in vlado; v skladu s tem poziva k uporabi posojil Evropske investicijske banke, katere mandat – v primeru Azije in Latinske Amerike – je osredotočen na donosne naložbe; poziva Indijo in EU, da te naložbe osredotočita na podeželska območja za zagotavljanje boljše oskrbe z vodo in boljših higienskih razmer, za izboljšanje prometnih omrežij, predvsem vsevremenskih cest, ter za izboljšanje kakovosti pri proizvodnji elektrike;

Razvoj in okolje

48.   priznava pomembne uspehe indijske vlade pri izkoreninjanju revščine, vendar ugotavlja, da kljub stalni gospodarski rasti še vedno obstajajo velike neenakosti, saj približno 30 % indijskega prebivalstva živi pod pragom revščine; je zaskrbljen predvsem za položaj najrevnejših slojev prebivalstva, predvsem žensk, otrok, drugih skupin, ki so v neugodnem položaju in kmečkega prebivalstva, na primer Dalitov in Adivasijev (domorodnih plemen in narodov); poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta z indijsko vlado, da se izboljša položaj tej skupin in da se preuči njihov prihodnji prispevek k končanju diskriminacije na podlagi spola in kaste;

49.   poudarja, da so zadnje indijske vlade storile veliko za reševanje vprašanja kastne diskriminacije; vendar meni, da bo treba storiti še veliko več;

50.   poziva EU, naj spodbuja in izvršuje ukrepe za zagotovitev družbenogospodarskega razvoja manjšin, ki so večinoma izključene iz novega indijskega gospodarstva in so v razvojnih programih in načrtih za pomoč po nesrečah diskriminirane, med drugim s pomočjo spodbujanja enakih možnosti zaposlovanja v zasebnih podjetjih in pri vlagateljih s sedežem v EU, s spodbujanjem razvojnih programov, ki bodo vključevali Dalite, in z uporabo pokazateljev za merjenje stopnjo vključitve Dalitov v novo gospodarstvo;

51.   opozarja, da je pomembno, da indijska vlada v svojem razvojnem procesu ne pozabi vprašanj družbene povezanosti, okolja in pravic potrošnikov;

52.   pozdravlja sodelovanje EU z Indijo na področju okoljske politike in dejstvo, da je okoljska politika eden od sektorjev sodelovanja v skupnem akcijskem načrtu; ugotavlja, da morata EU in Indija kot pomembni svetovni sili imeti glavno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih za bolje okoljsko svetovno upravljanje; poziva, da je treba še naprej poudarjati okoljske vidike sodelovanja pri gospodarskem razvoju;

53.   poudarja, da je vse večje uničevanje okolja vedno večja težava v Indiji z nepojmljivimi gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi posledicami, predvsem za številno indijsko prebivalstvo, ki živi v revščini, in poudarja nujnost pospeševanja sodelovanja med EU in Indijo na tem področju;

54.   pozdravlja zavezo Indije k razvojnim ciljem tisočletja; ugotavlja, da so v desetem indijskem petletnem načrtu orisani indijski cilji za človeški razvoj v naslednjih petih do desetih letih, od katerih je večina zastavljenih više kot razvojni cilji tisočletja, vseeno pa ostaja zaskrbljen glede sposobnosti Indije, da jih doseže do leta 2015, zlasti z ozirom na to, da glede na projekt tisočletja ZN Indija najbrž ne bo dosegla vsaj 4 od 8 razvojnih ciljev tisočletja; meni, da bi s pomočjo, povezano s trgovino, Indija te cilje lahko pravočasno dosegla; poziva EU, da sodeluje z indijskimi prednostnimi programi univerzalnega izobraževanja in zdravja na podeželju ter da spodbuja ukrepe, ki lajšajo vključevanje mladih v delovno okolje; je prepričan, da bi EU lahko rešila vprašanja glede enakih možnosti, tako da bi spodbudila trgovanje z izdelki, ki ženskam omogočajo preživetje, in omogočila trgovanje s storitvami v sektorjih, ki zaposlujejo ženske;

55.   ugotavlja, da je povezljivost eden od razvojnih ciljev tisočletja in da je generalni sekretar ZN Kofi Annan pozval k povezljivosti v vsaki vasi tretjega sveta do leta 2015, da bi odpravili razlike v svobodi, imetju in moči; pozdravlja pobude, kot je "Hole-in-the-Wall Internet Education Experiment", s katerim je bilo več kot 150 hitrih računalnikov s tipkovnicami, miškami in spletnimi kamerami postavljenih na 50 različnih lokacij, od delhijskih slumov do indijskega podeželja, kar je tisočim prej nepismenih fantov in deklet omogočilo ne le pridobitev računalniških veščin in nekaterih elementov osnovne izobrazbe, pač pa tudi dvig njihovih sanj in načrtov; meni, da bi takšni projekti, čeprav niso zadovoljiv nadomestek učilnice z učiteljem, lahko premostili razkorak za otroke, ki trenutno nimajo možnosti za sodelovanje pri tradicionalni obliki izobraževanja, poziva Indijo, da koristi svojega buma informacijske tehnologije deli z 98 % svojega prebivalstva, ki trenutno od tega nima koristi, ter da naložbe in pomoč preusmeri v tovrstne projekte, pri čemer je ocenjen povratni letni strošek manj kot 2 centa na otroka na dan;

56.   ugotavlja, da je Indija ena glavnih upravičenk splošnega sistema preferencialov (GSP) s povprečno mero uporabe pri 80 % v več sektorjih, vključno z živalskimi izdelki (88 %), žlahtnimi kamni in nakitom (85 %) ter prometno opremo in navadnimi kovinami (83 %); ugotavlja, da je 40 % indijskega izvoza tekstila, vrednih malo več kot 3 000 milijonov EUR, iz celotnega izvoza, vrednega 4 800 milijonov EUR, ter devet desetin indijskega izvoza obutve, vrednih 600 milijonov EUR, iz celotnega izvoza, vrednega 675 milijonov EUR, izkoristilo splošni sistem preferencialov; ugotavlja, da so države s svojo tkalsko industrijo, kot je Indija, lahko v precej večjem obsegu izkoristile možnosti splošnega sistema preferencialov kot pa države, kot je Bangladeš, ki pri izdelavi oblačil uporabljajo uvožene materiale in ki so naletele na težave pri uporabi splošnega sistema preferencialov zaradi pravil o poreklu, ki jih uporablja EU; pozdravlja prakso EU, da te sheme in pravila vedno pregleduje, in jo spodbuja, da ta pravila poenostavi in racionalizira; pozdravlja predlog o nadomestitvi pravil o poreklu, vezanih na izdelek, z enim samim vseobsegajočim merilom, tako da bodo države upravičenke lažje uporabljale to shemo;

57.   je zaskrbljen, da bi načrtovani, vendar prestavljeni vseindijski popis tigrov lahko pokazal zmanjšanje populacije na kritičnih 1 500 tigrov v državi, kjer živi 60 % vseh tigrov na svetu; priznava, da je vrednost nezakonite trgovine z divjimi živalskimi vrstami prekaša le mednarodna trgovina z nezakonitimi mamili in da je raven izkoriščanja in trgovine pri nekaterih vrstah, kot so tigri, tako visoka, da so njihove populacije resno zmanjšane; zahteva izboljšan nadzor uvoza primerkov in izdelkov prosto živečih živali, da se spoštuje Konvencijo o trgovini z ogroženimi vrstami (CITES), ter izboljšano izvajanje, da bi tako ogrožene vrste rešili pred izumrtjem; poziva EU, da Indiji ponudi sodelovanje in tehnično pomoč pri ohranjanju njene biološke raznovrstnosti in pri preprečevanju nezakonite trgovine s prosto živečimi vrstami; poziva, da se vprašanje zaščite tigra na splošno in zlasti boja proti trgovini s tigrovo kožo, kostmi in deli telesa, vključno s carinskim sodelovanjem, uvrsti na dnevni red naslednjega srečanja okoljskega foruma med EU in Indijo;

58.   ugotavlja, da je liberalizacija trgovine majhne kmete tako v EU kot v Indiji prisilila v spopad z svetovno konkurenco in nižanje cen, hkrati pa se je zaradi zmanjšanja vladnih subvencij kmetovanje za njih podražilo; je zaskrbljen, da se v Indiji kmetje vračajo k pogodbenem kmetovanju za izvoz, namesto da bi pridelovali domače izdelke, kar vodi k podhranjenosti v revnih podeželskih območjih; izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da v številnih primerih v Indiji propade več kot polovica kmetijskih proizvodov zaradi premajhnih zmogljivosti za hladno skladiščenje in distribucijo; ugotavlja, da kljub zaprtosti kmetijskega sektorja za tuje naložbe obstajajo priložnosti za podjetja EU v nekmetijskih, s kmetijskimi povezanih sektorjih, v katere so tuje naložbe dovoljene in ki bi lahko odpravili številne težave s skladiščenjem; spodbuja Indijo, da sredstva za s trgovino povezano infrastrukturo usmeri v podeželska kmetijska področja, da bo tako kmetom pomagala pri prilagajanju na izzive globalizacije in da razišče možnosti za partnerstva v kmetijsko-predelovalnih sektorjih;

59.   poziva EU, naj v mednarodnih forumih spodbudi večjo korporacijsko odgovornost med tujimi podjetji s sedežem v Indiji, ter hkrati poziva, da se doseže sporazum z indijsko vlado o vzpostavitvi učinkovitega sistema za nadzor nad pravicami delavcev v domačih in tujih podjetjih s sedežem v Indiji;

