Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o osnutku Sklepa Sveta o pristopu Skupnosti k Pravilniku št. 107 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o enotnih določbah o odobritvi vozil kategorij M2 ali M3 glede na njihovo splošno konstrukcijo (7884/1/2006 – C6-0198/2006 – 2005/0250(AVC))

P6_TA(2006)0421 A6-0292/2006

(Postopek privolitve)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka Sklepa Sveta (7884/1/2006)(1),

–   ob upoštevanju zahteve za privolitev, ki jo je predložil Svet v skladu členoma 3(3) in 4(2), druga alinea, Sklepa Sveta 97/836/ES(2) (C6-0198/2006),

–   ob upoštevanju členov 75(1) in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0292/2006),

1.   daje privolitev k osnutku Sklepa Sveta;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske Skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov ("Revidiran sporazum iz leta 1958") (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o uvedbi posebnih začasnih ukrepov za zaposlovanje uradnikov Evropskih skupnosti zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (KOM(2006)0271 – C6-0221/2006 – 2006/0091(CNS))

P6_TA(2006)0422 A6-0312/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0271)(1),

–   ob upoštevanju člena 283 Pogodbe o ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0221/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0312/2006),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva k sprožitvi spravnega postopka na podlagi skupne izjave 4. marca 1975, če namerava Svet odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi statuta skupnega podjetja Galileo, priloženega Uredbi Sveta (ES) št. 876/2002 (KOM(2006)0351 – C6-0252/2006 – 2006/0115(CNS))

P6_TA(2006)0423 A6-0348/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0351)(1),

–   ob upoštevanju člena 171 Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0252/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0348/2006),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči predsedniku, naj stališče Parlamentu predloži Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Norveško o popravku zneska finančnega prispevka Norveške, predvidenega v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o udeležbi Norveške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) (KOM(2006)0115 – C6-0140/2006 – 2006/0037(CNS))

P6_TA(2006)0424 A6-0330/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2006)0115)(1),

–   ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Norveško o popravku zneska finančnega prispevka Norveške, predvidenega v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o udeležbi Norveške pri delu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA),

–   ob upoštevanju člena 152 in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0140/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0330/2006),

1.   odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Sklep Evropskega parlamenta o zahtevi za odvzem imunitete Bogdanu Goliku (2006/2218(IMM))

P6_TA(2006)0425 A6-0317/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Bogdanu Goliku, ki jo je posredovalo belgijsko Ministrstvo za zunanje zadeve na zahtevo urada tožilca pri Višjem sodišču v Bruslju dne 7. julija 2006, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 4. septembra 2006,

–   po zagovoru Bogdana Golika v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika, ki je predlagal, naj se mu imuniteta odvzame,

–   ob upoštevanju člena 10 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),

–   ob upoštevanju členov 6(2) in 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0317/2006),

A.   ker je bil Bogdan Golik v Evropski parlament izvoljen na šestih volitvah, ki so potekale med 10. in 13. junijem 2004, in ker je Evropski parlament veljavnost njegovega mandata preveril dne 14. decembra 2004,

B.   ker Bogdan Golik na ozemlju držav članic, ki niso njegova država, uživa imuniteto pred kakršnim koli ukrepom pridržanja in sodnim postopkom po členu 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965,

C.   ker je Bogdan Golik, skladno z zgoraj navedeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti v kritičnem času užival imuniteto, saj je Parlament zasedal,

1.   se odloči Bogdanu Goliku odvzeti imuniteto, ob upoštevanju določbe, da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata;

2.   naroči predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ustreznim organom Kraljevine Belgije.

(1) Zadeva 101/63 Wagner proti Fohrmann in Krier [1964], PSES 195, in zadeva 149/85 Wybot proti Faure in drugi [1986], PSES 2391.

Sklep Evropskega parlamenta o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Maria Borghezia (2006/2151(IMM))

P6_TA(2006)0426 A6-0329/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pisne zahteve Maria Borghezia za zaščito svoje imunitete z dne 23. maja 2006 in razglašene na plenarnem zasedanju 1. junija 2006,

–   po zagovoru Maria Borghezia v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti ter člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),

–   ob upoštevanju člena 68 Ustave Italijanske republike,

–   ob upoštevanju člena 6(3) in člena 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0329/2006),

1.   sklene, da ne zaščiti imunitete in privilegijev Maria Borghezia;

(1) Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmannu in Krierju, Letno poročilo 1964, ECR 195, in zadeva 149/85, Wybot v. Faure in drugi, Letno poročilo 1986, ECR 2391.

Dopolnitve k predlogu spremembe proračuna št. 3/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III - Komisija, Oddelek VIII, del B - Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0336/2006 – 2006/2119(BUD))

P6_TA(2006)0427 A6-0350/2006

Dopolnitev 1

ODDELEK III: Komisija

Postavka 02 01 04 01 - Delovanje in razvoj notranjega trga, zlasti na področjih obveščanja, potrjevanja in sektorskega usklajevanja ‐ Odhodki za upravno poslovodenje

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

Nespremenjene

OBRAZLOŽITEV

Ponovna vzpostavitev predhodnega predloga spremembe proračuna

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0427 A6-0350/2006

Dopolnitev 2

ODDELEK III: Komisija

Postavka 06 02 03 - Varnost prevoza

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

Nespremenjene

OBRAZLOŽITEV

Zmanjšanje se zavrne, ker je v proračunskem letu še prezgodaj za uvedbo občutnih zmanjšanj.

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0427 A6-0350/2006

Dopolnitev 3

ODDELEK III: Komisija

Postavka 06 02 09 01 - Nadzorni organ za Galileo – subvencija iz naslovov 1 in 2

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

Nespremenjene

OBRAZLOŽITEV

Ponovna vzpostavitev predhodnega predloga spremembe proračuna.

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0427 A6-0350/2006

Dopolnitev 4

ODDELEK III: Komisija

Postavka 06 02 09 02 - Nadzorni organ za Galileo ‐ subvencija iz naslova 3

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

(Ocena prihodkov in odhodkov za proračunsko leto je bila ustrezno spremenjena.)

OBRAZLOŽITEV

Ponovna vzpostavitev predhodnega predloga spremembe proračuna.

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0427 A6-0350/2006

Dopolnitev 5

ODDELEK III: Komisija

Postavka 18 02 03 02 - Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah – subvencija iz naslova 3

NOMENKLATURA:

Nespremenjena

OPOMBE:

(Ocena prihodkov in odhodkov za proračunsko leto je bila ustrezno spremenjena.)

OBRAZLOŽITEV

Zmanjšanje se zavrne, ker je v proračunskem letu še prezgodaj za uvedbo občutnih zmanjšanj.

-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-=-

P6_TA(2006)0427 A6-0350/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu spremembe proračuna št. 3/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III - Komisija, Oddelek VIII, del B - Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0336/2006 – 2006/2119(BUD))

P6_TA(2006)0428 A6-0350/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 272(6) Pogodbe,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 177 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38 Uredbe,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki je bil dokončno sprejet dne 15. decembra 2005(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka.(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna št. 3/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki ga je Komisija predložila dne 22. maja 2006 (SEK(2006)0633),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2006, ki ga je Svet pripravil dne 11. julija 2006 (11297/2006 – C6-0239/2006),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2006 o predlogu spremembe proračuna št. 3/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija, Oddelek VIII, del B - Evropski nadzornik za varstvo podatkov(4),

–   ob upoštevanju svojih dopolnitev z dne 27. septembra 2006 k predlogu spremembe proračuna št. 3/2006(5),

–   ob upoštevanju druge obravnave Sveta z dne 10. oktobra 2006 (SGS6/12736),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0350/2006),

1.   se seznani z drugo obravnavo Sveta;

2.   potrjuje sklep, sprejet v prvi obravnavi;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bila sprememba proračuna št. 4/2006 dokončno sprejeta in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 78, 15.3.2006. (3) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/708/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 14.10.2005, str. 24). (4) 4 Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0376. (5) 5 Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0375.

Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu spremembe proračuna št. 5/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III - Komisija (13561/2006 – C6-0333/2006 – 2006/2202(BUD))

P6_TA(2006)0429 A6-0340/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti predzadnjega pododstavka člena 272(4) Pogodbe,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 177 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38 Uredbe,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki je bil dokončno sprejet dne 15. decembra 2005(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka,(3)

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna št. 5/2006 Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki ga je Komisija predložila dne 20. julija 2006 (SEC(2006)0996),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 5/2006, ki ga je Svet pripravil dne 5. oktobra 2006 (13561/2006 – C6-0333/2006),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0340/2006),

A.   ker sprememba proračuna št. 5/2006 vsebuje tri različne elemente, in sicer sprostitev novih sredstev za finančno podporo za spodbujanje gospodarskega razvoja skupnosti ciprskih Turkov, povečanje proračunskih sredstev za Evropsko leto enakih možnosti za vse (2007) in oblikovanje dveh novih proračunskih postavk po posodobitvi računovodskega sistema Komisije,

B.   ker 120 milijonov EUR novih obveznosti, ki jih predlaga Komisija za podporo gospodarskega razvoja skupnosti ciprskih Turkov temelji na sklepu Sveta z dne 26. aprila 2004 v Luksemburgu, ki je sledil referendumu na Cipru, in v proračunu še niso bile predvidene zaradi zamude pri sprejetju pravne podlage,

C.   ker je povečanje v višini 4 milijone EUR za Evropsko leto enakih možnosti za vse (2007) potrebno za prilagoditev proračunskih sredstev, vključenih v proračun za leto 2006, zneskom, navedenim v Sklepu št. 771/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006(4),

D.   ker prvi zaključni račun po posodobitvi računovodskega sistema Komisije zahteva novo proračunsko postavko za kritje izdatkov, ki nastajajo v zvezi z vodenjem zakladnice in oblikovanjem nove proračunske postavke za prispevek Evropskega razvojnega sklada za kritje izdatkov za skupno administrativno podporo,

1.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 5/2006;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (2) UL L 78, 15.3.2006. (3) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/708/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 14.10.2005, str. 24). (4) UL L 146, 31.5.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta o strateškem partnerstvu med EU in Južno Afriko (2006/2234(INI))

P6_TA(2006)0430 A6-0310/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 28. junija 2006 z naslovom "Strateškemu partnerstvu EU - Južna Afrika naproti" (KOM(2006)0347),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. junija 2006 Svetu in predstavnikom vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, da bi usmerili Komisijo pri reviziji Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi strani (KOM(2006)0348),

–   ob upoštevanju Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi strani(1) (TDCA), podpisanega oktobra 1999, ki se je začasno in delno uporabljal od januarja 2000 dalje in je začel v celoti veljati 1. maja 2004,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000(2) ("Sporazum iz Cotonouja"),

–   ob upoštevanju poročila projekta tisočletja Združenih narodov z naslovom "Naložba v razvoj: praktični načrt za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja",

–   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije "Evropsko soglasje"(3),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko(4) ter z dne 6. julija 2006 o partnerstvu EU in Karibov za rast, stabilnost in razvoj(5),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0310/2006),

A.   ker je Južna Afrika največja politična sila v podsaharski Afriki, ki na ravni Afrike deluje zlasti v okviru Afriške unije in Novega partnerstva za razvoj Afrike (NEPAD), na regionalni ravni v okviru Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) ter je pomemben akter na svetovni ravni, tudi pri večstranskih trgovinskih pogajanjih v STO, ter ker vedno več prispeva k ohranjanju miru in reševanju konfliktov v Afriki,

B.   ker je Južna Afrika daleč najmočnejše gospodarstvo v podsaharski Afriki in v skupini afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) ter ker je med pripravami pete ministrske konference STO v Cancunu imela ključno vlogo kot predstavnica afriških držav v razvoju in si je prizadevala za večji vpliv teh držav v pogajanjih o vprašanjih, ki so za njihova gospodarstva bistvena,

C.   ker je Južna Afrika delovala kot članica Cairnske skupine z namenom zaščite interesov gospodarstev, ki izvažajo kmetijske proizvode,

D.   ker so se iz obdobja apartheida ohranile razlike v prihodkih in večino belega prebivalstva živi v pogojih, primerljivih z zahodnoevropskimi standardi, medtem ko večina temnopoltih prebivalcev živi v pogojih, primerljivih s tistimi v najmanj razvitih državah, kjer skoraj polovica prebivalstva živi pod pragom revščine,

E.   ker je bila leta 2004 sprejeta strategija za gospodarsko krepitev temnopoltega prebivalstva (BEE), katere cilj je odpraviti neenakosti iz obdobja apartheida s povečanjem udeležbe prikrajšanega prebivalstva v gospodarstvu,

F.   ker je stopnja brezposelnosti v Južni Afriki zelo visoka, saj uradno presega 30 %, neuradno pa je ocenjena na približno 40 %,

G.   ker stopnja nezaposlenosti kaže, da se diskriminacija na podlagi rase nadaljuje, saj je nezaposlenih 50 % temnopoltih prebivalcev, 27 % prebivalcev mešane rase, 17 % prebivalstva azijskega porekla in zgolj 6 % belcev,

H.   ker so razmere na področju priseljevanja v Južni Afriki dokaj specifične, saj je država po eni strani že desetletja privlačna tako za zakonito (npr. za rudnike zlata in diamantov) kot tudi nezakonito priseljevanje (boljši življenjski standard) iz celotnega področja južne Afrike, po drugi strani pa so v državi močne negativne posledice "bega možganov", zlasti v zdravstvenem sektorju,

I.   ker je južnoafriška vlada določila cilje svoje makroekonomske politike v pobudi za pospešeno in skupno rast Južne Afrike (ASGISA) s katero želi povečati gospodarsko rast na 6 % ter prepoloviti brezposelnost in revščino do leta 2014,