60.   poziva k razgovorom med EU in Indijo o naložbah, da se upošteva družbeno in politično odgovornost tujih vlagateljev; poudarja, da pravice vlagateljev s sabo prinesejo tudi dolžnosti in da morajo vlagatelji uveljaviti vsaj temeljne pravice delavcev Mednarodne organizacije dela (ILO);

61.   pozdravlja zavezo Indije k preprečevanju otroškega dela in sodelovanju v mednarodnem programu za odpravo otroškega dela ter projektu INDUS o otroškem delu; je zaskrbljen nad veliko pogostostjo otroškega dela v Indiji; poziva Indijo, naj sodeluje z ILO in ratificira Konvencijo št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja ter Konvencijo št. 182 o najhujših oblikah otroškega dela; poziva Indijo, da sprejme ukrepe za učinkovit boj proti vsem oblikam modernega suženjstva, otroškega dela in izkoriščanja ženskega dela, da bi zagotovili spoštovanje temeljnih pravic delavcev in se izognili družbenemu dampingu; in da sprejme načelo "dostojnega dela" ILO; opozarja na to, kako pomembno je, da so različni trgovinski sporazumi v skladu z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah in delovnih standardih;

62.   poudarja, da bi EU morala pritiskati na indijsko vlado, da nemudoma obravnava vprašanje prisilnega dela, ki v Indiji zadeva milijone ljudi; Indijo poziva, da ratificira Konvencijo št. 98 o pravici organiziranja in kolektivnega dogovarjanja;

63.   meni, da bi morala Indija ratificirati in uresničiti preostale konvencije ILO, kakor hitro je to mogoče, da bi s tem pomagala krepiti dolgoročni razvoj in izboljšati kakovost življenja v najrevnejših delih prebivalstva;

64.   poudarja pomen neločevanja razvoja trgovinskih odnosov med EU in Indijo ter reform človekovih pravic v Indiji;

65.   ugotavlja, da je trenutna indijska vlada jasneje priznala težave s HIV/AIDS; meni, da širjenje virusa HIV in aidsa lahko ovira napredek Indije; ugotavlja, da se zaradi omejenega dostopa do zdravstvenega varstva in nizke stopnje ozaveščenosti ta pojav vse bolj širi; pozdravlja dejstvo, da je Indija povečala svoje financiranje in programe za reševanje težav z virusom HIV in aidsom, ter poziva EU, da Indiji pomaga pri širitvi programov za zelo ogrožene posameznike in skupnosti; v skladu s tem pozdravlja delo Nacionalne organizacije za nadzor aidsa (National AIDS Control Organization - NACO) in njene dejavnosti osveščanja podeželskega in mestnega prebivalstva;

66.   meni, da so nedavne naravne nesreče, zlasti cunami v Indijskem oceanu in potres v južni Aziji, odkrile potrebo po kreativnejšem in iznajdljivejšem sodelovanju med mnogimi agencijami in organizacijami, ki so se odzvale na nesreče; ugotavlja, da je bil UNESCO s svojo oceanografsko komisijo dejaven pri vzpostavljanju opozorilnega in varovalnega sistema proti cunamijem v Indijskem oceanu (Indian Ocean Tsunami Warning and Mitigation System) ter da ZN usklajuje uresničevanje Hyoškega akcijskega okvira, t.j. desetletnega načrta za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč; Indijo, EU in njene države članice poziva k podprtju teh pobud, tako da bo trajnostni učinek pomoči po nesreči večji, saj bo mogoče predvideti pogostost in resnost naravnih nesreč ter izkoristiti sinergijo med humanitarnimi prizadevanji in vladnimi agencijami za pomoč;

67.   poziva k letnemu srečanju parlamentarnega vrha, ki bi potekal hkrati z letnim vrhom EU-Indija ali neposredno pred njim, saj ta vrh ponavadi poteka brez uradnega sodelovanja Evropskega parlamenta; meni, da bi takšna srečanja na vrhu omogočila razvoj povezav med parlamenti, izboljšala razumevanje naših razlik in demokratična sistema obeh strani zbližala med seboj;

68.   poziva Komisijo, da Evropskemu parlamentu redno poroča o napredku pri izvajanju skupnega akcijskega načrta med Evropsko unijo in Indijo;

o
o   o

69.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Indije.

(1) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103. (2) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 589. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0454. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0056. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0123.

Resolucija Evropskega parlamenta o perspektivah za ženske v mednarodni trgovini (2006/2009(INI))

P6_TA(2006)0389 A6-0254/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2836/98 z dne 22. decembra 1998 o vključevanju vprašanja enakosti med spoloma v razvojno sodelovanje(1),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001 – 2005)(2) in na njem nastalega delovnega programa,

–   ob upoštevanju Konvencije ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) iz leta 1979 in njenega Opcijskega protokola,

–   ob upoštevanju "Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje", ki jih je 15. septembra 1995 sprejela četrta svetovna konferenca ZN o ženskah,

–   ob upoštevanju resolucije ZN z dne 10. junija 2000 o nadaljnjih postopkih po pekinških izhodiščih, pregledu in oceni pekinških izhodišč za ukrepanje ter dokumenta o zaključkih 23. izrednega zasedanja Generalne skupščine,

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije "Vzpodbujanje evropskega okvira za družbeno odgovornost podjetij" z dne 18. julija 2001 (KOM(2001)0366),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. marca 2006 z naslovom "Izvajanje partnerstva za rast in delovna mesta: Evropa - središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij" (KOM(2006)0136),

–   ob upoštevanju pravil ZN glede odgovornosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij pri spoštovanju človekovih pravic, ki jih je 13. avgusta 2003 odobrila podkomisija ZN za širjenje in varstvo človekovih pravic,

–   ob upoštevanju tripartitne deklaracije Mednarodne organizacije dela (ILO) o načelih za nadnacionalna podjetja in socialno politiko iz novembra 1977 ter veljavnih smernic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za nadnacionalna podjetja,

–   ob upoštevanju Deklaracije ILO o temeljnih načelih in pravicah pri delu z dne 18. junija 1998, Priporočila ILO R100 o zaščiti delavcev migrantov v manj razvitih državah in območjih, Priporočila ILO R111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicu, Priporočila ILO R156 o varstvu delavcev pred poklicnimi tveganji zaradi onesnaženja zraka, hrupa in vibracij v delovnem okolju ter Priporočila ILO R191 o reviziji priporočila za zaščito materinstva,

–   ob upoštevanju Deklaracije tisočletja ZN z dne 8. septembra 2000 ter njene revizije in posodobitve na svetovnem vrhu od 14. do 16. septembra 2005,

–   ob upoštevanju zaključkov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta v Bruslju dne 16. in 17. decembra 2004, v katerih je potrjena zavezanost Evropske unije k doseganju razvojnih ciljev tisočletja in skladnosti politike,

–   ob upoštevanju Izjave "duh São Paula" konference ZN o trgovini in razvoju z dne 18. junija 2004,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2005 o socialni razsežnosti globalizacije(3),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0254/2006),

A.   ker lahko mednarodna trgovina pripomore k enakosti med spoloma in spodbuja krepitev gospodarskega, družbenega in političnega položaja žensk tako na področju proizvodnje kot reprodukcije; ker pa je kljub temu postopek globalizacije trgovine prispeval k manj formalnim delovnim razmerjem, povečanju negotovosti zaposlitve in feminizaciji nezaposlenosti v več gospodarskih sektorjih,

B.   ker je 70 % od 1,3 milijarde ljudi na svetu, ki živijo v revščini, žensk; ker imajo ženske na splošno več težav pri dostopu do izobrazbe, lastnine, posojil ter drugih virov in dejavnikov proizvodnje kakor tudi do organov političnega odločanja,

C.   ker neenakost spolov, kar vključuje slabši dostop žensk do proizvodnih sredstev in do trga, dolgoročno ovira rast, ker ženske relativno večji delež svojega zaslužka porabijo za izobrazbo, zdravstveno nego ter hrano, in ker se gospodarski potencial celotnega prebivalstva ne izkorišča v celoti,

D.   ker morajo biti trgovinski sporazumi v skladu z veljavnim mednarodnim pravom o človekovih, socialnih in delovnih pravicah ter morajo spoštovati veljavne mednarodne konvencije za trajnostni razvoj,

E.   ker reproduktivne in gospodinjske dolžnosti kot tudi skrb za družino in nudenje socialne oskrbe skoraj v vseh družbah na splošno veljajo za glavne naloge žensk, a so večinoma malo priznane in neplačane,,

F.   ker bo liberalizacija trga prispevala k procesom, kot so feminizacija negotovosti zaposlitve, povečanje izkoriščanja žensk in ogrozitev strategij preživljanja revnih žensk po vsem svetu, vključno z migrantkami, če ne bo upoštevala dejavnikov, vezanih na spol,

G.   ker je liberalizacija trgovine občutno prispevala k povečani udeležbi žensk v neformalnem gospodarstvu,

H.   ker ILO opredeljuje neformalno gospodarstvo kot tisto, ki temelji na zaposlovanju brez pogodb, ugodnosti delavcev ali socialnega varstva in ki se dogaja tako znotraj kot zunaj neformalnih podjetij,

I.   ker feminizaciji mednarodnih migracij posvečamo premalo pozornosti, ker si delavci migranti pogosto ne upajo zahtevati pravičnih pogojev dela,

J.   ker je vključitev Sporazuma o tržnih vidikih pravic do intelektualne lastnine (TRIPS) leta 1995 v okvir Svetovne trgovinske organizacije (STO) tako omejila dostop do generičnih zdravil, da je bilo decembra 2005 v Hongkongu sklenjeno, da je treba TRIPS spremeniti,

1.   poudarja, da je liberalizacija trgovine drugače vplivala na ženske kot na moške; izpostavlja potrebo po skladnosti ciljev evropske politike za enakost med spoloma s cilji trgovinske ter razvojne politike in politike pomoči, s čimer bi spodbujali enakost med ženskami in moškimi na teh področjih; poudarja, da je udeležba v gospodarstvu ključna za krepitev položaja žensk in za njihovo premagovanje strukturne diskriminacije, kar bo vodilo k izboljšanim življenjskim pogojem za ženske in njihove družine ter prispevalo k dejavnejši udeležbi žensk v politiki in izboljšanju družbene povezanosti, pri čemer je eden od zastavljenih ciljev pravična razdelitev lastnine, enake pravice in gospodarska samostojnost;

2.   ugotavlja, da je liberalizacija trgovine prispevala k deformalizaciji delovnih razmerij, slabšanju delovnih pogojev in feminizaciji nezaposlenosti v več gospodarskih sektorjih, čeprav so liberalizacija in neposredne tuje naložbe mnogim ženskam pomagale zaradi posledičnih zaposlitvenih možnosti;

3.   poziva Svet in Komisijo, da odstranitev ovir za izvajanje Konvencije ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in ratifikacijo njenega neobveznega protokola s strani vseh držav partneric opredelita kot prednostno nalogo;

4.   poziva Komisijo, da odborom Parlamenta, ki so pristojni za pravice žensk in mednarodno trgovino, predstavi poročilo, ki ga bodo podpisali tako upravljavci donatorskega organa kot organa prejemnika finančne pomoči za ženske, da bi tako dokazali, da je ta pomoč prispela na cilj in da je bila porabljena za tiste namene, za katere je bila predvidena;

5.   izpostavlja potrebo po preučitvi, kako bi ženskam liberalizacija trgovine pomagala, in po sistematičnem zbiranju podatkov, ločenih glede na spol, da bi tako odpravili neupoštevanje pomena spola v trenutni trgovinski politiki in politiki svetovnih gospodarskih ustanov; poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži letno poročilo o napredku pri tej problematiki; opozarja, da mora biti analiza spolov bistveni sestavni del presoje vplivov trajnostnega vidika trgovinskih sporazumov, ki jo trenutno izvaja Komisija;

6.   poziva Komisijo, da pred sklenitvijo trgovinskih sporazumov s tretjimi državami izvede presojo vplivov z vidika spolov in da oblikuje učinkovite pogojne klavzule s tistimi državami, v katerih se na široko kršijo človekove pravice, zlasti pravice žensk;

7.   poziva Komisijo, da znotraj svojega generalnega direktorata za trgovino formalno ustanovi urad za trgovino in politiko enakosti med spoloma, katerega vloge bi vključevale spremljanje spoštovanja človekovih pravic, zlasti pravic žensk, v državah, s katerimi ima EU trgovinske odnose, ter dejavno odzivanje na primere kršenja človekovih pravic;

8.   poziva Komisijo, da z vidika spolov analizira metode proizvodnje in predelave (kot jih opredeljuje STO), da bi opredelila metode v skladu s Konvencijo ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in pakti o človekovih pravicah ter oblikovala strategije za spodbujanje spoštovanja mednarodnih standardov v državah izvoznicah;

9.   poziva Komisijo, da zagotovi, da podjetja, ki v okviru politike sodelovanja EU koristijo programe EU za dostop na trg, ne bodo pripomogla k širjenju praks, kot je nečloveško izkoriščanje zaposlenih, zlasti žensk;

10.   poudarja, da so koristi zaposlovanja v formalnem in neformalnem gospodarstvu odvisne od številnih dejavnikov, vključno s plačami, pogoji dela in varnostjo na delovnem mestu, ter da so ženske pri koriščenju teh prednosti še vedno zapostavljene; zato poziva Komisijo, da v okviru svoje politike razvojnega sodelovanja kot del bodočih sporazumov o trgovini in sodelovanju s tretjimi državami ustanovi poseben sklad, s katerim bo ženskam v zadevnih državah pomagala s spodbujanjem njihovega dostopa do posojil, izobrazbe in poklicnega usposabljanja za zmanjšanje deleža neformalnega zaposlovanja; poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži poročilo, ki ga bodo podpisali tako donatorji kot prejemniki, da bi tako dokazali, da so bila specifična sredstva porabljena samo za tiste namene, za katere so bila predvidena;

11.   poziva Svet, Komisijo in države članice, da čim prej uvedejo načelo nediskriminacije in enakosti med spoloma v delovanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF) in poskrbijo, da pomoč iz sklada ne bo nadomestila prispevkov za socialno varnost;

12.   poudarja, da visoko število izgub zaposlitve v Evropi potrjuje trend rasti industrijskega prestrukturiranja; ugotavlja, da so najbolj prizadeti sektorji proizvodnja, promet, telekomunikacije in finančne storitve; poziva Svet, Komisijo in države članice, da nediskriminacijo ter enakost žensk in moških v povezavi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji vzamejo resno;

13.   poziva Svet, Komisijo in države članice, da kot cilj vseh evropskih skladov opredelijo integracijo načela enakosti spolov in enake možnosti; poudarja potrebo po znakih napredka, doseženega pri spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami ter v boju proti vsem oblikam diskriminacije;

14.   ugotavlja, da bi morali biti delovna mesta, zaposlovanje in dostojno delo vsebovani v devetih razvojnih ciljih tisočletja, in poziva k vključitvi poglavitnih delovnih standardov v večstranske in dvostranske trgovinske sporazume ter vključitvi načela enakosti med spoloma v vse razvojne cilje tisočletja;

15.   opozarja, da je vsesplošen dostop po sprejemljivih cenah do osnovnih storitev, kot so voda, izobrazba, zdravje in energija, predpogoj za krepitev položaja žensk; vseeno poudarja, da ima lahko liberalizacija storitev znotraj Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) pozitiven vpliv na navedeni cilj samo v primeru, da se načeli prilagodljivosti in prostora za politiko držav, navedeni v sporazumu GATS, dosledno upoštevata v potekajočih dvostranskih in večstranskih pogajanjih;

16.   poudarja, da je v TRIPS predvidena revizija njegovega izvajanja po dveh letih, ki še ni bila izvedena, ter zato nujno poziva k njeni izvedbi, pri čemer naj temelji na presoji vpliva stroškov izvajanja sporazuma za države v razvoju;

17.   poziva Komisijo, da presodi, ali je izvajanje sporazuma glede obveznega pridobivanja licenc za protivirusna zdravila za HIV/AIDS, doseženega decembra 2005 na ministrskem srečanju STO v Hongkongu, res pripomoglo k večjemu dostopu do zdravil, in da v presojo vključi tudi vidik spolov;

18.   poziva k razvoju ukrepov nacionalne politike, s katerimi bi vzpodbujali enakost med spoloma, zaščito in zaposlovanje, socialno varstvo, izboljšanje zdravstvenih in delovnih pogojev za ženske in moške in bi prispevali k trajnostnemu razvoju; opozarja na pomen spoštovanja prilagodljivosti in prostora za politiko držav v vseh trgovinskih pogajanjih in pogajanjih znotraj razvojne politike; zahteva zagotovitev pravice držav v razvoju in ranljivih gospodarstev, da izberejo, če ali katere sektorje storitev bodo odprli ali izključili iz liberalizacije trga;

19.   poziva Komisijo, da v svojem dialogu in sodelovanju s tretjimi državami posveti posebno pozornost zakonskim omejitvam dostopa žensk do proizvodnih sredstev, kot so posojila, zemljiške pravice in kapital;

20.   poudarja, da je treba glede na pomembno vlogo žensk v kmetijskih dejavnostih malega obsega, zlasti pri pogajanjih v okviru STO, spoštovati in krepiti pravico držav v razvoju, da oblikujejo in izvajajo kmetijsko politiko, ki jim bo zagotavljala neodvisnost na področju hrane, zlasti v odnosu do sporazuma STO o kmetijstvu; izpostavlja pomembnost mikrokreditov kot orodja pri zmanjševanju revščine; poziva Komisijo, da dvakrat letno predstavi poročilo, ki ga bodo podpisali tako donatorske oblasti kot organi prejemniki finančnih sredstev, da bi tako dokazali, da je finančna pomoč prispela na cilj;

21.   poziva Komisijo in Svet, da pomagata državam v razvoju pri vzpostavljanju njihovih zmožnosti za oblikovanje, pogajanje in izvajanje trgovinske politike na način, ki je prilagojen potrebam posamezne države in ki spodbuja glede na spol uravnotežen gospodarski razvoj; zahteva, da mora biti vsa nudena pomoč uravnotežena glede na spol;

22.   meni, da bi morale biti presoje vplivov glede enakosti med spoloma opravljene v zgodnji fazi načrtovanja in financiranja pomoči državam v razvoju; meni, da bi to oblikovalcem politik omogočilo, da točneje ocenijo vplive določene politike na ženske in moške ter da primerjajo in presodijo trenutne razmere in trende v odnosu do pričakovanih rezultatov predlagane politike; meni, da bi moralo letno poročilo vsebovati tudi del o nadaljnjem ukrepanju glede presoj vplivov glede enakosti med spoloma;

23.   pozdravlja odločitev norveške vlade, da zakonsko predpiše 40 % kvoto za zastopanje žensk v upravnih odborih delniških družb;