J.   ker ima Južna Afrika največje število okuženih z virusom HIV na svetu in je leta 2005 zaradi AIDS-a umrlo 320.000 ljudi, pri čemer pandemija AIDS-a ni le humanitarna tragedija s posebej negativnimi posledicami za otroke, ki postanejo sirote in so žrtve zlorab, temveč negativno vpliva tudi na gospodarstvo Južne Afrike,

K.   ker je Južna Afrika gibalo gospodarstva celotne podsaharske Afrike in ker lahko gospodarski razvoj v Južni Afriki vpliva na zmanjšanje revščine in na uresničitev razvojnih ciljev tisočletja (RCT) na regionalni ravni,

L.   ker visoka stopnja kriminala hromi gospodarski razvoj in turizem ter odvrača neposredna vlaganja iz tujine,

M.   ker je EU najpomembnejši trgovinski partner Južne Afrike, medtem ko je za EU trgovanje z Južno Afriko zmernega pomena,

N.   ker je Južna Afrika kvalificirana članica Cotonoujskega sporazuma, ki ni upravičena do nevzajemnih trgovinskih olajšav in do financiranja iz Evropskega razvojnega sklada, vendar je vključena v politično sodelovanje in v institucije AKP-EU,

O.   ker je EU daleč najpomembnejši donator za Južno Afriko, saj zagotavlja 70 % vseh sredstev donatorjev, ki znašajo približno 1,3 % nacionalnega proračuna,

P.   ker so gospodarski in trgovinski odnosi ter sodelovanje na političnem, socialnem, kulturnem, okoljskem, zdravstvenem in drugih področjih zajeti v Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med EU in Južno Afriko, katerega cilj je ustvariti območje proste trgovine z asimetričnim časovnim razporedom in zaščito občutljivih sektorjev,

Q.   ker je Komisija predlagala novo strateško partnerstvo med EU in Južno Afriko s tremi glavnimi cilji, tj. oblikovanje enotnega, skladnega in jasnega okvira, ki bi pokrival vsa področja sodelovanja, prehod s političnega dialoga na strateško politično sodelovanje in okrepitev obstoječega sodelovanja z revidiranim Sporazumom o trgovini, razvoju in sodelovanju,

R.   ker je Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju omogočil EU, da je zapolnila vrzel v trgovinski bilanci Južne Afrike, in je, v zvezi s tarifnimi prilagoditvami, bolj obremenil Južno Afriko kot EU, zaradi česar ima EU od trenutnega Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju več koristi kot Južna Afrika,

S.   ker vstop kmetijskih in visokotehnoloških proizvodov EU, kot so farmacevtski izdelki, stroji in vozila, na južnoafriško tržišče negativno vpliva na kmetijski sektor in na razvoj južnoafriške strateške proizvodnje z dodano vrednostjo,

T.   ker je Južna Afrika že sprejela precejšnje obveznosti v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) na področju storitev in se srečuje z velikimi ovirami pri doseganju sprejemljivih ravni dostopa in splošnih storitev,

U.   ker namerava Komisija revidirati Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju zlasti z vključitvijo dodatnih določb o liberalizaciji trgovine in zavezujočimi obveznostmi za storitve, naložbe, javna naročila, intelektualno lastnino, konkurenco, standardizacijo, carine in pravila o poreklu,

V.   ker bi vključitev naložb in javnih naročil lahko povzročila težave Južni Afriki in drugim državam, ki so del Južnoafriške carinske unije (SACU),

W.   ker Komisija predlaga tudi, da se Sporazumom o trgovini, razvoju in sodelovanju uskladi z revidiranim Cotonoujskim sporazumom v tem, kar zadeva širjenje orožja za množično uničevanje, boj proti terorizmu, boj proti nekaznovanju in preprečevanje delovanja najemniških vojsk,

X.   ker namerava Komisija 14. novembra 2006 Skupnemu svetu za sodelovanje med EU in Južno Afriko predlagati osnutek delovnega načrta EU-Južna Afrika o izvajanju strateškega partnerstva,

1.   pozdravlja pristop Komisije, ki namerava sprejeti ukrepe za strateško partnerstvo med EU in Južno Afriko in predlagati skladen dolgoročen okvir sodelovanja;

2.   poudarja, da bi morali s strateškim partnerstvom zagotoviti enoten okvir, v sklopu katerega bi lahko izboljšali obstoječe instrumente sodelovanja v prid južnoafriškega prebivalstva in gospodarstva te države;

3.   poudarja, da bi moralo biti strateško partnerstvo dopolnitev strategiji EU-Afrika in bi moralo vključevati dosežke pri oblikovanju instrumenta za razvojno sodelovanje, iz sporazumov o gospodarskem partnerstvu in drugih potekajočih pogajanj;

4.   poudarja, da bi moral biti glavni cilj akcijskega načrta zmanjšanje revščine v skladu s Cotonoujskim sporazumom in za uresničevanje RCT, ter upošteva vpliv strateškega partnerstva na države v regiji in na pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu;

5.   poudarja, da mora reševanje krize HIV/AIDS skupaj z uravnoteženim pristopom med preprečevanjem (s poudarkom na spolnem in reproduktivnem zdravju) in zdravljenjem ostati politična prednostna naloga vlade Južne Afrike; pozdravlja sklep vlade o programu oskrbe z antiretrovirusnimi zdravili, vendar vztraja, da se mora izvanje tega programa nujno izboljšati;

6.   pozdravlja nov pristop, ki predvideva prehod s političnega dialoga na strateško politično sodelovanje, v katerem je Južna Afrika opredeljena kot "država stabilnosti", sposobna doseganja skupnih ciljev glede regionalnih, afriških in svetovnih vprašanj, ob upoštevanju dejstva, da ima Južna Afrika pomembno vlogo kot predstavnica držav podsaharske Afrike v mednarodnih forumih, npr. v STO in ZN;

7.   poziva Južno Afriko, naj razjasni odnos med Južnoafriško razvojno skupnostjo (SADC), Južnoafriško carinsko unijo (SACU) in Sporazumom o trgovini in razvojnem sodelovanju (TDCA), da bi se načrtovala bolj urejena razvojna politika; poziva Komisijo, naj pojasni politiko EU v odnosu do SADC, SACU in TDCA, pri čemer naj upošteva pogajanja o sporazumu o gospodarskemu partnerstvu;

8.   predlaga, naj se politični dialog med EU in Južno Afriko še naprej razvija preko rednih izmenjav obiskov parlamentarnih delegacij (ki so ključne za večje vzajemno razumevanje vprašanj skupnega interesa, demokratičnih sistemov obeh strani in področij pristojnosti);

9.   poudarja specifično politično vlogo, ki jo Južna Afrika že ima za celino (npr. v Sudanu, Kongu, Liberiji); meni, da mora Evropska unija to vlogo priznati in jo podpirati; v tem kontekstu poudarja pomen Afriške unije, katere ena od ustanoviteljic in aktivnih članic je Južna Afrika, kot morebitne predstavnice afriške celine v globaliziranem svetu ter upa, da se bo Afriška unija še naprej razvijala;

10.   v zvezi s tem poziva Južno Afriko, naj uporabi svoj politični vpliv za dosego miroljubne rešitve krize v svoji mejni državi Zimbabve;

11.   poziva Komisijo, naj upošteva dejstvo, da je Južna Afrika v sklopu mednarodnih povezav ustvarila pomembne politične in trgovinske vezi z azijskimi državami in državami Latinske Amerike ter z razvitimi državami;

12.   poudarja, da mora akcijski načrt upoštevati gospodarske razlike med EU in Južno Afriko, zlasti na področju trgovine, saj je z vidika pol-razvitih gospodarstev s strani STO priznana pri svojih prizadevanjih posebnega, diferenciranega obravnavanja, ki bo omogočilo ohranjanje nekaterih tarif in ostalih trgovinskih ukrepov, potrebnih za zaščito teh gospodarstev v nastajanju;

13.   poudarja, da mora biti v akcijskem načrtu posebej poudarjeno ustvarjanje pobud za tuja vlaganja preko oblikovanja inovativne strategije ob povezovanju z vlado Južne Afrike, da bi presegli glavne ovire za vlaganja, kot so družbene in gospodarske posledice AIDS-a, visoka stopnja kriminala in vpletenost države v politiko zaposlovanja in premoženje;

14.   poziva Komisijo, naj ne vztraja pri vključitvi elementov v revidiran Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju, ki bi ovirali južnoafriški gospodarski razvoj ali boj za zmanjšanje revščine, naj se ne vmešava v odločanje Južne Afrike glede udeležbe zasebnega sektorja pri zagotavljanju osnovnih storitev in naj ne ponovi napak, ki so povzročile neuspeh prostotrgovinskih pogajanj, v katerih so ZDA skušale vsiliti nesprejemljive pogoje državam Južnoafriške carinske unije;

15.   predlaga, da se iz proračuna EU zagotovi sredstva za olajšanje zahtevnega procesa integracije trgovine v južnoafriški regiji,

16.   predlaga, da se v akcijski načrt in proračun EU vključi podporo za dobro južnoafriško strategijo varnosti preskrbe z energijo ob upoštevanju podnebnih sprememb ter njihovega socialnega in okoljskega vpliva na revne v Južni Afriki in okoliški regiji, pri čemer se med drugim osredotoči na razvoj obnovljivih virov energije, zlasti na majhne hidroelektrarne, vetrno energijo in biomaso;

17.   poudarja, da mora biti akcijski načrt participativen in zajemati več zainteresiranih strani ter biti osredotočen na podporo prednostnim nalogam Južne Afrike, vključno z dejavnostmi za preprečevanje širjenja virusa HIV, vladnimi ukrepi za oživitev gospodarstva in bojem proti gospodarskim razlikam; akcijski načrt naj podpira socialno kohezijo in zagotovi, da od gospodarstva ne bo imela koristi le finančna elita, v skladu s pobudo za pospešeno in skupno rast Južne Afrike in strategijo za gospodarsko udejstvovanje temnopoltega prebivalstva;

18.   predlaga, naj se nameni prednost tistim prošnjam Južne Afrike za tehnično pomoč, ki so osredotočene na doseganje razvojnih ciljev države in obenem prispevajo k družbenemu in gospodarskemu razvoju regije, s čimer se bo vzpodbudilo ostale afriške voditelje, da prevzamejo odgovornost glede oblikovanja in izvedbe trajnostnega modela gospodarskega razvoja za celino;

19.   poleg tega predlaga, naj se na področju izobraževanja in usposabljanja oblikuje področje sodelovanja, v katerem bodo študenti in učitelji, ter se odpre program Erasmus Mundus za Južno Afriko;

20.   ugotavlja, da je imela Južna Afrika dokajšnje koristi zaradi posojil Evropske investicijske banke in poziva, naj se za obdobje 2007-2013 ohrani vsaj enaka raven podpore, ob upoštevanju potreb mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij;

21.   vztraja, da mora biti razvojna pomoč dodeljena lokalno ter da se lahko zunanje strokovnjake zaposli in blago uvaža samo, ko v regiji ni na razpolago primerljivega znanja ali blaga;

22.   poudarja, da lahko Južna Afrika v južnoafriški regiji in tudi na celotni afriški celini po zaslugi svojih edinstvenih izkušenj utre pot na področju politike priseljevanja; zato poudarja, da mora Južna Afrika nujno okrepiti prizadevanja za sprejetje skladnega in učinkovitega načrta priseljevanja; poziva Svet in Komisijo, naj podpreta ta prizadevanja preko izmenjave izkušenj ter naj se osredotočita na to posebno vlogo Južne Afrike v migracijskih programih, kot je program za finančno in tehnično pomoč tretjim državam na področjih migracije in azila (AENEAS), in program njegovega spremljanja;

23.   poziva Komisijo, naj vzdržuje stalen dialog z južnoafriško vlado in naj vključi Parlament, lokalne vlade in civilno družbo v razpravo o strateškem partnerstvu, akcijskem načrtu in njegovem kasnejšem izvajanju;

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU ter vladi in Državnemu zboru Republike Južne Afrike.

(1) UL L 311, 4.12.1999, str. 3. (2) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sporazumom o spremembi Sporazuma o partnerstvu (UL L 209, 11.8.2005, str. 27). (3) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0445. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0304.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) (6284/1/2006 – C6-0226/2006 – 2004/0218(COD))

P6_TA(2006)0431 A6-0288/2006

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (6284/1/2006 – C6-0226/2006)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0621),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0621/2),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0288/2006)

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   poziva Komisijo, naj v odsotnosti sporazuma med so-zakonodajalci o LIFE+ v drugi obravnavi predloži rešitev, ki bo omogočala financiranje dejavnosti, ki sodijo v institucionalne pristojnosti in ki bodo od leta 2007 naprej uvrščene v program LIFE+; poziva Komisijo, naj predlaga začasne ukrepe za projektne dejavnosti, da bi se izognili finančni vrzeli in zagotovili kontinuiteto okoljske politike Komisije in trajnostnega razvoja v letu 2007;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 24. oktobra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Varstvo okolja je ena od ključnih dimenzij trajnostnega razvoja Evropske unije. Varstvo okolja je prednostno področje sofinanciranja Skupnosti in bi ga bilo treba financirati predvsem s horizontalnimi finančnimi instrumenti Skupnosti, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije, Evropskim skladom za ribištvo in Sedmim okvirnim raziskovalnim programom.

(2)  Ti finančni instrumenti Skupnosti ne zajemajo vseh okoljskih prednostnih nalog. Za zagotovitev posebne podpore razvoju in izvajanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti, zlasti ciljev Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (6. OAP), ki je bil določen s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002(6), je zato potreben finančni instrument za okolje (LIFE+).

(3)  Podporo bi bilo treba zagotoviti s pomočjo sporazumov o donacijah in pogodb o javnih naročilih v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(7).