24.   poziva, da se programi "pomoči za trgovino", usmerjeni k spodbujanju enakosti med spoloma in trajnostnemu razvoju, financirajo iz dodatnih sredstev; poudarja, da mora financiranje "pomoč za trgovino" prispevati k krepitvi zmogljivosti preskrbe, potrebne za trgovanje, in ne sme biti pogojevano s politiko vlad prejemnic glede liberalizacije kmetijstva, industrije ali trgov storitev;

25.   izpostavlja pomen upoštevanja načela enakosti med spoloma pri pripravi proračuna v evropski trgovinski politiki kot strategije prispevanja k enakosti med spoloma; nujno poziva Komisijo, Svet in države članice, da pri pripravi proračuna kot standardno orodje v proračunski politiki na vseh ravneh uporabljajo načelo enakosti med spoloma;

26.   poudarja, da je udeleženost v gospodarstvu bistvena za večjo samozavest in sposobnost žensk ter za izboljšanje njihovega statusa v skupnosti; poudarja tudi, da dostop do sredstev ženskam daje možnost dohodka in imetja, kar omogoča oblikovanje okolja, v katerem lahko revne ženske in ženske z nizkimi dohodki ustanavljajo podjetja, izboljšujejo življenjske razmere, poskrbijo, da so njihove družine dobro nahranjene in zdrave, izobražujejo otroke, vzpostavijo spoštovanje doma in v skupnosti ter se vključijo v politiko; izpostavlja ogromen potencial mikrokreditov kot neprecenljivega orodja pri zmanjševanju revščine ter pri spodbujanju samozadostnosti in gospodarske dejavnosti v nekaterih najrevnejših in najbolj prikrajšanih državah;

27.   poziva države članice, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi tako zagotovili upoštevanje vidika enakosti med spoloma v pogajanjih o svetovni trgovini; prav tako poziva države članice, da ženske spodbujajo h kandidaturi za mesta v mednarodnih organizacijah, kot so STO, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in ILO, ter da podpirajo tiste ženske, ki se za to odločijo;

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in nacionalnim ter regionalnim parlamentom držav članic in držav pristopnic, kot tudi Svetu Evrope.

(1) UL L 354, 30.12.1998, str. 5. (2) UL L 17, 19.1.2001, str. 22. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0427.

Resolucija Evropskega parlamenta o izboljšanju gospodarskih razmer v ribiškem sektorju (2006/2110(INI))

P6_TA(2006)0390 A6-0266/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju revizije skupne ribiške politike (SRP) iz decembra 2002 in še posebej svoje resolucije z dne 17. januarja 2002 o zeleni knjigi Komisije o prihodnosti skupne ribiške politike(1),

–   ob upoštevanju stališča z dne 6. julija 2005 o predlogu Uredbe Sveta o Evropskem skladu za ribištvo(2),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo(3)

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 9. marca 2006, o izboljšanju gospodarskih razmer v ribiški industriji (KOM(2006)0103),

–   ob upoštevanju javne predstavitve, ki jo je dne 3. maja 2006 organiziral Odbor za ribištvo, o posledicah zvišanja cen goriv za evropsko ribiško industrijo,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0266/2006),

A.   ker je ribiški sektor strateškega pomena za socialno-ekonomski položaj, za javno preskrbo z ribiškimi proizvodi in za ravnovesje v prehrambeni bilanci različnih držav članic in same Evropske unije in ker daje velik prispevek k socialni in ekonomski blaginji obalnih skupnosti, lokalnemu razvoju, zaposlovanju, ohranjanju/ustvarjanju gospodarskih dejavnosti in delovnih mest, povezanih z ribiškim sektorjem, k preskrbi s svežimi ribami in ohranjanju lokalnih kulturnih tradicij,

B.   ker obstaja SRP, ki bo morala nositi odgovornost za financiranje svojih stroškov, zlasti sklepov in ukrepov, sprejetih na njenem področju,

C.   ker je treba spoštovati zgornje meje finančnega okvira 2007-2013, čeprav bi bilo zaželeno, da bi bila ribiškemu sektorju namenjena zadostna finančna sredstva,

D.   ker so imele različne flote držav članic v letu 2004 skoraj 90 000 plovil in so neposredno zaposlovale okoli 190 000 ribičev,

E.   ker mora SRP upoštevati opazne razlike med flotami, segmenti flote, ciljnimi vrstami rib, ribolovnim orodjem, produktivnostjo, željami potrošnikov in količinami zaužitih rib na prebivalca v različnih državah članicah, pa tudi specifične lastnosti dejavnosti ribištva, ki izhajajo iz njene socialne strukture in iz strukturnih in naravnih neenakosti med različnimi ribolovnimi regijami,

F.   ker je trajnost ribolovnih virov bistvenega pomena za dolgoročno zagotovitev ribolovne dejavnosti in sposobnosti preživetja ribiškega sektorja,

G.   ker dejavnost ribiškega sektorja v glavnem poteka v gospodarsko šibkih regijah, ki večinoma spadajo med regije Cilja 1, in ker ima kriza, v kateri se nahaja sektor, velik vpliv na raven gospodarske in socialne kohezije teh regij,

H.   ker bo morala SRP podpirati trajnostni razvoj ribiške industrije,

I.   ker je v nekaterih ribištvih raven prihodkov prebivalstva, ki živi od ribolova, občutno nižja od ravni prihodkov drugih plasti prebivalstva, in ker se je neenakost še poslabšala z negotovim položajem ribištva, spremenljivimi cenami rib in s stroški določenih proizvodnih dejavnikov; ker morajo zato politike Skupnosti prebivalstvu, ki živi od ribištva, zagotoviti pravično življenjsko raven, še posebej z izboljšanjem ravnovesja med prihodki in izdatki podjetij,

J.   ker je so prihodki in plače zaposlenih v sektorju negotove zaradi načina trženja rib, načina oblikovanja cen prve prodaje in neenakomernega ritma dejavnosti, kar kaže na potrebo po ohranitvi določenih oblik javne pomoči, tako nacionalne kot na ravni Skupnosti,

K.   ker ima zvišanje cen goriva zaradi povezave med plačami in prihodki od prve prodaje ulova neposredne in negativne posledice za prihodke posadk, kar pomeni do 25 % znižanje,

L.   ker se je gospodarski položaj velikega števila ribiških podjetij v zadnjih letih poslabšal celo do te mere, da jih je veliko med njimi zaradi upada dohodka propadlo, kar je za seboj pustilo negativne socialno-ekonomske posledice,

M.   ker je do upada dohodka prišlo delno zaradi omejitev, naloženih ribolovni dejavnosti (zmanjšanje zmogljivosti, celoletni dovoljeni ulovi, kvote, neribolovna območja, načrti za obnovo staležev in zmanjšanje števila ribolovnih dni), delno pa zaradi ohranjanja nizkih cen prve prodaje, vezanih na strukturo sektorja (nizka koncentracija ponudbe, naraščajoča koncentracija povpraševanja, neustrezna porazdelitev dodane vrednosti, postopno večanje uvoza ribiških proizvodov, povečana proizvodnja v ribogojstvu),

N.   ker gospodarska in socialna kriza, s katero se sooča ribiški sektor, prizadeva vse ribolovne flote, vendar se stopnje njihove prizadetosti razlikujejo,

O.   ker se je moral ribiški sektor samo v zadnjem desetletju soočiti s 35 % zmanjšanjem števila delovnih mest, 20 % zmanjšanjem števila plovil in 28 % zmanjšanjem ulova, kljub poskusom med revizijo skupne ribiške politike leta 2002, da bi ta trend obrnili,

P.   ker so za zagotovitev sposobnosti gospodarskega preživetja ribiškega sektorja poleg njene prilagoditve potrebni tudi socialno-ekonomski ukrepi, namenjeni zlasti doseganju najvišje stopnje varnosti s posodobitvijo flote, zagotavljanju visoke ravni usposabljanja zaposlenih v sektorju in izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev za ljudi, ki se preživljajo z morjem,

Q.   ker se primanjkljaj na področju ribiških proizvodov v trgovinski bilanci s tretjimi državami že nekaj let nenehno povečuje, in ker EU že uvozi več kot 40 % ribiških proizvodov, ki jih porabi,

R.   ker dinamika prodaje preprečuje, da bi se nihanja stroškovnih dejavnikov odrazila na cenah rib, in ker povprečne cene prve prodaje od leta 2000 stagnirajo ali upadajo, ne da bi se to odražalo v znižanju cene svežih rib za končnega porabnika,

S.   ker v nekaterih primerih sedanji skupni ureditvi trga za ribiške proizvode ni uspelo dovolj prispevati k izboljšanju cen prve prodaje, pa tudi ne k boljši razdelitvi dodane vrednosti v verigi ustvarjanja vrednosti v tem sektorju,

T.   ker je spodbujanje nepremišljenega razreza plovil – brez upoštevanja posebnosti zadevnih flot, ribolovnih virov in potreb potrošnikov rib v posamezni državi – gonilna sila prilagajanja velikosti flote obstoječim ribolovnim virom, kar je imelo hude gospodarske in socialne posledice,

U.   ker je zmanjšanje ribolovnega napora nekatere države članice prizadelo bolj kot druge in so flote nekaterih držav članic izvedle splošno zmanjšanje nad povprečjem Skupnosti, druge pa so namesto tega povečale ribolovni napor,

V.   ker bo ukinitev določenih ribolovnih tehnik marsikje avtomatično pomenila izginotje več vrst priobalnega ribolova, s hudimi gospodarskimi in socialnimi posledicami,