(4)  Za zagotovitev najboljše možne porabe sredstev Skupnosti bi morali ukrepi in projekti, ki se financirajo iz LIFE+, izpolnjevati merila za pridobitev pomoči. Ukrepi in projekti bi morali izpolnjevati dodatna merila za pridobitev pomoči, da se zagotovi evropska dodana vrednost in da se izogne financiranju ponavljajočih se dejavnosti, razen kadar je jasno, da so takšne dejavnosti predstavitvenega ali uvajalnega značaja.

(5)  Na področju narave in biotske raznovrstnosti izvajanje politike in zakonodaje Skupnosti samo po sebi zagotavlja okvir za evropsko dodano vrednost. Ukrepi in projekti najboljše prakse ali demonstrativni ukrepi in projekti, vključno s tistimi, ki so povezani z upravljanjem in določitvijo območij Natura 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(8) in Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic(9), bi morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti iz LIFE+, razen če so že upravičeni do financiranja v okviru drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Komisija bi morala do pregleda finančnega okvira leta 2008/2009 pripraviti pregled obsega, v katerem ti dopolnilni instrumenti prispevajo k financiranju omrežja Natura 2000, da bo možno LIFE+ prilagoditi potrebnim spremembam ter zagotoviti visoko stopnjo sofinanciranja Skupnosti.

(6)  Države članice so se v Malahidu leta 2004 dogovorile, da je treba uvesti ukrepe za zagotovitev ustreznega financiranja omrežja Natura 2000, vključno s sofinanciranjem Skupnosti. Ker bo s to uredbo omogočeno financiranje zgolj najboljših praks ali demonstrativnih ukrepov, povezanih z upravljanjem območij Natura 2000, bodo morale Komisija in države članice zagotoviti, da bo na voljo dovolj sredstev prek drugih instrumentov za upravljanje omrežja, ki EU kot celoto po ocenah letno stane približno 6 100 000 000 EUR.

(7)  Inovativni ukrepi in projekti ali demonstrativni ukrepi in projekti, ki se nanašajo na okoljske cilje Skupnosti, kar vključuje razvoj ali širjenje tehnik najboljše prakse, znanja in izkušenj ali tehnologij, ter ukrepi in projekti za kampanje osveščanja in posebno usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri preprečevanju gozdnih požarov, bi morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti iz LIFE+, razen če so že upravičeni do financiranja v okviru drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

(8)  Ukrepi in projekti za razvoj in izvajanje ciljev Skupnosti, ki se nanašajo na široko zasnovano, usklajeno, izčrpno in dolgoročno spremljanje gozdov in medsebojnih okoljskih vplivov, bi morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti iz LIFE+, razen če so že upravičeni do financiranja v okviru drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

(9)  Z izzivom, ki ga predstavlja razvoj in izvajanje učinkovite politike na podlagi 6. OAP, se je mogoče spopasti le s podporo ukrepom in projektom najboljših praks ali demonstrativnim ukrepom in projektom za razvoj in izvajanje okoljske politike Skupnosti; prikazovanju inovativnih pristopov politike, tehnologij, metod in instrumentov; utrjevanju temeljnih znanj; usposabljanju za izvajanje; spodbujanju dobrega upravljanja, pospeševanju povezovanja v mreže, vzajemnega učenja in izmenjave najboljših praks; in boljšemu obveščanju, osveščanju in komunikaciji. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala biti zato usmerjena v razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje okoljske politike in zakonodaje ter v obveščanje o njej ter v njeno razširjanje na celotnem območju Skupnosti.

(10)  LIFE+ bi morali sestavljati trije deli: LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost; LIFE+ Okoljska politika in upravljanje; LIFE+ Informacije in obveščanje. Treba bi bilo omogočiti, da ukrepi in projekti, ki se financirajo iz LIFE+, prispevajo k uresničitvi posebnih ciljev več kakor zgolj enega od teh treh delov, da vključujejo sodelovanje več kakor ene države članice ter da prispevajo tudi k razvoju strateških pristopov za doseganje okoljskih ciljev.

(11)  Za izpolnitev svoje vloge glede dajanja pobud za razvoj okoljskih politik in glede njihovega izvajanja bi morala Komisija uporabljati sredstva iz LIFE+, in sicer da bi izvedla študije in ocene, prevzela naloge v zvezi z izvajanjem in vključevanjem okoljske politike in zakonodaje, organizirala sestanke, seminarje in delavnice s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi ter da bi razvijala in vzdrževala mreže in računalniške sisteme. Poleg tega bi morala Komisija uporabljati del proračuna LIFE+, ki se upravlja centralno, za izvajanje dejavnosti v zvezi z obveščanjem, objavljanjem in razširjanjem informacij, vključno s prireditvami, razstavami in podobnimi ukrepi za osveščanje, za pripravo in produkcijo avdiovizualnega materiala ter za tehnično in/ali administrativno pomoč, potrebno za opredelitev, pripravo, upravljanje, spremljanje, revizijo in nadzor programov in projektov.

(12)  Nevladne organizacije (NVO) prispevajo k razvoju in izvajanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti. Zato bi bilo primerno, da del proračuna LIFE+, ki se upravlja centralno, podpira delovanje številnih ustrezno usposobljenih okoljskih NVO, in sicer s konkurenčnim in preglednim dodeljevanjem letnih donacij za poslovanje. Takšne NVO bi morale biti neodvisne in neprofitne ter delovati vsaj v treh evropskih državah, bodisi same bodisi kakor sestavni del združenja.

(13)  Izkušnje s sedanjimi in preteklimi instrumenti so poudarile potrebo po večletnem načrtovanju in programiranju ter po osredotočenju prizadevanj v spodbujanje varstva okolja z določitvijo prednostnih nalog in opredelitvijo področij dejavnosti, ki so lahko upravičena do sofinanciranja Skupnosti.

(14)  Države članice bi morale pripraviti nacionalne letne delovne programe, ki bi morali biti različni tako od načrtov in programov, ki so bili oblikovani za številna področja in ki določajo okvir za bodoče soglasje k posegu, kakor tudi od načrtov in programov, za katere Direktiva 92/43/EGS določa, da jih je treba oceniti; teh delovnih programov se ne bi smelo obravnavati kakor načrte ali programe, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje(10).

(15)  Zahteve glede varstva okolja bi bilo treba vključiti v opredelitev in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti, tudi v finančne instrumente. LIFE+ naj bi tako dopolnjeval druge finančne instrumente Skupnosti, Komisija in države članice pa naj bi poskrbele za tovrstno dopolnjevanje na ravni Skupnosti ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(16)  V skladu s sklepi zasedanj Evropskega sveta v Luxembourgu decembra 1997 in v Solunu junija 2003 bi morale biti države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces, upravičene do sodelovanja v programih Skupnosti v skladu s pogoji, določenimi v ustreznih dvostranskih sporazumih, sklenjenih s temi državami.

(17)  Treba bi bilo združiti številne obstoječe okoljske instrumente ter poenostaviti programiranje in upravljanje z uvedbo enotnega in osredotočenega finančnega instrumenta za okolje.

(18)  Prav tako bi bilo treba zagotoviti gladek prehod ter nadaljnje spremljanje, revizijo in kvalitativno ocenjevanje dejavnosti, ki so financirane s sedanjimi programi, tudi po izteku teh programov.

(19)  Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(11).

(20)  Splošni cilj LIFE+ je prispevati k izvajanju, posodabljanju in razvijanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter zlasti podpirati izvajanje 6. OAP. Države članice lahko s skupnim delovanjem preko instrumentov Skupnosti izboljšajo rezultate na nacionalni ali lokalni ravni, uresničijo cilje Skupnosti ali omogočijo izmenjavo informacij po vsej Skupnosti in tako dosežejo evropsko dodano vrednost. Ker tega cilja LIFE+ države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga torej lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(21)  Ta uredba prepušča številne bistvene odločitve večletnim strateškim programom in nacionalnim letnim delovnim programom. Zadevna vprašanja so odločilnega pomena za posamezne države članice in ključnega pomena za njihove nacionalne okoljske politike. Zato bi bilo primerno, da se določeni ukrepi sprejemajo po regulativnem postopku, določenem v členu 5 Sklepa 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(12), da se državam članicam omogoči, da predlagane ukrepe predložijo v obravnavo Svetu. Regulativni postopek je prav tako primeren za sprejemanje izvedbenih pravil, razen tistih tehničnih ukrepov, ki so izrecno navedeni v tej uredbi. Regulativni postopek s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES se uporablja za sprejetje in morebitne spremembe večletnih strateških programov, ki so izdelani v skladu s členom 6(1) te uredbe, ter za sprejetje predlogov sprememb Priloge k tej uredbi, ki opredeljuje pomembne določbe, zlasti ukrepe, ki so primerni za financiranje, da se na ta način obema vejama zakonodajne oblasti omogoči pregled nad temi ukrepi pred njihovim sprejetjem −

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen

1.  Ta uredba vzpostavlja finančni instrument za okolje ("LIFE+").

2.  Splošni cilj LIFE+ je prispevati k izvajanju, posodobitvi in razvoju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti, vključno z vključevanjem okoljskih vidikov v ostale politike, s čimer instrument prispeva k trajnostnemu razvoju.

LIFE+ predvsem podpira izvajanje 6. OAP, vključno s tematskimi strategijami, in v državah članicah financira ukrepe in projekte z evropsko dodano vrednostjo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 3

Merila upravičenosti

1.  Ukrepi in projekti, financirani iz LIFE+, podpirajo doseganje splošnega cilja iz člena 1(2). Če je mogoče, ukrepi in projekti, financirani iz LIFE+, spodbujajo sinergijo med različnimi prednostnimi nalogami v okviru 6. OAP in spodbujajo povezovanje.

2.  Ukrepi, predvideni v okviru večletnih strateških programov, pripravljenih v skladu s členom 6(1), nacionalni letni delovni programi, sprejeti v skladu s členom 6(4), in projekti, izvedeni v skladu s temi programi, izpolnjujejo naslednja merila:

3.  Komisija zagotovi, da bodo medregionalni in čezmejni projekti vključeni v nacionalne letne delovne programe, še posebej, kjer je čezmejno sodelovanje pomembno za ohranitev vrst.

4.  Da se zagotovi evropska dodana vrednost in da se izogne financiranju ponovnih dejavnosti, izpolnjujejo ukrepi, predvideni v letnih nacionalnih delovnih programih, in projekti, izvedeni v skladu s temi programi, v vsaj eno izmed naslednjih meril:

Člen 4

Posebni cilji

1.  LIFE+ sestavljajo trije deli:

−  LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost,

−  LIFE+ Okoljska politika in upravljanje ter

−  LIFE+ Informacije in obveščanje.

2.  Posebni cilji LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost so:

3.  Posebni cilji LIFE+ Okoljska politika in upravljanje v povezavi s cilji 6. OAP, vključno s prednostnimi področji podnebnih sprememb, okolja, zdravja in kakovosti življenja ter naravnih virov in odpadkov, so:

4.  Posebni cilji LIFE+ Informacije in obveščanje so:

5.  Priloga vsebuje seznam upravičenih ukrepov.

Člen 5

Oblike financiranja

1.  Financiranje s strani Skupnosti lahko poteka v naslednjih pravnih oblikah:

2.  Donacije Skupnosti se lahko zagotavljajo v posebnih oblikah, kakor na primer z okvirnimi sporazumi o partnerstvu, s sodelovanjem v finančnih mehanizmih in skladih ali s sofinanciranjem poslovanja ali donacij za dejavnosti. Za donacije za poslovanje teles, ki si prizadevajo za doseganje ciljev v splošnem evropskem interesu, ne veljajo določbe Finančne uredbe o postopnem zmanjševanju.

3.  Pri donacijah za dejavnosti znaša najvišji delež sofinanciranja 50 % upravičenih stroškov. Izjemoma, tj. pri izvajanju Direktive 79/409/EGS ali Direktive 92/43/EGS, pa lahko za ukrepe in projekte, namenjene prednostnim habitatom in vrstam, najvišji delež sofinanciranja za LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost znaša do 75 % upravičenih stroškov, če je to potrebno za uresničevanje cilja ohranjanja.

4.  V primeru javnih naročil lahko sredstva Skupnosti krijejo stroške nabave storitev in blaga. Ti stroški lahko med drugim vključujejo izdatke za informacije in obveščanje, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 6

Programiranje

1.  Komisija pripravi prvi večletni strateški program za obdobje med 2007 in 2010 in po pregledu, ki bo upošteval zastavljene cilje, drugi večletni strateški program za obdobje med 2011 in 2013. Ti programi opredelijo glavne cilje, prednostna področja dejavnosti, vrsto ukrepov in pričakovane rezultate financiranja Skupnosti glede na cilje in merila iz členov 1, 3 in 4.

2.  Za namene priprave večletnih strateških programov iz odstavka 1 države članice Komisiji predložijo osnutke nacionalnih letnih delovnih programov za vsako leto v obdobjih 2007 do 2010 in 2011 do 2013. Ti programi za vsako leto vsebujejo najmanj naslednje:

Države članice v osnutke nacionalnih letnih delovnih programov vključijo nadnacionalne ukrepe.

3.  Komisija se v okviru odbora iz člena 14(1) in v okviru odbora iz člena 20 Direktive 92/43/EGS posvetuje z državami članicami o osnutkih večletnih strateških programov. Programi se sprejmejo v skladu s členom 15(2) te uredbe. Večletni strateški program za obdobje 2007 do 2010 se sprejme v najkrajšem možnem času, najpozneje pa tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija zagotovi sodelovanje javnosti pri pripravi osnutkov večletnih strateških programov.

4.  Komisija se po posvetovanju z odborom iz člena 20 Direktive 92/43/EGS z državami članicami dvostransko posvetuje o osnutkih nacionalnih letnih delovnih programov za sprejetje nacionalnih letnih delovnih programov v skladu s členom 15(1)(a) te uredbe. Države članice Komisiji predložijo osnutke nacionalnih letnih delovnih programov za leto 2007 v najkrajšem možnem času, najpozneje pa tri mesece po sprejetju prvega večletnega strateškega programa. Po potrebi predložijo nacionalne letne delovne programe za naslednja leta in posodobitve osnutkov, ki so jih že predložili, in sicer v skladu s časovnim razporedom, ki se določi v skladu s členom 15(3)(a). Države članice zagotovijo sodelovanje javnosti pri pripravi nacionalnih letnih delovnih programov v skladu z Direktivo 2003/35/ES(13).

Če želijo, lahko države članice hkrati predložijo osnutke nacionalnih letnih delovnih programov za vsa ali samo za nekaj let, za katera se uporablja ta uredba.

5.  Komisija redno objavlja sezname projektov, financiranih iz LIFE+, vključno s kratkim opisom ciljev in doseženih rezultatov ter povzetkom porabljenih sredstev. To počne s pomočjo ustreznih medijev in tehnologije, vključno z internetom.

Člen 7

Finančni postopki

Komisija izvaja to uredbo v skladu s Finančno uredbo.

Člen 8

Upravičenci

Sredstva iz LIFE+ lahko črpajo javna in/ali zasebna telesa, subjekti in institucije.

Člen 9

Sodelovanje tretjih držav

Člen 10

Dopolnjevanje finančnih instrumentov

S to uredbo se ne financirajo ukrepi, ki sodijo na področje uporabe drugih finančnih instrumentov Skupnosti ali prejemajo pomoč za isti namen iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ali Evropskim skladom za ribištvo. Upravičenci iz te uredbe podatke o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti, in o tekočih vlogah za sredstva predložijo Komisiji. Komisija zagotovi usklajevanje in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti.

Člen 11

Trajanje in proračunska sredstva

1.  Ta uredba se izvaja v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.  Finančna sredstva za izvajanje LIFE+ za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 znašajo 1 911 000 000 EUR (po cenah iz leta 2004).

3.  Proračunska sredstva dodeljena za dejavnosti iz te uredbe se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije.

Proračunski organ odobri razpoložljiva letna proračunska sredstva v okviru omejitev iz finančnega okvira.

Člen 12

Spremljanje

1.  Upravičenec za vse ukrepe in projekte, ki se financirajo iz LIFE+, predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela Komisiji za ukrepe, ki prejemajo sredstva. V treh mesecih od zaključka projekta predloži tudi končno poročilo.

2.  Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, in brez poseganja v preglede, opravljene v skladu s členom 279(1)(b) Pogodbe, uradniki in drugo osebje Komisije izvajajo preglede na kraju samem in vzorčne preglede projektov, ki se financirajo iz LIFE+, zlasti pa preverjajo skladnost z merili upravičenosti iz člena 3 ter ocenijo njihov prispevek k ciljem politike EU.

3.  Pogodbe in sporazumi, ki so sklenjeni na podlagi te uredbe, predvidevajo zlasti preverjanje in finančni nadzor s strani Komisije ali s strani katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija, ter revizije s strani Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem.

4.  Upravičenec do finančne pomoči hrani in da na voljo Komisiji vso dokazno dokumentacijo v zvezi z izdatki za vse projekte v obdobju petih let po zadnjem plačilu.

5.  Na podlagi rezultatov poročil in vzorčnih pregledov iz odstavkov 1 in 2 Komisija po potrebi prilagodi višino prvotno odobrene finančne pomoči ali pogoje za njeno dodelitev in časovni razpored plačil.

6.  Komisija stori tudi vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi in projekti izvajajo ustrezno in v skladu z določbami te uredbe in Finančne uredbe.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.  Komisija zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov ter v primeru, da se odkrijejo nepravilnosti, z uporabo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(15), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi(16) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(17).

2.  Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo iz LIFE+, "nepravilnost" iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 pomeni vsako kršitev določb zakonodaje Skupnosti ali vsako kršitev pogodbene obveznosti, ki je posledica dejanja ali opustitve gospodarskega subjekta, ki z neupravičenim izdatkom povzroči ali bi lahko povzročila škodo splošnemu proračunu Skupnosti ali proračunom, ki jih upravljajo Skupnosti.

3.  Komisija lahko zmanjša, ustavi izplačilo ali zahteva vračilo odobrenega zneska finančne pomoči za projekt, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neupoštevanjem določb te uredbe ali posamezne odločbe, pogodbe ali sporazuma o odobritvi te finančne pomoči, ali če je očitno, da je bila brez odobritve Komisije spremenjena narava projekta ali da sprememba nasprotuje pogojem za izvedbo projekta.

4.  Če se roki ne upoštevajo ali če napredovanje pri izvajanju projekta upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija od upravičenca zahteva, da v določenem roku poda svoje pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.

5.  Vsako neupravičeno izplačilo se vrne Komisiji. Za vse zneske, ki niso bili pravočasno vrnjeni, se v skladu s Finančno uredbo zaračunajo zamudne obresti.

Člen 14

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(2) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 15

Izvedbeni sklepi

1.  V skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(2) se sprejmejo naslednji izvedbeni sklepi:

2.  V skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(3) se sprejmejo naslednji izvedbeni sklepi:

3.  V skladu z upravljalnim postopkom iz člena 14(4) se sprejmejo naslednji izvedbeni sklepi:

Člen 16

Ocenjevanje

1.  Da bi ocenili vpliv večletnih programov, Komisija zagotavlja njihovo redno spremljanje.

2.  Komisija Evropskemu parlamentu in odboru iz člena 14(1) najpozneje do 30. septembra 2010 predloži vmesno poročilo o LIFE+. Vmesno poročilo vsebuje oceno izvajanja te uredbe v obdobju od 2007 do 2009. Komisija po potrebi predlaga spremembe izvedbenih sklepov iz člena 15.

3.  Komisija poskrbi za končno oceno izvajanja te uredbe in pri tem oceni njen prispevek k izvajanju, posodobitvi in razvoju okoljske politike Skupnosti in okoljske zakonodaje ter uporabo dodeljenih proračunskih sredstev. To končno oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2012, po potrebi skupaj s predlogom za nadaljnji razvoj finančnega instrumenta izključno za okoljsko področje, ki se bo uporabljal od leta 2014 naprej.

Člen 17

Razveljavitev in prehodne določbe

1.  Zaradi poenostavitve in oblikovanja prečiščenega besedila se razveljavijo naslednji akti:

2.  Za ukrepe, ki so se začeli izvajati pred 31. decembrom 2006 na podlagi aktov iz odstavka 1, se do njihovega zaključka še naprej uporabljajo navedeni akti. Odbor iz člena 14(1) nadomesti odbore iz navedenih aktov. Sredstva za obvezna spremljanja in ocenjevanja, ki jih predvidevajo navedeni akti, se po koncu njihove veljavnosti zagotovijo na podlagi te uredbe. Dokler se izvajajo, so ti ukrepi skladni s tehničnimi določbami, kakor so opredeljene v aktih iz odstavka 1.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

UKREPI, UPRAVIČENI DO SREDSTEV

(1) UL C 238 E, 3.10.2006, str. 1. (2) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 451. (3) UL C 255, 14.10.2005, str. 52. (4) UL C 231, 20.9.2005, str. 72. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2005 (UL C 157 E, 6.7.2006, str. 451), Skupno stališče Sveta z dne 27. junija 2006 (UL C 238 E, 3.10.2006, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2006. (6) UL L 242, 10.9.2002, str. 1. (7) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (8) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (9) UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36). (10) UL L 197, 21.7.2001, str. 30. (11) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (12) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES ( UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (13) Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o zagotavljanju sodelovanja javnosti pri pripravi določenih načrtov in programov v zvezi z okoljem (UL L 156, 25.6.2003, str. 17). (14) UL L 117, 5.5.1999, str. 1. (15) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (16) UL L 292, 15.11.1996, str. 2. (17) UL L 136, 31.5.1999, str. 1. (18) UL L 192, 28.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1682/2004 (UL L 308, 5.10.2004, str. 1). (19) UL L 191, 13.7.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7). (20) UL L 75, 16.3.2002, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES. (21) UL L 324, 11.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 788/2004 (UL L 138, 30.4.2004, str. 17).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o izvedbi podpornega programa za evropski avdiovizualni sektor (MEDIA 2007) (6233/2/2006 – C6-0271/2006 – 2004/0151(COD))

P6_TA(2006)0432 A6-0337/2006

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (6233/2/2006 – C6-0271/2006),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0470)(2),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0337/2006),

1.   odobri skupno stališče;

2.   ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta naroči njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, 25.10.2005, P6_TA(2005)0398. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura (2007-2013) (6235/3/2006 – C6-0269/2006 –2004/0150 (COD))

P6_TA(2006)0433 A6-0343/2006

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (6235/3/2006 – C6-0269/2006),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0469)(2),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0343/2006),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 24. oktobra 2006 z namenom sprejetja Sklepa (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura (2007 - 2013)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti prve alinee člena 151(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Bistveno je spodbujati sodelovanje in kulturne izmenjave, s čimer se zagotovi spoštovanje in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi ter med evropskimi državljani izboljšati poznavanje drugih evropskih kultur in obenem poglabljati njihovo zavest o skupni evropski kulturni dediščini. Spodbujanje sodelovanja na kulturnem in jezikovnem področju ter raznolikosti tako prispeva k doživljanju evropskega državljanstva kot oprijemljive resničnosti, saj evropske državljane spodbuja k neposrednemu sodelovanju v integracijskih procesih.

(2)  Dejavna kulturna politika, usmerjena v ohranjanje evropske kulturne raznolikosti in spodbujanja skupnih kulturnih elementov in kulturne dediščine lahko prispeva k boljši zunanji opaznosti Evropske unije.

(3)  Da bi državljani polno podpirali evropsko integracijo in pri njej tudi polno sodelovali, bi bilo treba bolj poudarjati njihove skupne kulturne vrednote in korenine kot ključni element njihove identitete in pripadnosti družbi, ki temelji na svobodi, pravičnosti, demokraciji, spoštovanju človekovega dostojanstva in integritete, strpnosti in solidarnosti, ob polnem spoštovanju Listine o temeljnih pravicah Evropske Unije.

(4)  Bistveno je, da področje kulture prispeva svoj delež in igra ustrezno vlogo pri širšem evropskem političnem razvoju. Področje kulture je pomemben delodajalec in poleg tega obstaja tudi jasna povezava med vlaganji v kulturo in gospodarskim razvojem, od koder izhaja pomen krepitve kulturne politike na regionalnih in nacionalnih ravneh ter na evropski ravni. Skladno s tem, bi bilo treba okrepiti položaj kulturnih panog pri premikih v sklopu Lizbonske strategije, saj te panoge vse znatneje prispevajo k evropskemu gospodarstvu.

(5)  Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo in okrepiti boj proti izključenosti v vseh oblikah, vključno z rasizmom in ksenofobijo. Izboljšan dostop do kulture za čim širši krog ljudi je lahko sredstvo v boju proti socialni izključenosti.

(6)  Člen 3 Pogodbe določa, da si Skupnost pri vseh dejavnostih iz navedenega člena prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost moških in žensk.

(7)  Kulturni programi Kalejdoskop, Ariane, Raphael in Kultura 2000, določeni s sklepi št. 719/96/ES(5), št. 2085/97/ES(6), št. 2228/97/ES(7) in št. 508/2000/ES(8), so označili pomembne napredke pri izvajanju ukrepov Skupnosti na področju kulture. Tako so bile pridobljene pomembne izkušnje, zlasti s pomočjo vrednotenja teh kulturnih programov. Ukrepe Skupnosti na področju kulture je sedaj treba racionalizirati in okrepiti ob upoštevanju rezultatov teh vrednotenj, rezultatov posvetovanj z vsemi zainteresiranimi stranmi in rezultatov dela evropskih institucij. V ta namen je torej treba pripraviti program.

(8)  Evropske institucije so večkrat jasno izrazile svoje stališče glede različnih področij, ki zadevajo kulturne ukrepe Skupnosti in izzive kulturnega sodelovanja; zlasti v resolucijah Sveta z dne 25. junija 2002 o novem delovnem načrtu glede evropskega sodelovanja na področju kulture(9) in v resoluciji z dne 19. decembra 2002 o delovnem načrtu za evropsko sodelovanje na področju kulture(10), v resolucijah Evropskega parlamenta z dne 5. septembra 2001 o kulturnem sodelovanju v Evropski uniji(11), z dne 28. februarja 2002 o izvajanju Programa Kultura 2000(12), in z dne 22. oktobra 2002 o pomembnosti dinamike v gledališču in uprizoritvene umetnosti v razširjeni Evropi(13), z dne 4. septembra 2003 o kulturnih panogah(14), pa tudi z mnenjem Odbora regij z dne 9. oktobra 2003 o podaljšanju Programa Kultura 2000.

(9)  Svet je v svojih zgoraj navedenih resolucijah poudaril nujnost sprejetja bolj koherentnega pristopa h kulturi na ravni Skupnosti ter da je evropska dodana vrednost nujna in odločilna v okviru evropskega kulturnega sodelovanja, pa tudi splošni pogoj za ukrepanje Skupnosti na področju kulture.

(10)  Da bi postal skupni evropski kulturni prostor realnost za državljane Evrope, je treba spodbujati transnacionalno mobilnost kulturnih akterjev, nadnacionalno kroženje kulturnih del in izdelkov ter podpirati dialog in kulturne izmenjave.