W.   ker je imelo zvišanje cen goriva v zadnjih treh letih za ribiški sektor še posebej hude posledice in je precej zaostrilo že obstoječo krizo, vplivalo na operativnost sektorja in njegovo sposobnost preživetja ter občutno znižalo prihodke ribičev,

X.   ker so se med letoma 2004 in 2006 cene goriva povišale za skoraj 100 % in ker te sedaj v nekaterih segmentih sektorja predstavljajo skoraj 50 % celotnih operativnih stroškov ribiških podjetij,

Y.   ker bi lahko po oceni nekaterih študij zvišanje cen goriva povzročilo izginotje več tisoč ribiških podjetij in izgubo več tisoč delovnih mest,

Z.   ker so različne države članice uporabile posebne ukrepe, namenjene izplačilu nadomestil svojim flotam zaradi zvišanja cen goriva, zlasti z ustanovitvijo jamstvenih skladov in ugodnejših kreditnih linij,

AA.   ker je trend dvigovanja cen goriva strukturnega značaja,

AB.   ker Komisija v zvezi z oprostitvami od prijave državne pomoči predlaga, da se pravilo "de minimis" za ribiški sektor v obdobju treh let poveča na 30 000 EUR na prejemnika, za druge sektorje pa nato velja manjša vsota,

AC.   ker je Evropski svet, ki je od 15. do 16. decembra 2005 potekal v Bruslju, v primerjavi s predlogom Komisije zmanjšal Evropski sklad za ribištvo (ESR)za obdobje 2007-2013 s približno 4 900 000 000 EUR na približno 3 800 000 000 EUR in s tem še poslabšal pomanjkanje finančnih virov Skupnosti za ribiški sektor,

AD.   ker politični sporazum o ESR, ki je bil sklenjen na zasedanju Sveta "kmetijstov in ribištvo" dne 19. junija 2006 v Luxembourgu, ne upošteva pomembnih vidikov iz zgoraj navedenega stališča Parlamenta z dne 6. julija 2005 in vključuje predloge Komisije iz zgoraj navedenega sporočila Komisije,

Sporočilo Komisije

1.   obžaluje zamudo v sporočilu Komisije, kot tudi premajhno izkazano vnemo; glede na to, da so vloženi predlogi v bistvu nezadostni in nekateri od njih celo neustrezni, če upoštevamo obseg in resnost krize, v kateri se trenutno nahaja sektor, kar Komisija sama ugotavlja in opisuje;

2.   obžaluje politiko, ki izrablja socialno-ekonomsko slabljenje sektorja zaradi vrtoglave rasti cen goriva za to, da bi spodbudila razrez in dokončno prenehanje dejavnosti plovil;

3.   obžaluje, da predlagani ukrepi nimajo prave socialno-ekonomske razsežnosti in da gre namesto tega za ukrepe, ki ne upoštevajo posledic, ki jih bo njihovo izvajanje imelo za posadke plovil;

4.   opozarja na dejstvo, da sporočilo Komisije ne vsebuje sistematične analize trenutnega stanja v ribiški industriji, zlasti ribolovnega napora;

5.   poudarja, da bo imelo veliko število vloženih predlogov kvečjemu srednjeročni in dolgoročni vpliv na gospodarski položaj ribiškega sektorja;

Takojšnji ukrepi

6.   obžaluje, da Komisija v okviru pomoči za reševanje in prestrukturiranje vztrajno nasprotuje možnosti odobravanja nadomestnih plačil in pomoči za tekoče poslovanje, in zato ponovno poudarja potrebo po sprejetju takojšnjih konkretnih ukrepov za zmanjšanje velike nestabilnosti cen goriva za ribiški sektor, zlasti z uvedbo podpornih ukrepov, povezanih z njihovimi stroški; v tem smislu poziva k vzpostavitvitvi jamstvenega sklada, sofinanciranega na ravni Skupnosti, ki bo zagotovil stabilnost cen goriva in dodeljevanje začasnih nadomestnih plačil prizadetim ribiškim podjetjem;

7.   meni, da je trebno izkoristiti vse možnosti in finančna sredstva, ki so na voljo v okviru proračuna Skupnosti za leto 2006, za financiranje posebnih ukrepov za pomoč temu sektorju in da bi bil ta sposoben premostiti težave, povezane s povišanjem cen goriva, v kolikor se ne uporabijo drugi ukrepi;

8.   poziva Komisijo, naj za zagotavljanje konkurenčnosti flote EU, ki deluje izven voda Skupnosti in ki mora na istih trgih konkurirati flotam iz tretjih držav, katerih stroški so lahko tudi za več kot 300 % nižji kot so stroški plovila Skupnosti, preuči predloge ribiškega sektorja za oblikovanje okvira, ki bi lahko dodeljeval davčne olajšave;

9.   poziva Komisijo, naj sedanjo krizo, povezano s cenami goriva, obravnava kot nepredvidljiv dogodek v skladu s členom 16 Uredbe Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999, o določitvi podrobnih pravil in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju(4), ki ga ureja Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR), na način, da bo lahko dodelila isto kratkoročno pomoč kot v primeru začasne zaustavitve dejavnosti, brez meril za zmanjšanje zmogljivosti ali bioloških meril; opozarja na številne obveznosti, ki so bile že precej časa nazaj sprejete v tem smislu;

10.   poziva Komisijo, da trajanje veljavnosti nujne pomoči podaljša na dvanajst mesecev;

11.   poudarja, da bi morala biti javna pomoč prav tako usmerjena k zaščiti interesov posadk plovil, zadovoljevati njihove potrebe in reševati probleme, ki jih pestijo;

12.   izraža razočaranje nad pravili, ki jih je pred kratkim napovedala Komisija, po katerih se zgornja meja pomoči "de minimis" za ribiški sektor v treh letih poveča na zgolj 30 000 EUR; opozarja na vztrajne zahteve ribiškega sektorja in uprav številnih držav članic, naj se znesek teh pomoči zviša na 100 000 EUR in ta znesek primerja z zgornjo mejo, ki je bila pred kratkim dogovorjena za druge proizvodne sektorje in ki znaša do 200 000 EUR; poudarja obveznosti, ki so bile sprejete v ribiškem sektorju v prid povišanja zneska po pravilu "de minimis", in poziva Komisijo, naj nujno preuči pred kratkim sprejet sporazum o povišanju;

13.   poziva Komisijo, naj omogoči vnaprejšnje dodeljevanje pomoči FIUR ali ESR, da bi ustvarili načine financiranja, s katerimi bi kar najbolj omilili povečevanje obratovalnih stroškov;

Ukrepi s srednjeročnimi in dolgoročnimi učinki
Obnova in posodobitev flote

14.   se je seznanil s predlogom Komisije, da naj se v okviru prihodnjih programov za prestrukturiranje predvidijo naložbe v zvezi s spremembo ribolovnega orodja, nakup opreme in zamenjavo strojev, kar bo prispevalo k preusmeritvi, energetski učinkovitosti in prihranku energije;

15.   meni, da bi morali načrti za prestrukturiranje v posameznih državah članicah predstavljati bistveni del prestrukturiranja ribolovnega sektorja;

16.   meni, da bi morale Komisija in države članice sprejeti obširen načrt za zmanjšanje porabe energije s strani flot, vključno z razvojem energijsko manj intenzivnih ribolovnih orodij in čistejših motorjev, dolgoročno pa tudi z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv;

17.   obžaluje pomanjkanje vizije v pristopu ESR k pomoči za zamenjavo motorjev; meni, da bodo zaradi takih ukrepov, kot je pogojevanje pomoči za zamenjavo motorja pri plovilih, daljših od 12 metrov, z 20 % manjšo močjo, določeni ribolovni postopki praktično neizvedljivi in da bodo ukrepi morda vplivali na varnost, ker bodo morda spodbujali goljufije s prijavljanjem nižje moči motorja;

18.   vztraja, da mora ESR nadaljevati z dodeljevanjem pomoči za obnovo in posodobitev ribiških flot – še posebej za zamenjavo motorjev zaradi varnosti, zaščite okolja ali prihranka goriva – od česar bosta imela koristi predvsem obalni ribolov in priobalni ribolov, pa tudi za zamenjavo več kot dvajset let starih plovil, pri katerih varnostnim pogojem ni več mogoče zadostiti;

Obalni ribolov

19.   poziva Komisijo, naj v okviru SRP prizna posebnosti obalnega ribolova malega obsega in priobalnega ribolova in preuči, v kolikšni meri sedanji instrumenti ustrezajo potrebam sektorja, in jih po potrebi prilagodi;

20.   poziva Komisijo, naj poda predlog za oblikovanje programa Skupnosti v podporo obalnemu ribolovu malega obsega in priobalnemu ribolovu, ki bi prispeval k usklajevanju dejavnosti in usmerjanju finančnih sredstev iz drugih obstoječih instrumentov, da bi odpravili posebne probleme, s katerimi se sooča ta segment sektorja;

Trženje

21.   pozdravlja namero Komisije, da celovito ovrednoti sedanjo skupno tržno ureditev ribiških proizvodov; poudarja potrebo po izboljšanju trženja rib in ribiških proizvodov ter za okrepitev dodane vrednosti opraviti ambiciozno revizijo te skupne tržne ureditve;

22.   meni, da je za ribiče pomembno, da so bolj neposredno vključeni v predelavo in trženje, da bi razširili osnovo za njihove prihodke in izboljšali njihov življenjski standard; poziva Komisijo, da zato poda predloge za revizijo skupne tržne ureditve za ribiške proizvode, in sicer predvsem z uvedbo mehanizmov, ki bodo omogočili oblikovanje boljših cen prve prodaje in spodbudili pravično in ustrezno delitev dodane vrednosti v vrednostni verigi;