(11)  Stališča institucij o potrebi po boljšem upoštevanju posebnih gospodarskih in socialnih značilnosti neavdiovizualnih kulturnih panog so izražena v sklepih Sveta z dne 16. novembra 2004 o delovnem načrtu za področje kulture (2005 - 2006), resoluciji Evropskega parlamenta z dne 4. septembra 2003 o kulturnih panogah in mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o kulturnih panogah v Evropi z dne 28. januarja 2004. Poleg tega bi bilo treba v novem programu upoštevati pripravljalne ukrepe za sodelovanje v kulturnih zadevah, ki so se spodbujale v letih 2002 - 2004.

(12)  V tej zvezi je treba podpirati tesnejše sodelovanje med kulturnimi akterji in jih spodbujati k oblikovanju projektov večletnega sodelovanja ter jim tako omogočiti razvijanje skupnih dejavnosti, podpirati bolj usmerjene ukrepe s pravo evropsko dodano vrednostjo, simbolične kulturne dogodke in evropske organizacije za kulturno sodelovanje ter spodbujati k analizi izbranih tem evropskega pomena pa tudi k zbiranju in širjenju informacij ter dejavnostim, ki imajo za cilj kar najbolj razširiti vpliv projektov na področju evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja evropske kulturne politike.

(13)  Na podlagi Sklepa št. .../2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019(15) bi bilo treba temu projektu dodeliti več finančnih sredstev, saj je med Evropejci zelo prepoznaven in prispeva h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru. V okviru tega projekta bi bilo treba pozornost nameniti vseevropskemu kulturnemu sodelovanju.

(14)  Podpreti bi bilo treba ustanove, ki delujejo v prid evropskemu kulturnemu sodelovanju in igrajo vlogo evropskih kulturnih "ambasadorjev" ter se opirajo na izkušnje, ki jih je Evropska unija pridobila v okviru Sklepa št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture(16).

(15)  Program mora ob spoštovanju načela svobode izražanja prispevati k prizadevanjem Evropske unije pri spodbujanju trajnostnega razvoja in boju proti vsem oblikam diskriminacije.

(16)  Državam kandidatkam za vstop v Evropsko unijo in državam Efte, ki so članice Sporazuma EGP, bi morala biti dana možnost sodelovanja v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami.

(17)  Evropski svet je na zasedanju dne 19. in 20. junija 2003 v Solunu sprejel "Agendo za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji" in določil, da bi programi Skupnosti morali biti odprti tudi za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, podpisanih med Skupnostjo in temi državami. Te države lahko, če želijo, v okviru proračunskih sredstev ali političnih prednostnih nalog sodelujejo v programu, lahko pa sodelujejo na bolj omejen način, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih postopkov, dogovorjenih med zadevnimi stranmi.

(18)  Program bi moral omogočati tudi sodelovanje z drugimi tretjimi državami, ki so s Skupnostjo podpisale sporazume, v katerih je zajeto tudi področje kulture, pod pogoji, ki jih je treba še določiti.

(19)  Za povečanje dodane vrednosti ukrepov Skupnosti je treba zagotoviti celovitost in komplementarnost ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, in ustreznih drugih politik, ukrepov in instrumentov Skupnosti v skladu s členom 151(4) Pogodbe. Še zlasti bi bilo treba paziti, da bodo ukrepi Skupnosti na področjih kulture in izobraževanja povezani z ukrepi, namenjenimi širjenju izmenjav najboljše prakse in tesnejšega sodelovanja na evropski ravni.

(20)  V zvezi z izvajanjem podpore Skupnosti bi bilo treba upoštevati poseben značaj področja kulture v Evropi in bi bilo treba poskrbeti, da bodo upravni in finančni postopki kolikor je mogoče poenostavljeni in prilagojeni ciljem, praksam in razvoju področja kulture.

(21)  Komisija, države članice in točke za stike na kulturnem področju bi morale spodbujati sodelovanje manjših izvajalcev v projektih za večletno sodelovanje in organizacijo dejavnosti za zbliževanje potencialnih projektnih partnerjev.

(22)  Program bi moral združiti posebne lastnosti in strokovno znanje kulturnih izvajalcev iz vse Evrope. Kjer je to potrebno, bi morale Komisija in države članice sprejeti ukrepe za obravnavanje nizke stopnje sodelovanja kulturnih izvajalcev v vsaki državi članici ali sodelujoči državi.

(23)  V okviru sodelovanja med Komisijo in državami članicami je primerno zagotoviti stalno spremljanje in vrednotenje programa, da bi se omogočilo prilagajanje, zlasti glede prednostnih nalog pri izvajanju ukrepov. Ta vrednotenja bi morala vključevati tudi zunanje vrednotenje, ki ga opravijo neodvisne in nepristranske organizacije.

(24)  Pri postopkih za spremljanje in vrednotenje programa bi bilo treba uporabiti cilje in kazalce, ki so specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni.

(25)  Treba bi bilo izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukrepe za povračilo izgubljenih ali nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev.

(26)  Treba je določiti enoten instrument za financiranje in oblikovanje programa kulturnega sodelovanja z imenom "Program Kultura ", in sicer za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

(27)  Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(17).

(28)  Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(18).

(29)  Ukrepe, potrebne za finančno izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti skladno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(19) (v nadaljevanju: "finančna uredba"), in z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES; Euratom) št. 1605/2002(20).

(30)  Ukrepi Skupnosti, ki se izvajajo na področju kulturnega sodelovanja, se dopolnjujejo z nacionalnimi in regionalnimi ukrepi. Ker ciljev tega sklepa, in sicer okrepitve evropskega kulturnega prostora, temelječega na skupni kulturni dediščini (nadnacionalna mobilnost kulturnih akterjev v Evropi, nadnacionalno kroženje umetniških in kulturnih del in izdelkov, medkulturni dialog), zaradi nadnacionalnega značaja države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepov, lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz istega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(31)  Treba bi bilo sprejeti prehodne določbe za zagotovitev nemotenega prehoda med programi, ki jih določata sklepa št. 508/2000/ES in št. 792/2004/ES, na eni strani ter programom, ki ga določa ta sklep, na drugi –

SKLENILA:

Člen 1

Uvedba in trajanje

1.  Ta sklep uvaja program Kultura, enoten večletni program za ukrepe Skupnosti na področju kulture, odprt za vsa področja kulture in vse kategorije kulturnih izvajalcev, (v nadaljevanju "Program").

2.  Program se izvaja v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju iz člena 1 so 354 milijonov EUR(21).

2.  Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 3

Cilji

1.  Splošni cilj programa je z razvojem kulturnega sodelovanja med ustvarjalci, kulturnimi akterji in kulturnimi institucijami držav, ki sodelujejo v Programu, uveljaviti kulturni prostor, ki je skupen vsem Evropejcem in temelji na skupni kulturni dediščini, za spodbujanje zavesti o evropskem državljanstvu. Program je odprt za sodelovanje neavdiovizualnih kulturnih panog, zlasti majhnih kulturnih podjetij, kjer imajo te panoge nepridobiten kulturni značaj.

2.  Podrobni cilji Programa so:

Člen 4

Področja ukrepov

1.  Cilji Programa se dosegajo z izvajanjem naslednjih ukrepov, kakor so opisani v Prilogi:

2.  Ti ukrepi se izvajajo v skladu z določbami iz Priloge.

Člen 5

Določbe glede tretjih držav

1.  Program je odprt za sodelovanje naslednjih držav:

Države iz tega odstavka polno sodelujejo v Programu, če so izpolnjeni zahtevani pogoji in zagotovljena dodatna sredstva.

2.  V Programu lahko sodelujejo tudi druge tretje države, ki so s Skupnostjo sklenile sporazume o pridružitvi ali o sodelovanju, vključno s klavzulami o kulturnem področju, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih postopkov, ki se jih določi.

Države Zahodnega Balkana iz odstavka 1(c), ki ne želijo izkoristiti polnega sodelovanja v Programu, lahko v Programu sodelujejo v skladu s pogoji iz tega odstavka.

Člen 6

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Program dopušča skupne ukrepe z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju kulture, kakor sta UNESCO in Svet Evrope, na podlagi skupnih prispevkov in ob upoštevanju pravil vsake institucije ali organizacije za uresničevanje ukrepov iz člena 4.

Člen 7

Usklajenost z drugimi instrumenti Skupnosti

Komisija zagotovi povezanost Programa z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s tistimi, ki so povezani s Strukturnimi skladi in s področji izobraževanja, poklicnega usposabljanja, raziskav, informacijske družbe, državljanstva, mladine, športa, jezikov, socialne vključenosti, zunanjih odnosov EU in boja proti vsem oblikam diskriminacije.

Člen 8

Izvajanje

1.  Komisija izvaja projekte Skupnosti, ki so predmet tega Programa, skladno s Prilogo.

2.  Sprejmejo so naslednji ukrepi v skladu s postopkom iz člena 9(2):

3.  Vsi drugi ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 9(3).

Člen 9

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 10

Točke za stike na področju kulture

1.  Točke za stike na področju kulture, kakor so določene v oddelku I.3.1 Priloge, delujejo kot telesa, namenjena izvajanju širjenja informacij o Programu na nacionalni ravni, ob upoštevanju člena 54(2)(c) in (3) finančne uredbe.

2.  Točke za stike na področju kulture spoštujejo naslednja merila:

Člen 11

Finančne določbe

1.  Finančna pomoč se izplača v obliki subvencij pravnim osebam. Subvencije se lahko v nekaterih primerih dodelijo fizičnim osebam v skladu s pogoji iz člena 114(1) finančne uredbe. Komisija lahko prav tako dodeli nagrade fizičnim ali pravnim osebam za ukrepe ali projekte, izvedene v okviru Programa. Glede na naravo ukrepov se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali uporaba ponderiranih stroškov na enoto.

2.  Komisija lahko glede na lastnosti upravičencev in značaj ukrepov odloči, ali se lahko upravičenci izvzamejo iz preverjanja strokovnih sposobnosti in kvalifikacij, potrebnih za uspešno izvedbo predlaganega ukrepa ali delovnega programa.

3.  Nekatere dejavnosti Evropskih prestolnic kulture, določene v skladu s Sklepom 1419/1999/ES, lahko prejmejo subvencijo ali nagrado.

Člen 12

Prispevek k drugim ciljem Skupnosti

Povezanost in usklajenost med Programom in politikami Skupnosti na področju kulturnega sodelovanja s tretjimi državami bosta deležni še posebne pozornosti.

Člen 13

Spremljanje in vrednotenje

1.  Komisija zagotovi redno spremljanje Programa glede na njegove cilje. Rezultati spremljanja in vrednotenja se upoštevajo pri izvajanju Programa.

Spremljanje zajema zlasti pripravo poročil iz odstavka 3(a) in (c).

Posebni cilji Programa se lahko na podlagi izsledkov poročil o spremljanju revidirajo v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

2.  Komisija zagotovi redno zunanje in neodvisno vrednotenje Programa.

3.  Komisija Evropskemu Parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij posreduje:

Člen 14

Prehodne določbe

Ukrepi, ki se začnejo izvajati pred 31. decembrom 2006 na podlagi sklepov št. 508/2000/ES in št. 792/2004/ES se izvajajo do svojega zaključka v skladu z določbami teh sklepov.

Odbor, predviden v členu 5 Sklepa št. 508/2000/ES, se nadomesti z odborom, predvidenim v členu 9 tega sklepa.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

I.  OPIS DEJAVNOSTI IN PRIREDITEV

1.  Prvi sklop: podpora kulturnim ukrepom

1.1.  Projekti večletnega sodelovanja

Program podpira trajnostne in strukturirane kulturne projekte sodelovanja za združevanje posebnih lastnosti in znanja kulturnih izvajalcev iz vse Evrope. Cilj te podpore je, da pomaga projektom sodelovanja v njihovi začetni fazi, fazi strukturiranja ali v fazi geografske širitve. Namen je, da se točke za stike spodbudi k oblikovanju trajnih temeljev in k doseganju finančne neodvisnosti.

Vsak projekt sodelovanja vključuje najmanj šest izvajalcev iz šestih različnih držav, ki sodelujejo v Programu. Njihov namen je zbrati različne izvajalce iz enega ali več sektorjev za različne večletne dejavnosti, ki so lahko sektorskega ali medsektorskega značaja, vendar pa morajo slediti skupnemu cilju.

Namen vsakega projekta sodelovanja je, da izvede vrsto strukturiranih večletnih kulturnih dejavnosti. Te dejavnosti se morajo izvajati prek celega obdobja financiranja s strani Skupnosti. Vključevati morajo vsaj dva od treh podrobno opredeljenih ciljev, določenih v členu 3(2). Prednost bodo imeli projekti sodelovanja, ki nameravajo razviti dejavnosti v skladu s tremi podrobno opredeljenimi cilji navedenega člena.

Projekti sodelovanja bodo izbrani glede na razpise v skladu s finančno uredbo. V tem smislu bo izbor med drugim temeljil na podlagi priznane strokovnosti soorganizatorjev na njihovem področju dejavnosti, njihovih finančnih in operativnih sposobnostih izvajanja predlaganih dejavnosti ter na kakovosti teh dejavnosti in stopnje, do katere ustrezajo splošnemu cilju in podrobnim ciljem Programa, ki so določeni v členu 3.

Projekti sodelovanja morajo temeljiti na sporazumu o sodelovanju, to je na skupnem dokumentu, ki ima pravno obliko ene od sodelujočih držav in ki ga podpišejo vsi soorganizatorji.

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 50 % proračuna projekta in se postopno zmanjšuje. Ne sme presegati 500 000 EUR na leto za vse dejavnosti projektov sodelovanja. Ta pomoč bo dodeljena za obdobje treh do petih let.

Za ponazoritev: približno 32% celotnega proračuna, dodeljenega Programu, se nameni tej vrsti pomoči.