23.   izraža razočaranje nad dejstvom, da sektor v številnih primerih ni dovolj izkoristil možnosti za izboljšanje konkurenčnosti, ki jih ponuja sedanja skupna ureditev trga, in poziva Komisijo, naj ob sodelovanju nacionalnih uprav in različnih organizacij, ki zastopajo proizvajalce, kar najbolje predstavi javnosti obstoječe možnosti in druge možnosti, ki bodo morda vključene v prihodnjo revizijo skupne ureditve trga;

24.   meni, da je pomembno, da se preuči uvedba drugih oblik intervencije, podobnih zajamčenim cenam ali maksimalnemu davku na prihodke, da bi z zmanjšanjem posredniških deležev zagotovili boljšo porazdelitev dodane vrednosti;

25.   poudarja, da bi morali strukturni skladi prispevati k posodobitvi in vzpostavljanju tržnih infrastruktur za ribiški sektor;

26.   podpira pobudo za uvedbo kodeksa ravnanja za trgovino z ribiškimi proizvodi v Skupnosti;

27.   podpira stališče, da bi lahko ekološke označbe spodbujale razlikovanje med proizvodi in delovale kot spodbuda trajnostni trgovini z ribiškimi proizvodi;

28.   poziva Komisijo, naj preuči mehanizme - pomoč potrošnikom, na primer - za spodbujanje trženja predelanih ribiških proizvodov z večjo dodano vrednostjo (še posebej konzerve) po vzoru določenih kmetijskih proizvodov;

29.   poziva Komisijo, naj zagotovi zunanjo promocijo ribiških proizvodov Skupnosti, kot so npr. konzerv, zlasti s financiranjem njihove predstavitve na razstavah in mednarodnih sejmih;

30.   meni, da mora Komisija predložiti študijo o vplivu ribogojne poizvodnje Skupnosti ter tiste iz uvoza na cene rib, zlasti na cene prve prodaje;

31.   poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, na podlagi katerih morajo za uvožene ribiške proizvode, ki so v prodaji na notranjem trgu, veljati enake obveznosti kot za ribiške proizvode Skupnosti;

32.   meni, da bi lahko vlaganja v izboljšanje ravnanja z ribami na krovu, zlasti podpora za vlaganja v zamrzovalne sisteme, pripomogla k izboljšanju cen prve prodaje;

Finančna vprašanja

33.   izraža zaskrbljenost zaradi nezadostnih finančnih sredstev, ki jih ribiškemu sektorju namenja finančni okvir 2007-2013, še posebej ESR, in meni, da bi jih bilo treba nujno povečati, če naj bi se ustrezno odzvali na sedanjo krizo v sektorju;

Trajnost virov

34.   ponovno zahteva od Komisije, naj pri ukrepih za zaščito morskega okolja in obnovo osiromašenih staležev rib izbere širši pristop, zlasti z upoštevanjem in preučitvijo drugih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na morsko okolje in stanje ribolovnih virov, kot na primer onesnaževanje na obalah in na odprtem morju, industrijske in kmetijske odpadne vode, poglabljanje morskega dna ali morski promet, za dopolnitev obstoječih metod upravljanja; poziva Komisijo, da na tem področju sproži pobudo Skupnosti;

35.   poudarja, da je bistvenega pomena doseči ravnotežje med socialno-ekonomskim položajem in okoljsko trajnostjo, hkrati pa poudarja potrebo po izvajanju mehanizma za subvencioniranje ali izplačevanje finančnih nadomestil ribičem, ki jih prizadenejo gospodarske in socialne posledice načrtov za obnovitev staleža ali drugi ukrepi za zagotavljanje večje zaščite ekosistemov, zlasti v regijah omejenimi možnostmi;

36.   poudarja potrebo po regulativnem okviru za delovanje, s katerim se bo ribolovni napor prilagodil razpoložljivim virom, zlasti za problem velikih plovil z velikimi ribolovnimi orodji, ki lovijo v majhnih vodnih telesih;

37.   poudarja, da je za dolgoročno ohranitev industrije potrebno zmanjšanje obsega ribolovnega napora in zmogljivosti;

38.   je prepričan, da socialnih in gospodarskih problemov, s katerimi se sooča evropska ribiška industrija, ni mogoče rešiti brez boljšega upravljanja ribolovnih dejavnosti, ki bi privedlo do obnovitve staležev rib, saj brez rib tudi ribolov ni mogoč;

39.   poudarja, da mora prilagoditev nacionalnih flot obstoječim virom upoštevati že do sedaj zmanjšan obseg ribolova;

40.   opozarja, da bo potrebno vse ukrepe za obnovo ribolovnih virov sprejeti po posvetovanju z ribiči, temeljiti pa bodo morali na znanstvenih raziskavah s področja ribolova;

41.   poziva Komisijo, naj razločuje med ribolovnimi tehnikami in načini od njihove uporabe; poudarja, da je uporaba nekaterih ribolovnih tehnik, za katere velja, da so v industrijskem obsegu škodljive, lahko skladna s trajnostnim ribolovom, če se uporablja v dejavnostih priobalnega ribolova, in tako omogoči ohranjanje ribiških skupnosti, ki so trenutno obsojene na izginotje;

42.   poziva Komisijo, naj upošteva dejstvo, da ribolovne dejavnosti niso samozadostne, ampak so del skupnega sistema izkoriščanja virov na ravni določene geografske regije; poudarja, da omejevalni ukrepi (prepoved ali omejitev) za katero koli od teh dejavnosti, ustvarijo neravnovesje ter prenos ribolovnega napora na druge vrste, kar ima hude socialne in gospodarske posledice za ribiške skupnosti ter povzroči prelov določenih vrst, ki so že celotno izkoriščene;

Nezakonit ribolov

43.   meni, da je bistvenega pomena, da se sprejmejo ukrepi za okrepitev boja proti nezakonitemu, nedokumentiranemu in neurejenemu ribolovu; poziva države članice, da takoj okrepijo nadzorne mehanizme na tem področju; meni, da je na mejah EU za preprečevanje vstopa nezakonito ulovljenih rib v EU potreben boljši nadzor;

44.   poziva Komisijo, naj ponovno pregleda določbe sedanje ribiške politike o nezakonitem, neprijavljenem in neurejenem ulovu; meni, da so posebej nujni pravilniki za preprečevanje zavržkov večjih odstotkov ulova;

Raziskave

45.   poudarja, da je treba prek ESR in Sedmega okvirnega programa Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti spodbujati vlaganja, ki bodo pripomogla k zmanjšanju energetske intenzivnosti ribiškega sektorja in k povečanju njegove energetske učinkovitosti;

46.   meni, da je pomembno oceniti možnosti za spremembo vrst goriva, kot tudi sinergije, ki bi jih bilo na energetskem področju možno vzpostaviti s kmetijskim sektorjem;

47.   poudarja, da je treba v Sedmem okvirnem programu Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti dati jasno prednost morskim virom in ribištvu, skupaj z zadostnimi finančnimi sredstvi;

Upravljanje SRP

48.   se je seznanil s predlogi Komisije o gospodarskem upravljanju ribolova, vendar ponovno opozarja, da so za delitev kvot in za pravice na področju ribolova izključno pristojne države članice;

Udeležba pri upravljanju SRP

49.   poudarja, da lahko regionalni svetovalni sveti igrajo pomembno vlogo pri sodelovanju ribičev v postopku sprejemanja odločitev znotraj SRP; poudarja pomen prejemanja pomoči Skupnosti za njihovo delovanje, ki jo je treba po petih letih ponovno ovrednotiti;

50.   poudarja potrebo po podpori skupin ribičev in strokovnih organizacij, ki so pripravljene deliti odgovornost za izvajanje SRP (soupravljanje);

51.   poziva k večji decentralizaciji SRP, s čimer bi zagotovili večje sodelovanje ribičev, njihovih reprezentativnih organizacij, ter ribiških skupnosti pri SRP in boljšem upravljanju ribištva;

52.   ugotavlja, da je potrebna ustrezna organizacija ribiških trgov, ki vključuje učinkovit nadzorni sistem, sistem okoljskega označevanja in uvedbo pravnega kodeksa za ribiški sektor;

o
o   o

53.   naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 271 E, 7.11.2002, str. 401. (2) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 324. (3) UL L 223, 15.8.2006, str. 1. (4) UL L 337, 30.12.1999, str.10.

Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil (2006/2054(INI))

P6_TA(2006)0391 A6-0263/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 z dne 26. junija 2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil(2),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 27. marca 2003 o predlogu Uredbe Sveta o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil(3),

–   ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil (KOM(2005)0700),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0263/2006),

A.   ker se upoštevajo informacije in podatki, vsebovani v zgoraj omenjenem poročilu Komisije,

B.   ker se upošteva zelo slaba kakovost informacij držav članic o rezanju plavuti na krovu ladij (rezanje in zadržanje plavuti morskih psov na ladji in odstranitev ostanka morskega psa v morje),

C.   ker se upoštevajo znanstvena poročila, predstavljena delovnim skupinam Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) in Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT), ki obsojajo vrednost 5 % za razmerje med maso plavuti in telesa za nekatere vrste, in poročila, na katere se sklicuje zgoraj omenjeno poročilo Komisije,

D.   ker je seznanjen z dokazi ribolovnih flot ZDA in Kanade o tem, da razmerje med maso plavuti in maso živali s kožo pri rezanju plavuti sinjega morskega psa (Prionace glauca) brez preostalega nanje pritrjenega mesa ali vretenc znaša manj kot 4 % ter da je zaradi neodrezanega preostalega mesa povprečna cena za kilogram plavuti, ki so v Hongkong uvožene iz Evrope, nižja kot pri tistih iz ZDA,

E.   ker maksimalno razmerje 5 % žive mase med plavutmi in telesom v konkretnem primeru sinjega morskega psa ni v skladu z njegovo morfologijo, značilno za pelagične morske pse, kar ribolovnim flotam Skupnosti po nepotrebnem otežuje izpolnjevanje zakonodaje o ribolovu,

1.   čestita Komisiji za jasno in jedrnato poročilo;

2.   se strinja z oceno Komisije, da Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 izpolnjuje svoj namen, in poziva Komisijo, naj še naprej spremlja njeno izvajanje na podlagi letnih poročil držav članic ali drugih ustreznih informacij;

3.   kljub temu obžaluje, da vse države članice ne izpolnjujejo dosledno svojih obveznosti glede nadzora svojih plovil in posredovanja obveznih poročil; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo te obveznosti brez izjem izpolnjene;

4.   poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje na mednarodni ravni razgrinja predloge podobnih, vselej na ustreznih znanstvenih poročilih utemeljenih ukrepov, zato da regionalne ribiške organizacije pripravi do sprejetja posebnih predpisov za vrste, ki se močno selijo;

5.   poziva Komisijo, naj po celovitem pregledu znanstvenih študij o razmerjih med težo plavuti in telesa morskih psov, ki zajema za širok spekter evropskih vrst morskih psov, in o ribiških flotah, ki lovijo morske pse, Parlamentu in Svetu poda predlog spremembe Uredbe (ES) št. 1185/2003; priporoča, da se, dokler ta pregled ni zaključen, ne predlaga povečanje razmerja med plavutmi in telesi;

6.  6 poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu v naslednjih šestih mesecih predloži predlog spremembe Uredbe (ES) št. 1185/2003 v skladu z večino znanstvenih analiz razmerij med plavutjo morskega psa in trupom za atlantske morske pse, vključno s sinjim morskim psom (Prionace glauca), po katerih razmerje 5 % med težo plavuti in težo obdelanega trupa (približno 2 % žive teže) predstavlja ustrezno zgornjo mejo za kombinirani ribolov morskih psov;

7.   poziva Komisijo, naj predlaga spremembo Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003, da odpravi težave z izvrševanjem, nastale z obveznostjo iztovarjanja plavuti in teles morskih psov v različnih pristaniščih;

8.   poziva Komisijo, naj Evropski parlament in Svet najkasneje do 1. januarja 2009 obvesti o izvajanju te uredbe ali katere koli njene spremenjene različice, pri tem pa upošteva razvoj tega področja na mednarodni ravni, in, če je to primerno, predlaga spremembe k tej uredbi;

9.   poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu najkasneje do 30. junija 2007 predloži akcijski načrt Skupnosti za ohranjanje morskih psov in morskih ptic, ki bo v skladu z njegovim sporočilom (KOM(2006)0216) z naslovom "Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 in pozneje";

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59. (2) UL L 167, 4.7.2003, str. 1. (3) UL C 62 E, 11.3.2004, str. 156.

Resolucija Evropskega parlamenta o nanoznanostih in nanotehnologijah: Akcijski načrt za Evropo 2005–2009 (2006/2004(INI))

P6_TA(2006)0392 A6-0216/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2005 z naslovom "Nanoznanosti in nanotehnologije: Akcijski načrt za Evropo 2005–2009" (KOM(2005)0243),

–   ob upoštevanju skupnega poročila britanske Kraljeve družbe in Kraljeve akademije za inženirstvo z dne 29. julija 2004 z naslovom "Nanoznanosti in nanotehnologije: možnosti in negotovosti",

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Sveta za konkurenco z dne 24. septembra 2004,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije: K evropski strategiji za nanotehnologijo(1) in mnenja o zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 7. junija 2005(2),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za pravne zadeve (A6-0216/2006),

A.   ker je Komisija sprejela akcijski načrt za takojšnje izvajanje varne, integrirane in odgovorne strategije za nanoznanosti in nanotehnologije,

B.   ker imajo nanoznanosti in nanotehnologije potencial, da kot multidisciplinarni sektorji izjemno koristijo družbi prek razvoja novih proizvodov, materialov, aplikacij in storitev, s čimer se dvigne produktivnost in kakovost življenja v EU kot celoti,

C.   ker Svet priznava pomembno vlogo, ki jo imajo nanotehnologije na številnih področjih, ter poudarja pomembnost nadaljevanja pridobivanja znanstvenega in tehnološkega znanja na tem področju in spodbujanja njegove uporabe v industriji,

D.   ker Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da bi lahko nanotehnologije veliko pripomogle EU pri doseganju ciljev, kot so določeni v Lizbonski strategiji,

1.   pozdravlja zgoraj navedeni akcijski načrt Komisije, v katerem je določena vrsta konkretnih in med seboj povezanih ukrepov za takojšnje uveljavljanje nanoznanosti in nanotehnologij, ki temelji na prednostnih področjih, opredeljenih v skladu s potrebami v prihodnosti;

2.   prepoznava pomembno vlogo, ki jo lahko nanoznanosti in nanotehnologije odigrajo kot revolucionarne tehnologije pri spodbujanju doseganja gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev EU; priznava, da nanotehnologije lahko naslovijo potrebe državljanov (javno zdravje, energijo, promet, trajnostni razvoj itd.) ter prispevajo k ciljem EU v zvezi s konkurenčnostjo in trajnostnim razvojem;

3.   ugotavlja, da so tehnološke platforme, strokovne svetovalne skupine in akcijski načrti uporabni instrumenti za pomoč pri razvoju dogovorjenih vsebin raziskav in razvojnih strategij na področju nanotehnologij in nanoznanosti ter s tem pri ustvarjanju novih delovnih mest in povečevanju gospodarske rasti;

4.   podpira cilje in pobude iz zgoraj omenjenega sporočila Komisije z dne 7. junija 2005; pozdravlja jasno osredotočenost v sporočilu in v akcijskem načrtu;

5.   istočasno poudarja potrebo, da se povečajo naložbe v raziskave in razvoj, ki se financirajo iz javnih sredstev; ugotavlja, da razpršenost na področju raziskav v Evropi odraža lahko dostopnost in razmeroma nizke stroške raziskav v okviru nanoznanosti, vendar se tudi zaveda, da je treba rezervirati sredstva za ustanavljanje in vzdrževanje nujnih velikih obratov, med katere sodijo zlasti bele sobe, litografski postopki in zelo dragi analitični postopki; s tem v zvezi izraža svojo zaskrbljenost glede trenutne ravni evropskih naložb iz javnih sredstev v nanoznanosti in nanotehnologije, priporoča, da se ambicijam iz akcijskega načrta zagotovijo ustrezni finančni pogoji, ter podpira pripravljenost Komisije, da znatno poveča sredstva, namenjena raziskovanju na tem področju, ki je bistvenega pomena za prihodnji razvoj Evrope;

6.   meni, da Evropa potrebuje skladen sistem infrastrukture svetovnih razsežnosti za raziskave in razvoj, da bi EU ostala konkurenčna na področju nanoznanosti in nanotehnologij; opozarja na dejstvo, da infrastruktura za raziskave in razvoj na področju nanotehnologij za doseganje morebitnih ekonomij obsega ter zaradi njene interdisciplinarne in kompleksne narave zahteva kritično maso virov, ki presegajo sredstva lokalnih vlad in industrije; po drugi strani priznava, da so lahko ožje zastavljene nacionalne politike za raziskave in razvoj pogosto bolje pripravljene za hitro odzivanje na spreminjajoče se priložnosti in nove okoliščine na trgu; zato nujno poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo in uskladijo svoja raziskovalna in razvojna prizadevanja na tem področju; za ta namen priporoča, da se v vsaki državi članici in na osnovi značilnosti vsake države oblikuje minimalna kritična masa infrastrukture in znanstvenikov s posebnim strokovnim znanjem na področju nanoznanosti in nanotehnologij, kar bi končno pripeljalo do vzpostavitve specializiranih centrov odličnosti v nekaterih državah, ki bi se usklajevali na ravni EU;

7.   posebej opozarja na nanomedicino kot obetavno interdisciplinarno področje z revolucionarnimi tehnologijami, kot sta molekularno upodabljanje in diagnostika, ki lahko izjemno koristijo pri zgodnjem diagnosticiranju ter pri majhnem in stroškovno učinkovitem zdravljenju obolenj, kot so rakasta obolenja, problemi srca in ožilja, sladkorna bolezen ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen; nujno poziva Komisijo ter nacionalne in regionalne oblasti, naj povečajo svoje naložbe v raziskave in razvoj na tem področju in naj svoja prizadevanja usklajujejo preko evropske tehnološke platforme za nanomedicino, ki je predlagana v sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (sedmi okvirni program) ter z drugimi instrumenti, vključno s predlaganimi regijami znanja iz sedmega okvirnega programa, da se na tem področju doseže kritična masa;

8.   poudarja pomembno vlogo, ki jo bodo nanoznanosti in nanotehnologije odigrale pri razvoju molekularne biologije;

9.   je prepričan, da bi morale biti multidisciplinarne nanoznanosti in nanotehnologije usmerjene v razvoj vodikove energije, kamor sodi tudi razvoj novih in učinkovitih sredstev za shranjevanje vodika in učinkovitih gorivnih celic, pa tudi v razvoj tehnologij za prenos podatkov z bistveno večjo zmogljivostjo kot so obstoječe;

10.   poudarja precejšen napredek, ki je bil na področju nanotehnologij dosežen v Evropi in temelji na pristopu "od zgoraj navzdol", zlasti na področjih, kot so nano lepila, prevleke in premazi, ki so odporni na obrabo in korozijo, pa tudi pri proizvodnji katalizatorjev in fotodiod, vključno s tako imenovanim modrim laserjem, ter na področjih nanomedicine, nanokozmetike in nanodiagnostike bolezni;

11.   je prepričan, da lahko raven temeljnih raziskav v Evropi omogoča razvoj tehnoloških orodij, ki bodo omogočala uporabo pristopa "od spodaj navzgor", zlasti v nanoelektroniki;

12.   meni, da morajo ukrepe za pospeševanje razvoja tehnologije dopolnjevati ukrepi na področju politik, da se obstoječim tehnologijam zagotovi tržna uveljavitev; ugotavlja, da lahko standardi zagotavljajo enake pogoje za trge in mednarodno trgovino ter so predpogoj za pošteno konkurenco, primerjalno oceno tveganja in regulativne ukrepe; zato poziva Komisijo in Svet, naj odstranita vse ovire v obliki pomanjkanja standardov in nejasne zakonodaje, ki po nepotrebnem zadržujejo prevzem nanotehnologij in nanoznanosti v Evropi, to pa naj storita brez uveljavljanja morebitnih novih birokratskih ovir;

13.   poudarja pomen ustvarjanja "trikotnika znanja" (tj. izobraževanje, raziskav in inovacij), ki je potreben za Evropski raziskovalni prostor; meni, da sta za doseganje nujne sinergije med raziskavami, izobraževanjem in inovacijami potrebna celovit pristop prenosa znanja, pa tudi razvoj medsektorskih človeških virov; zato poziva države članice, naj razvijejo strategije za izboljšanje prenosa znanja in naj se na pomanjkanje strokovnega znanja odzovejo s povečanim poudarkom na usposabljanju za naravoslovne znanosti in s privabljanjem večjega števila študentov k nanoznanosti in multidisciplinarnim predmetom, ki so povezani z znanostjo; pozdravlja prizadevanje Komisije, da podpre omrežja za raziskovalno usposabljanje na področju nanotehnologij, in poziva države članice, naj tako same kot v tesnem medsebojnem sodelovanju oblikujejo multidisciplinarna omrežja za združevanje nanotehnologij z velikim številom raziskovalnih področij z namenom razvijanja novih hibridnih tehnologij;

14.   meni, da bi morali industrija, raziskovalni inštituti in finančne institucije sodelovati, da bi zagotovili, da se izjemni dosežki raziskav in razvoja na področju nanoznanosti in nanotehnologij prevedejo v nove proizvode in postopke; poudarja, da bi morale države članice pospeševati in spodbujati ta proces z osredotočanjem na izboljšanje poslovne klime za podjetja v sektorju nanotehnologij v svojih državah, zlasti za novoustanovljena podjetja, mala in srednje velika podjetja ter inovativne družbe; s tem v zvezi meni, da je varstvo pravic intelektualne lastnine ključnega pomena za inovacije, tako glede pridobivanja začetnih naložb, kot za zagotavljanje bodočih prihodkov; poziva Komisijo k razvijanju standardov za varstvo pravic intelektualne lastnine in vzorcev licenčnih sporazumov;

15.   obžaluje, da se patentiranje izumov s področja nanoznanosti in nanotehnologije v Evropi razvija počasi; poziva EU, naj ustanovi nadzorni sistem za patente s področja nanoznanosti in nanotehnologij, ki ga bo vodil Evropski patentni urad;

16.   spodbuja splošne reforme na področju evropskega patentnega sistema, da se zmanjšajo stroški patentiranja in se izboljša dostopnost patentov za mala in srednje velika podjetja (MSP); poudarja potrebo po večji preglednosti in jasnih omejitvah področja učinkovanja patentne zaščite;

17.   je prepričan, da so možnosti Evrope, da je na tem področju v ospredju in se tam obdrži, odvisne od njenih sposobnosti usklajevanja; ponovno poudarja potrebo po enotni središčni točki Skupnosti za usklajevanje in pomen tega, da EU na mednarodnem prizorišču zagovarja enotno stališče, zlasti v luči izzivov, ki jih predstavlja patentno varstvo na Kitajskem; zato poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo mehanizme za učinkovito usklajevanje ukrepov na tem področju; Komisijo nujno poziva, naj pri oblikovanju svojih politik upošteva vse aktivnosti v okviru OECD (npr. definicije, nomenklatura, upravljanje tveganja) in Unesca (etika);

18.   priznava, da je bistvena sestavina odgovorne strategije vključitev socialnih, zdravstvenih in varnostnih vidikov v tehnološki razvoj nanoznanosti in nanotehnologij; s tem v zvezi poziva Komisijo, države članice in evropsko industrijo, naj začnejo učinkovit dialog z vsemi interesnimi skupinami, da bi razvoj usmerili trajnostno;

19.   vztraja, da ocena tehnološkega tveganja (od zasnove do odstranjevanja ali recikliranja) za zdravje ljudi, potrošnikov, delavcev in okolja zajame celoten življenjski cikel proizvodov nanoznanosti in nanotehnologije;

20.   priporoča, da se na seznamih sestavin v potrošniških izdelkih navedejo dodatki snovi iz proizvedenih nanodelcev;

21.   poudarja potrebo po spoštovanju visokih etičnih načel in pozdravlja načrtovane revizije vprašanj, kot so posegi na ljudeh v neterapevtske namene ter povezava med nanoznanostmi in nanotehnologijo ter posameznikovo zasebnostjo; pričakuje, da bodo revizije objavljene in da bodo vključevale podrobno analizo nanomedicine;

22.   podpira ustanovitev etičnih odborov, ki bodo z zagotavljanjem neodvisnih znanstvenih mnenj prispevali k dobremu informiranju javnosti in ustvarjanju vzdušja zaupanja ob morebitnih razpravah o tveganjih in prednostih, ki so povezane z izkoriščanjem odkritij na področju nanotehnologij;

23.   pozdravlja posvetovanje o tem predlogu in spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z izboljšavami svojega dela, da bo zadostila naraščajoči potrebi po boljši ureditvi;

24.   pozdravlja namero Komisije, da pripravi ustrezno večjezično informacijsko gradivo, namenjeno različnim starostnim skupinam, za povečanje osveščenosti o napredku in pričakovanih koristih nanoznanosti in nanotehnologij; spodbuja Komisijo, naj k temu pristopi v tesnem sodelovanju z državami članicami; poziva Komisijo, naj pripravi komunikacijsko strategijo za večjo osveščenost javnosti o izjemnih možnostih, ki jih ponuja nanotehnologija, in za pomirjanje njenih strahov; meni, da bi morala Komisija kot del te komunikacijske strategije uporabiti tudi zamisli, kot sta "potujoča kampanja" (v kateri bi nastopal predstavitveni "nano-tovornjak") ali nagrada za nanotehnologijo;

25.   poziva industrijo, naj prispeva k skupnim prizadevanjem, in jo nujno poziva, naj sodeluje pri razvoju nanotehnologij in pri tem upošteva njihove širše gospodarske, družbene, zdravstvene, varnostne in okoljske vplive ter deluje v skladu z načeli družbene odgovornosti gospodarskih družb; s tega vidika poudarja, da bi morala podjetja prispevati k objektivnemu informiranju o znanstvenih odkritjih na področju nanoznanosti in nanotehnologije, njihovi nameravani uporabi ter tveganjih in koristih za družbo;

26.   opozarja, da mora kakršna koli uporaba nanoznanosti in nanotehnologije upoštevati visoko raven zaščite človekovega zdravja, potrošnikov, delavcev ter okolja, kot je predpisala EU, in vztraja na potrebi po kodifikaciji nanomaterialov, kar bo privedlo do oblikovanja standardov, ki bodo okrepili napore za odkrivanje morebitnih tveganj; poziva Komisijo, da v ta namen sproži potrebne pobude;

27.   poudarja pomen miniaturizacije proizvodov za prispevek k zmanjševanju odpadkov in boljši porabi energije;

28.   poudarja, da je razumevanje morebitne škodljivosti novih sintetičnih nanodelcev za zdravje in okolje še omejeno, zato je treba, v skladu z načelom o previdnosti, preučiti učinke nanodelcev, ki so slabo topljivi in težko razgradljivi, preden se jih začne proizvajati ali z njimi trgovati;

29.   poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti razvoju nanoznanosti in nanotehnologij v novih državah članicah, tako da jim zagotovi sredstva za opredelitev svojih raziskovalnih profilov, istočasno pa naj dodatno okrepi vodilni položaj poglavitnih lokacij v Evropi, z namenom oblikovanja globalne vodilne vloge za Evropo;

30.   poudarja pomen mednarodnega sodelovanja na področju nanoznanosti in nanotehnologij; poziva Komisijo, naj zlasti dodatno poglobi že tako izjemne odnose z ruskimi znanstveniki in naj preuči možnosti in omejitve za sodelovanje na tem področju z ZDA, Japonsko, Kitajsko in Indijo; poziva Komisijo, da izboljša mednarodno sodelovanje, da se med EU, ZDA in Japonsko harmonizira obravnavanje predlogov za patentiranje s področja nanoznanosti in nanotehnologij; poudarja, da bi moralo stopnjevanje dialoga potekati v skladu z obveznostmi Svetovne trgovinske organizacije (STO);

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 157, 28.6.2005, str. 22. (2) INT/277 - CESE 1237/2005.