1.2.  Ukrepi za sodelovanje

Program podpira ukrepe kulturnega sodelovanja sektorskega ali medsektorskega značaja med evropskimi izvajalci. Prednost bosta imeli ustvarjalnost in inovativnost. Ukrepi, namenjeni preučevanju možnosti za sodelovanje, ki bi se razvilo za daljše obdobje, se bodo še posebej spodbujali.

Vsaka ukrep je načrtovan in izveden v sodelovanju z najmanj tremi kulturnimi izvajalci iz treh različnih sodelujočih držav, ne glede na to, ali ti izvajalci prihajajo iz enega ali več sektorjev ali ne.

Ukrepi se izberejo na podlagi razpisov v skladu s finančno uredbo. V tem okviru bo izbor med drugim temeljil na priznani strokovnosti soorganizatorjev, njihovih finančnih in operativnih sposobnostih izvajanja predlaganih ukrepov, kakovost teh ukrepov in stopnji, do katere ustrezajo splošnemu cilju in podrobnim ciljem Programa, ki so določeni v členu 3.

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 50 % proračuna projekta. Ne sme biti manjša od 50 000 EUR in ne višja od 200 000 EUR. Ta pomoč bo dodeljena za obdobje največ 24 mesecev.

Pogoji, določeni za te ukrepe glede najmanjšega števila izvajalcev, ki se zahteva za predstavitev projekta, ter najnižjega in najvišjega zneska pomoči Skupnosti, se lahko prilagodijo glede na posebnosti literarnega prevajanja.

Za ponazoritev: približno 29% celotnega proračuna, dodeljenega Programu, se nameni tej vrsti pomoči.

1.3.  Posebni ukrepi

Program podpira tudi posebne ukrepe. Ti ukrepi so posebni, ker imajo znaten obseg in področje delovanja, imajo pomemben vpliv na narode Evrope ter prispevajo k boljšemu zavedanju pripadnosti isti skupnosti, vplivajo pa tudi na zavedanje o kulturni raznolikosti držav članic ter pomagajo pri medkulturnem in mednarodnem dialogu. Vključevati morajo vsaj dva od treh podrobno opredeljenih ciljev, določenih v členu 3.

Ti posebni ukrepi prispevajo tudi k večji opaznosti ukrepov Skupnosti na področju kulture, tako znotraj meja Evropske unije kakor tudi zunaj njih. Prav tako prispevajo h krepitvi vsesplošne ozaveščenosti glede bogastva in raznolikosti evropske kulture.

Znatna podpora bo dodeljena tudi "kulturnim prestolnicam Evrope", za pomoč pri izvajanju dejavnosti, ki poudarjajo evropsko opaznost in vseevropsko kulturno sodelovanje.

Posebni ukrepi lahko vključujejo tudi podeljevanje nagrad, kolikor gre za izpostavljanje umetnikov, del ali kulturnih ali umetniških dosežkov ter prizadevanja za njihovo prepoznavnost izven državnih meja, in s tem za spodbujanje mobilnosti in izmenjav.

Podpora v tem okviru se lahko dodeli tudi za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kakor je predvideno v členu 5(2) in členu 6.

Zgoraj navedeni primeri ne sestavljajo zaključenega seznama ukrepov, ki so upravičeni za pridobitev podpore v okviru tega podsklopa Programa.

Postopki izbora posebnih ukrepov bodo odvisni od posameznega ukrepa. Financiranje se odobri na podlagi razpisov, razen v primerih, ki se nanašajo na člena 54 in 168 finančne uredbe. Upoštevalo se bo tudi dejstvo, do katere mere vsak ukrep ustreza splošnemu cilju in posebnim ciljem Programa iz člena 3 tega sklepa.

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 60 % proračuna projekta.

Za ponazoritev: približno 16% celotnega proračuna, dodeljenega Programu, se nameni tej vrsti pomoči.

2.  Drugi sklop: podpora ustanovam, dejavnim na kulturnem področju na evropski ravni

Ta podpora ima obliko subvencij za poslovanje, s katero se sofinancirajo odhodki povezani s stalnim delovnim programom ustanove, ki uresničuje cilj splošnega evropskega pomena na področju kulture ali cilj določene politike Unije na tem področju.

Določi se, da bodo subvencije dodeljene na osnovi letnih razpisov za predloge.

Za ponazoritev: približno 10% celotnega proračuna, dodeljenega programu, se nameni temu sklopu.

Te ustanove morajo predstavljati pravo evropsko dimenzijo. V tem pogledu morajo izvajati svoje dejavnosti na evropski ravni, same ali v obliki raznih združenj, njihova zgradba (registrirani člani) in dejavnosti pa morajo imeti možnost vplivanja na ravni Evropske unije ali pa morajo pokrivati najmanj sedem evropskih držav.

Ta sklop je odprt za ustanove, ki podporo prejemajo v skladu z delom 2 Priloge I Sklepa št. 792/2004/ES, ter vse druge ustanove, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture, če dosegajo cilje, določene v členu 3 in upoštevajo roke in pogoje iz tega sklepa

Upravičenci do takšnih subvencij za poslovanje se izberejo s razpisom. To se izvede na podlagi ugotovitve, do katere mere program dela teles ustreza podrobno določenim ciljem iz člena 3.

Celoten znesek subvencije za poslovanje v okviru tega sklopa ne sme presegati 80 % dopustnih stroškov ustanove za leto, v katerem mu je dodeljena subvencija.

3.  Tretji sklop: podpora za analize in za zbiranje in širjenje informacij ter za največje možno širjenje vpliva projektov na področju kulturnega sodelovanja

Za ponazoritev: približno 5% celotnega proračuna, dodeljenega programu, se nameni temu sklopu.

3.1.  Podpora za točke za stike na področju kulture

Nadalje je predvidena podpora točkam za stike na področju kulture za zagotovitev ciljno naravnanega, učinkovitega širjenja praktičnih informacij o Programu. Te ustanove, ki delujejo na nacionalni ravni, se ustanovijo na prostovoljni podlagi skladno s členom 39 Uredbe (ES; Euratom) št. 2342/2002.

3.2.  Podpora za analize na področju kulturnega sodelovanja

Program podpira izvajanje študij in analiz na področju evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja evropske kulturne politike. Cilj te podpore je povečanje obsega ter kakovosti informacij in podatkov za pridobitev primerjalnih podatkov in analize o kulturnem sodelovanju na evropski ravni, zlasti kar zadeva mobilnost ustvarjalcev in kulturnih akterjev, kroženje umetniških del, umetniških in kulturnih izdelkov ter medkulturni dialog.

V okviru tega sklopa se lahko podpora dodeli tudi za študije in analize, ki prispevajo k boljšemu poznavanja pojava transevropskega kulturnega sodelovanja in k ustvarjanju ugodnih pogojev za njegovo uspešnost. Še posebej bodo dobrodošli projekti, namenjeni zbiranju in analizi statističnih podatkov.

3.3.  Podpora za zbiranje in širjenje informacij ter za največje možno širjenje vpliva projektov na področju kulturnega sodelovanja

Program podpira zbiranje in širjenje informacij in dejavnosti, ki imajo za cilj kar najbolj razširiti vpliv projektov, s pomočjo razvoja internetnega orodja, namenjenega potrebam kulturnih delavcev na področju vseevropskega kulturnega sodelovanja.

To orodje bi moralo omogočiti izmenjavo izkušenj in dobre prakse, širjenje informacij o zadevnem programu, pa tudi vseevropsko kulturno sodelovanje v širšem smislu.

II.  UPRAVLJANJE PROGRAMA

Finančni okvir Programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja, revizije in vrednotenja, torej dejavnosti, ki so neposredno potrebne za upravljanje Programa in realizacijo njegovih ciljev, zlasti stroške za študije, sestanke, dejavnosti informiranja in objave, stroške, povezane z informacijskimi omrežji, posvečenimi izmenjavi informacij, in vse ostale stroške administrativne in tehnične pomoči, ki so na voljo Komisiji pri upravljanju Programa.

III.  NADZOR IN REVIZIJA

Za projekte izbrane v skladu s postopki, opisanimi v členu 11(2), bo vzpostavljen vzorčni sistem revizije.

Upravičenci do subvencije Komisiji omogočijo dostop do vse dodatne dokumentacije o izdatkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Upravičenci do subvencije poskrbijo, da omogočijo Komisiji, če je to primerno, dostop do dodatne dokumentacije, ki je shranjena pri partnerjih ali članih.

Komisija lahko izvede revizijo uporabe subvencije neposredno prek lastnih uslužbencev ali prek katerega koli kvalificiranega zunanjega organa po svoji izbiri. Revizija se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in za obdobje petih let od datuma plačila salda subvencije. Če je potrebno, lahko rezultati teh revizij pripeljejo do odločb za izterjavo s strani Komisije.

Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop do pisarn upravičenca in do vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje teh revizij.

Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kakor Komisija, predvsem kar zadeva pravico do dostopa.

Za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi je Komisija pooblaščena, da v okviru Programa izvaja nadzor in pregled na kraju samem v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(22). Če je to potrebno, OLAF izvede preiskave v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(23).

IV.  INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI, KI IMAJO ZA CILJ KAR NAJBOLJ RAZŠIRITI VPLIV PROJEKTOV

1.  Komisija

Komisija lahko organizira seminarje, konference ali srečanja za olajšanje izvajanja Programa in prevzame dejavnosti, povezane z obveščanjem, objavo, širjenjem, in druge dejavnosti, ki imajo za cilj kar najbolj razširiti vpliv projektov, če je to primerno, pa tudi spremljanje in vrednotenje Programa. Takšne dejavnosti se lahko financirajo s pomočjo subvencij ali s postopkom javnih naročil ali pa jih organizira in financira neposredno Komisija.

2.  Točke za stike

Komisija in države članice na prostovoljni podlagi organizirajo in krepijo izmenjavo informacij, ki so uporabne pri izvajanju Programa, s pomočjo točk za stike na področju kulture, ki delujejo kakor izvajalska telesa na nacionalni ravni v skladu s členom 54(2)(c) in (3) finančne uredbe.

3.  Države članice

Brez poseganja v člen 87 Pogodbe lahko države članice po potrebi pripravijo podporne sheme za individualno mobilnost kulturnih akterjev in se tako odzovejo na njihovo slabo zastopanost v Programu. Podpora ima lahko obliko subvencij za potne stroške kulturnih izvajalcev, s čimer se olajša pripravljalna faza transnacionalnih kulturnih projektov.

V.  RAZDELITEV CELOTNEGA PRORAČUNA

Okvirna razdelitev letnega proračuna Programa

Ti odstotki so okvirni in jih Odbor iz člena 9, v skladu s postopkom iz člena 9(2) lahko spremeni.

(1) Sprejeta besedila, 25.10.2005, P6_TA(2005)0397. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) UL C 164, 5.7.2005, str. 65. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 18. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu). (5) Sklep št. 719/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. marca 1996 o uvedbi programa za podporo umetniškim in kulturnim dejavnostim z evropsko razsežnostjo (Kalejdoskop) (UL L 99, 20.4.1996, str. 20). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 477/1999/ES (UL L 57, 5.3.1999, str. 2). (6) Sklep št. 2085/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 1997 o uvedbi programa v podporo, vključno s prevajanjem, področja knjig in branja (Ariana) (UL L 291, 24.10.1997, str. 26). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 476/1999/ES (UL L 57, 5.3.1999, str. 1). (7) Sklep št. 2228/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1997 o uvedbi akcijskega programa Skupnosti na področju kulturne dediščine (UL L 305, 8.11.1997, str. 31). Sklep, kakor je bil razveljavljen s Sklepom št. 508/2000/ES (Rafael) (UL L 63, 10.3.2000, str. 1). (8) Sklep št. 508/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. februarja 2000 o uvedbi programa Kultura 2000 (UL L 63, 10.3.2000, str. 1). Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1). (9) UL C 162, 6.7.2002, str. 5. (10) UL C 13, 18.1.2003, str. 5. (11) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 142. (12) UL C 293 E, 28.11.2002, str. 105. (13) UL C 300 E, 11.12.2003, str. 156. (14) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 459. (15) UL L (16) UL L 138, 30.4.2004, str. 40. (17) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (18) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (19) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (20) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3). (21) * Ta znesek temelji na številkah za leto 2004 in se bo zaradi upoštevanja inflacije tehnično prilagodil. (22) UL L 292, 15.11.1996, str. 2. (23) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite (prenova) (KOM(2006)0029 – C6-0076/2006 – 2006/0009(CNS))

P6_TA(2006)0434 A6-0286/2006

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0029)(1),

–   ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES in člena 203 Pogodbe ESAE, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0076/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za razvoj(A6-0286/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES in v skladu z drugim odstavkom člena 119 Pogodbe ESAE;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 1 (1)  Odločbo Sveta (2001/792/ES, Euratom) z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite je treba bistveno spremeniti. Zaradi jasnosti je treba omenjeno odločbo prenoviti. (1)  Odločbo Sveta 2001/792/ES, Euratom z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite je treba bistveno spremeniti, da se Evropska unija na nujne primere dosledneje in učinkoviteje odzove. Zaradi jasnosti je treba navedeno odločbo prenoviti. Sprememba 2 Uvodna izjava 2 (2)  V zadnjih letih smo bili priča povečanju števila in silovitosti naravnih nesreč in nesreč, ki jih je povzročil človek, ki so zahtevale veliko človeških življenj, uničile gospodarsko in družbeno infrastrukturo ter povzročile škodo okolju. (2)  V zadnjih letih smo bili priča povečanju števila in silovitosti naravnih nesreč in nesreč, ki jih je povzročil človek, ki so zahtevale veliko človeških življenj, povzročile izgubo premoženja, vključno s kulturno dediščino, uničile gospodarsko in družbeno infrastrukturo ter povzročile škodo okolju in javnemu zdravju. Sprememba 3 Uvodna izjava 2 a (novo) (2a) Vidik javnega zdravja vseh intervencij civilne zaščite bi moral biti vključen v področje uporabe te odločbe ob upoštevanju, da vse nesreče ljudi prizadenejo fizično in psihično, kar zelo obremenjuje sisteme zdravstvenega in socialnega varstva še dolgo po koncu intervencijske faze. Sprememba 4 Uvodna izjava 2 b (novo) (2b) Vzpostavitev instrumentov na področju civilne zaščite bi morala predvsem koristiti prizadetim državljanom po nesreči. Takšna korist bi morala biti vidna in merljiva, da izraža jasno sporočilo solidarnosti držav članic. Sprememba 5 Uvodna izjava 3 (3)  Delovanje Skupnosti za izvajanje resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 8. julija 1991 o izboljšanju vzajemne pomoči med državami članicami ob naravni ali tehnološki nesreči je prispevalo k varstvu ljudi, okolja in premoženja. Konvencija o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 98/685/EC, je nadalje pomagala izboljšati preprečevanje industrijskih nesreč in ravnanje ob njih. (3)  Delovanje Skupnosti za izvajanje resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 8. julija 1991 o izboljšanju vzajemne pomoči med državami članicami ob naravni ali tehnološki nesreči je prispevalo k varstvu ljudi, okolja in premoženja, tudi v primeru radiološke nesreče. Konvencija o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 98/685/ES, je nadalje pomagala izboljšati preprečevanje industrijskih nesreč in ravnanje ob njih. Sprememba 6 Uvodna izjava 4 (4)  Z Odločbo Sveta (2001/792/ES, Euratom) je bil vzpostavljen mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu mehanizem), ki prav tako upošteva posebne potrebe izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regij ali otokov Skupnosti. V zadnjih letih se je bistveno povečalo število držav, ki so uporabile mehanizem civilne zaščite. Mehanizem je treba okrepiti, da se zagotovi učinkovitejša in vidnejša predstavitev evropske solidarnosti ter omogoči razvoj evropskih zmožnosti hitrega odzivanja, kot je pozval Evropski svet v sklepih svojega srečanja z dne 16. in 17. junija 2005 ter Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 13. januarja 2005 o nesreči zaradi cunamija. (4)  Z Odločbo Sveta 2001/792/ES, Euratom je bil vzpostavljen mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite (v nadaljevanju mehanizem), ki prav tako upošteva posebne potrebe v smislu pomoči in dostave pomoči v izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regijah ali otokih Skupnosti. Specializirane intervencijske ekipe bi morale biti na voljo, da se omogoči boljši odziv na razmere in potrebe teh območij. V zadnjih letih se je bistveno povečalo število držav, ki so uporabile mehanizem civilne zaščite. Mehanizem bi bilo treba okrepiti, da se zagotovi učinkovitejša in vidnejša predstavitev evropske solidarnosti ter omogoči razvoj evropskih zmožnosti hitrega odzivanja, kot je pozval Evropski svet v sklepih svojega zasedanja z dne 16. in 17. junija 2005 ter Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 13. januarja 2005 o nesreči zaradi cunamija. Sprememba 7 Uvodna izjava 6 (6)  Mehanizem mora olajšati odziv civilne zaščite na vse vrste večjih nesreč, vključno z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, tehnološkimi, radiološkimi in okoljskimi nesrečami, terorističnimi dejanji ter onesnaženjem morja ob nesrečah, kot določa Odločba št. 2850/2000/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja. Pomoč civilne zaščite se lahko zahteva ob vseh teh nesrečah, da se dopolnijo odzivne možnosti prizadete države. (6)  Mehanizem bi moral olajšati odziv civilne zaščite na vse vrste večjih nesreč, vključno z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, tehnološkimi, radiološkimi in okoljskimi nesrečami, ki se pripetijo v Skupnosti ali zunaj nje, vključno s terorističnimi dejanji ter onesnaženjem morja ob nesrečah in namernim onesnaženjem morja, kot določa Odločba št. 2850/2000/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja. Pomoč civilne zaščite se lahko zahteva ob vseh teh nesrečah, da se dopolnijo odzivne možnosti prizadete države. Sprememba 8 Uvodna izjava 7 (7)  Preprečevanje je bistvenega pomena za varstvo pred naravnimi, tehnološkimi in okoljskimi nesrečami in bi bilo zato prav, da se razmisli o nadaljnjem ukrepanju. S prispevanjem k nadaljnjemu razvoju sistemov zgodnjega opozarjanja mora Skupnost pomagati državam članicam pri skrajšanju časa, potrebnega za odziv na naravne nesreče. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe informacijske vire. (7)  Preprečevanje je bistvenega pomena za varstvo pred naravnimi, tehnološkimi in okoljskimi nesrečami in bi bilo zato prav, da se razmisli o nadaljnjem ukrepanju. S prispevanjem k nadaljnjemu razvoju sistemov zgodnjega opozarjanja in opozarjanja bi morala Skupnost pomagati državam članicam pri skrajšanju časa, potrebnega za odziv na naravne nesreče in opozarjanje državljanov EU. Ti sistemi bi morali upoštevati obstoječe informacijske vire kot tudi vire spremljanja oziroma odkrivanja ter bi morali vključevati štiri medsebojno povezane elemente, ki obsegajo znanje o nevarnosti in občutljivosti, obveščanje in razširjanje, pripravljenost in zmožnost za odzivanje. Sprememba 9 Uvodna izjava 7 a (novo) (7a) Upravljanje zemljišč in raba zemljišč sta pomembna dela politike in načrtov za preprečevanje in ublažitev posledic nesreč. Zato bi morali načrti in politike izvajati celostne okoljske pristope in pristope upravljanja naravnih virov, ki vključujejo zmanjšanje tveganja nesreč. Sprememba 10 Uvodna izjava 7 b (novo) (7b) Sistem globalnega nadzorovanja okolja in varnosti, ki podpira razvoj evropske okoljske in varnostne politike ter pomaga nadzorovati njeno izvajanje na lokalni, regionalni in svetovni ravni kot tudi na ravni Skupnosti, bi bilo treba sistematično uporabljati. Glede na strateški pomen opazovanja zemlje na področju okolja in varnosti bi se bilo treba držati rokov, določenih na zasedanju Evropskega sveta v Göteborgu 15. in 16. junija 2001, najpozneje do 2008 pa je treba razviti evropsko neodvisno in operativno zmožnost za globalno spremljanje. Sprememba 11 Uvodna izjava 7 c (novo) (7c) Učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja in odzivanja temelji na štirih, med seboj tesno povezanih dejavnikih: opredelitev in ocena tveganja, stalno spremljanje in opredelitev tveganja, ko se pojavi, mehanizem opozarjanja in obveščanja, zmožnost za pripravljenost, odziv in pomoč. Sprememba 12 Uvodna izjava 8 (8)  Na ravni držav članic in Skupnosti je treba sprejeti predhodne ukrepe, da se ob nesrečah omogoči hitra mobilizacija intervencijskih ekip in ustrezno fleksibilna koordinacija ter da se s programom usposabljanja omogoči učinkovita odzivna sposobnost in komplementarnost ekip za oceno stanja in/ali koordinacijo, intervencijskih ekip in druge pomoči, kot je primerno. Drugi predhodni ukrepi vključujejo združevanje informacij v zvezi s potrebno zdravstveno pomočjo in spodbujanje uporabe novih tehnologij. Za prispevek k razvoju zmožnosti hitrega odzivanja civilne zaščite bi bilo treba upoštevati razvoj dodatnih intervencijskih modulov civilne zaščite, ki so sestavljeni iz virov ene ali več držav članic. (8)  Na ravni držav članic in Skupnosti je treba sprejeti predhodne ukrepe, da se ob nesrečah omogoči hitra mobilizacija intervencijskih ekip in ustrezno fleksibilna koordinacija ter da se s programom usposabljanja omogoči učinkovita odzivna sposobnost in komplementarnost ekip za oceno stanja in/ali koordinacijo, intervencijskih ekip in druge pomoči, kot je primerno. Drugi predhodni ukrepi vključujejo združevanje informacij v zvezi s potrebno zdravstveno pomočjo, zagotavljanje interoperabilnosti opreme, ki se uporablja med intervencijami, in spodbujanje uporabe novih tehnologij. Za prispevek k razvoju zmožnosti hitrega odzivanja civilne zaščite bi bilo treba upoštevati razvoj dodatnih intervencijskih modulov civilne zaščite, ki so sestavljeni iz virov ene ali več držav članic in delujejo popolnoma združljivo. Upoštevati bi bilo treba razvoj posebnih modulov za pripravljenost, kakor je predlagano v Sporočilu Komisije z dne 20. aprila 2005 z naslovom "Izboljšanje mehanizma civilne zaščite Skupnosti". Sprememba 13 Uvodna izjava 8 a (novo) (8a) Obveščeni in izobraženi državljani so manj ranljivi. Kot dopolnilo k razvoju sistemov opozarjanja in zgodnjega opozarjanja mora Komisija predstaviti celovito strategijo proti nezgodam in nesrečam (kakor je bilo obljubljeno v delovnem programu za leto 2002, (KOM(2001)0620, točka 4, 3. ključni ukrep, stran 10) s posebnim poudarkom na obveščanju in usposabljanju državljanov, zlasti otrok. Sprememba 14 Uvodna izjava 8 b (novo) (8b) Da se zagotovi in olajša učinkovito preprečevanje, pripravljenost in odziv na večje nesreče, je treba izvesti obsežne kampanje obveščanja ter tudi izobraževanje in pobude ozaveščanja, namenjene javnosti, zlasti mladim. Sprememba 15 Uvodna izjava 10 Mehanizem naj bi omogočil mobilizacijo in koordinacijo intervencij, da bi pomagal zagotoviti boljše varstvo predvsem ljudi, pa tudi okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, in tako zmanjšal izgubo človeških življenj, poškodbe, materialno škodo, gospodarsko in okoljsko škodo in pomagal zagotoviti večjo dosegljivost ciljev socialne kohezije in solidarnosti. Okrepljeno sodelovanje na področju intervencij civilne zaščite bi moralo temeljiti na strukturi civilne zaščite Skupnosti, ki bi bila sestavljena iz centra za spremljanje in informiranje ter skupnega informacijskega in komunikacijskega sistema za nesreče, katera bi upravljala Komisija, in operativnih točk za stike v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem omogočal zbiranje veljavnih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij. (10)  Mehanizem bi moral omogočiti mobilizacijo in koordinacijo intervencij, da bi pomagal zagotoviti boljše varstvo predvsem ljudi, pa tudi javnega zdravja, okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, in tako zmanjšal izgubo človeških življenj, poškodbe, materialno škodo, gospodarsko in okoljsko škodo in pomagal zagotoviti večjo dosegljivost ciljev socialne kohezije in solidarnosti. Okrepljeno sodelovanje na področju intervencij civilne zaščite bi moralo temeljiti na Evropskem centru za strateško usklajevanje civilne zaščite, ki bi bil sestavljen iz centra za spremljanje in informiranje ter skupnega informacijskega in komunikacijskega sistema za nesreče, ki bi ju upravljala Komisija, in operativnih točk za stike v državah članicah. Poleg tega bi mehanizem moral omogočati zbiranje veljavnih informacij o nesrečah za obveščanje držav članic in posredovanje izkušenj iz opravljenih intervencij, kar bi zagotovilo razpoložljivost dodatnih sredstev za hitro mobilizacijo pri obvladovanju nesreč. Sprememba 16 Uvodna izjava 12 (12)  Razpoložljivost primernih prevoznih sredstev je treba izboljšati, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Skupnosti. Skupnost bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozne vire držav članic in mobilizirala, kjer bi bilo potrebno, dodatna prevozna sredstva. (12)  Pomanjkanje zadovoljivih prevoznih sredstev lahko bistveno zmanjša učinkovitost operacije pomoči civilne zaščite in negativno vpliva na obseg in trajanje operacije. Razpoložljivost primernih prevoznih sredstev je treba izboljšati, da se podpre razvoj zmožnosti hitrega odzivanja na ravni Skupnosti. Skupnost bi morala podpirati in dopolnjevati prizadevanja držav članic tako, da bi združevala prevozne vire držav članic in mobilizirala, kjer bi bilo potrebno, dodatna prevozna sredstva. Sekretariat Sveta, Komisija (zlasti Center za spremljanje in informiranje ter Generalni direktorat Evropske Komisije za humanitarno pomoč (ECHO)) morajo čim prej vzpostaviti postopke za hitro izmenjavo informacij glede ocenjevanja skupnih potreb in določanja morebitno razpoložljivih prevoznih sredstev. Svet in Komisija bi morala preučiti možnosti financiranja prevoznih sredstev v okviru proračuna Skupnosti. Sprememba 17 Uvodna izjava 14 (14)  Možnost mobilizacije dodatne pomoči na ravni Skupnosti, ki dopolnjuje pomoč civilne zaščite s strani držav članic, je potrebna kot varnostna mreža, zlasti kadar obstajajo podobne grožnje, ki prizadevajo več držav članic. (14)  Čeprav je splošna pomoč, ki jo zagotavlja mehanizem, v večini primerov precejšnja, lahko le redko v celoti ugodi zahtevam. Vendar je možnost mobilizacije dodatne pomoči na ravni Skupnosti, ki dopolnjuje pomoč civilne zaščite s strani držav članic, potrebna kot varnostna mreža, zlasti kadar obstajajo podobne grožnje, ki prizadevajo več držav članic. Sprememba 18 Uvodna izjava 16 (16)  Mehanizem Skupnosti bi lahko služil tudi kot orodje za omogočanje in podporo kriznega upravljanja v skladu s skupno deklaracijo Sveta in Komisije z dne 29. septembra 2003 o uporabi mehanizma Skupnosti za civilno zaščito v kriznem upravljanju iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji, kot tudi za omogočanje in podporo konzularnega sodelovanja ob nesrečah v tretjih državah. Udeležba držav kandidatk in sodelovanje z ostalimi tretjimi državami bi moralo biti omogočeno, saj bi to povečalo učinkovitost in vplivnost tega mehanizma. (16)  Mehanizem Skupnosti bi lahko služil tudi kot orodje za omogočanje in podporo kriznega upravljanja v skladu s Skupno izjavo Sveta in Komisije z dne 29. septembra 2003 o uporabi mehanizma Skupnosti za civilno zaščito v kriznem upravljanju iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji, kakor tudi za omogočanje in podporo konzularnega sodelovanja ob nesrečah v tretjih državah. Udeležba držav kandidatk in sodelovanje z ostalimi tretjimi državami ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami bi morala biti omogočena, saj imajo lahko nesreče v tretjih državah precejšen učinek na države članice in evropske državljane. Taka udeležba bi povečala učinkovitost in vplivnost tega mehanizma. Sprememba 19 Uvodna izjava 16 a (novo) (16a) Vzpostavitev točk za medsebojno konzularno podporo, ki jo je treba obravnavati čim prej, lahko izboljšajo storitve za državljane in sinergije med predstavništvi držav članic. Za dodatno preučevanje te možnosti bi države članice EU v določenih regijah morale predvideti skupne umestitve konzularnih storitev. Sprememba 20 Člen 1, odstavek 2 Varstvo, ki ga zagotavlja mehanizem, primarno zajema ljudi, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, terorističnih dejanjih in tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, vključno z onesnaževanjem morja ob nesrečah (v nadaljnjem besedilu "večje nesreče"), ki se pripetijo v Skupnosti ali zunaj nje, ob upoštevanju posebnih potreb, ki jih imajo izolirane, oddaljene in druge regije ali otoki Skupnosti. Mehanizem ne sme vplivati na obveznosti iz veljavne zadevne zakonodaje Evropske skupnosti ali Evropske skupnosti za atomsko energijo ali iz veljavnih mednarodnih sporazumov. Varstvo, ki ga zagotavlja mehanizem, primarno zajema varnost državljanov in javno zdravje, pa tudi okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, terorističnih dejanjih in tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, vključno z onesnaževanjem morja ob nesrečah in namernim onesnaževanjem morja, kot določa Odločba št. 2850/2000/ES, ki se pripetijo v Skupnosti ali zunaj nje, ob upoštevanju posebnih potreb, ki jih imajo izolirane, oddaljene in druge regije ali otoki Skupnosti. Mehanizem ne sme vplivati na obveznosti iz veljavne zadevne zakonodaje Evropske skupnosti ali Evropske skupnosti za atomsko energijo ali iz veljavnih mednarodnih sporazumov. Sprememba 21 Člen 2, točka 1 (1) določanje intervencijskih ekip in druge podpore za intervencijo, ki je na voljo v državah članicah za intervencijo ob nesrečah, vključno z vojaškimi sredstvi in možnostmi, ki so na voljo za podporo civilni zaščiti; (1) določanje intervencijskih ekip in druge podpore za intervencijo, ki je na voljo v državah članicah za intervencijo ob nesrečah, vključno z določanjem vojaških sredstev in možnosti, ki jih kot zadnjo možnost prostovoljno da na voljo država članica za podporo civilni zaščiti v dopolnilni in podporni vlogi; Sprememba 22 Člen 2, točka 2 (2) vzpostavitev in izvajanje programa usposabljanja za intervencijske ekipe in drugo intervencijsko podporo ter za strokovnjake ekip, odgovornih za oceno stanja ali koordinacijo; (2) vzpostavitev in izvajanje programa usposabljanja za intervencijske ekipe in drugo intervencijsko podporo ter za strokovnjake ekip, odgovornih za oceno stanja in/ali koordinacijo; Sprememba 23 Člen 2, točka 3 (3) delavnice, seminarje in pilotne projekte o glavnih vidikih intervencij; (3) usposabljanje, srečanja, izmenjavo osebja in strokovnjakov, vaje, delavnice, seminarje in pilotne projekte o glavnih vidikih intervencij za izboljšanje preprečevanja, pripravljenosti in učinkovitega odziva na večje nesreče; Sprememba 24 Člen 2, točka 4 (4) ustanovitev in napotitev ekip, odgovornih za oceno stanj ali koordinacijo; (4) ustanovitev in napotitev strokovnjakov, uradnikov za zvezo in ekip, odgovornih za oceno stanj in/ali koordinacijo z ustreznimi sredstvi in opremo; Sprememba 25 Člen 2, točka 6 (6) uvedbo in upravljanje skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč  (CECIS), da se omogoči komunikacija in sporočanje informacij med MIC in operativnimi točkami za stike v državah članicah; (6) uvedbo in upravljanje skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč  (CECIS), da se omogoči komunikacija in sporočanje informacij med MIC in operativnimi točkami za stike v državah članicah, kakor tudi ekipe Skupnosti, dejavne na tem področju; Sprememba 26 Člen 2, točka 7 (7) vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja ob upoštevanju obstoječih informacijskih virov, da se omogoči hitro odzivanje držav članic in MIC-a; (7) vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja ob upoštevanju obstoječih informacijskih virov, virov spremljanja ali odkrivanja, da se omogoči hitro odzivanje držav članic in MIC-a ter tudi obveščanje in opozarjanje prebivalstva na območjih, ki jih ogrožajo nesreče, z uporabo signalov in postopkov, enotnih po vsej EU; Sprememba 27 Člen 2, točka 7 a (novo) (7a) določanje najboljših praks za krepitev osveščenosti državljanov in razširjanje informacij o varnem vedenju v primeru večjih nevarnosti; Sprememba 28 Člen 2, točka 8 (8) vzpostavitev prevoza, logistike in druge podpore na ravni Skupnosti; (8) vzpostavitev in upravljanje prevoza reševalnih ekip in opreme, logistične podpore in zagotavljanje interoperabilnosti uporabljene opreme ter druge podpore na ravni Skupnosti za olajšanje intervencij; Sprememba 29 Člen 2, točka 8 a (novo) (8a) uvedba ukrepov, ki bi omogočili in podprli pomoč državljanom EU ob nesrečah v tretjih državah; Sprememba 30 Člen 2, točka 8 b (novo) (8b) opredeljevanje in beleženje najboljših praks pri obravnavi izrednih dogodkov, kriz in nesreč ter pripravo priročnika Skupnosti za civilno zaščito, prilagojenega potrebam in posebnostim držav članic, Sprememba 31 Člen 2 a (novo) Člen 2a Opredelitev pojmov V tej odločbi: (a) "večja nesreča" pomeni vsak pojav ali dogodek, ki ogroža ali lahko ogrozi ljudi, javno zdravje, premoženje, kulturno dediščino ali okolje in je posledica naravnih, industrijskih ali tehnoloških nesreč, vključno z onesnaževanjem morja, ali terorističnih dejanj; (b) "pripravljenost" pomeni vsak ukrep, ki se izvaja vnaprej za učinkovito hitro odzivanje ob nevarnostih, vključno s pravočasnimi in učinkovitimi zgodnjimi opozarjanji ter začasno evakuacijo ljudi in premoženja z ogroženih lokacij; (c) "zgodnje opozarjanje" pomeni zagotovitev pravočasnih in učinkovitih informacij, ki omogočajo sprejetje ukrepov za izogibanje tveganjem ali njihovo zmanjšanje ter zagotavljajo pripravljenost za učinkovit odziv; (d) "hitro odzivanje" pomeni vsak ukrep, sprejet med večjo nesrečo ali po njej za odpravljanje njenih neposrednih posledic; (e) "intervencijski modul" pomeni vnaprej določeno nalogo in s potrebami pogojeno strukturirano ureditev zmogljivosti, ki predstavlja kombinacijo človeških in materialnih sredstev, ki se jih lahko uporabi glede na zmogljivost za intervencijo oziroma glede na nalogo ali naloge, ki jih lahko izvede, in sicer: – ga sestavljajo viri ene ali več držav, ki sodelujejo v okviru mehanizma, – lahko izvaja naloge s področja pripravljenosti in odziva, – lahko izvaja naloge v skladu s priznanimi mednarodnimi smernicami, – se ga lahko razpošlje v roku 10 ur po prošnji za pomoč, še posebej za izpolnjevanje prednostnih potreb in nalog podpore, – lahko v danem časovnem okviru deluje neodvisno in samostojno, če to zahtevajo okoliščine na kraju samem, in se ga obravnava ločeno ali v kombinaciji z drugimi viri, – je združljiv z drugimi moduli. Sprememba 32 Člen 3, odstavek 1 1.  Države članice vnaprej določijo intervencijske ekipe v sklopu pristojnih služb in zlasti v sklopu svojih služb za civilno zaščito ali drugih služb za ukrepanje ob nesrečah, ki bi lahko bile na voljo za posredovanje ali bi jih bilo mogoče organizirati v zelo kratkem času, da se napotijo običajno v 12 urah po prošnji za pomoč. Pri tem morajo upoštevati, da bi morala biti sestava ekipe odvisna od vrste večje nesreče in od posebnih potreb ob takšnih nesrečah. 1.  Države članice vnaprej določijo intervencijske ekipe ali intervencijske module v sklopu pristojnih služb in zlasti v sklopu svojih služb za civilno zaščito ali drugih služb za ukrepanje ob nesrečah, ki bi lahko bile na voljo za posredovanje ali bi jih bilo mogoče organizirati v zelo kratkem času, da se napotijo običajno v 12 urah po prošnji za pomoč. Pri tem morajo upoštevati, da bi morala biti sestava ekipe ali modula odvisna od vrste večje nesreče in od posebnih potreb ob takšnih nesrečah. Sprememba 33 Člen 3, odstavek 2 2.  Države članice izberejo strokovnjake, ki se lahko javijo na kraju nesreče iz ekipe, odgovorne za oceno stanj ali koordinacijo. 2.  Države članice izberejo strokovnjake, ki se lahko javijo na kraju nesreče iz ekipe, odgovorne za oceno stanj in/ali koordinacijo. Sprememba 34 Člen 3, odstavek 3 3.  Države članice si prizadevajo za vzpostavitev intervencijskih modulov civilne zaščite, ki so sestavljeni iz virov ene ali več držav članic in se lahko uporabijo v zelo kratkem času za izvrševanje nalog podpore ali za izpolnjevanje prednostnih potreb. 3.  Države članice si prizadevajo za vzpostavitev intervencijskih modulov civilne zaščite, ki so sestavljeni iz virov ene ali več držav članic in se lahko uporabijo v zelo kratkem času zlasti za izpolnjevanje prednostnih potreb in za izvrševanje nalog podpore. Sprememba 35 Člen 3, odstavek 6 6.  Države članice sprejmejo ukrepe za zagotavljanje pravočasnega prevoza pomoči civilne zaščite. 6.  Države članice ob podpori Komisije sprejmejo ukrepe za zagotavljanje pravočasnega prevoza pomoči civilne zaščite, ki jo nudijo države članice. Sprememba 36 Člen 4, odstavek 1, točka (c) (c) prispeva k vzpostavitvi sistemov zgodnjega opozarjanja v korist držav članic in MIC-a; (c) prispeva k vzpostavitvi sistemov zgodnjega opozarjanja in odzivanja ter k podpori za njihovo povezovanje v korist državljanov EU za nesreče, ki prizadenejo ozemlje EU, ob upoštevanju obstoječih informacijskih virov, kakor tudi virov spremljanja ali odkrivanja, da se omogoči hitro odzivanje držav članic in MIC-a; sistemi opozarjanja so v vseh državah članicah povezani s sistemi opozarjanja za razširjanje informacij in zagotovitev, da so vsi državljani pripravljeni v primeru nezgode ali nesreče; Sprememba 37 Člen 4, odstavek 1, točka (c a) (novo) (ca) spodbuja interoperabilnost sistemov opozarjanja, zgodnjega opozarjanja in odzivanja v korist držav članic in MIC-a ter usklajevanje z drugimi specializiranimi centri in agencijami Skupnosti; Sprememba 38 Člen 4, odstavek 1, točka (f a) (novo) (fa) pripravi smernice za obveščanje in izobraževanje državljanov z namenom povečati njihovo osveščenost in izboljšati samozaščito; Sprememba 39 Člen 4, odstavek 1, točka (h) (h) sprejme ukrepe za lažji prevoz pomoči za intervencijo in omogoči mobilizacijo dodatnih prevoznih sredstev, ki so potrebna za hitro odzivanje na večje nesreče; (h) sprejme ukrepe za lažji in pravočasni prevoz pomoči za intervencijo in omogoči hitro mobilizacijo dodatnih prevoznih sredstev in opreme, potrebnih za hitro odzivanje na večje nesreče; Sprememba 40 Člen 4, odstavek 1, točka (h a) (novo) (ha) zagotovi hitro mobilizacijo ustreznih prevoznih sredstev in opreme ter vzpostavi in transportira mobilne laboratorije, visoko varnostne mobilne naprave in nujno zdravstveno opremo, da se zagotovi hitro odzivanje na večje nesreče in dopolnijo civilna in vojaška oprema ter sredstva, ki so predmet meril, navedenih na podlagi člena 10; Sprememba 41 Člen 4, odstavek 1, točka (i) (i) vzpostavi zmožnost zagotavljanja osnovne logistične podpore strokovnjakom in olajšuje mobilizacijo logističnih in drugih modulov, s katerimi podpira ekipe držav članic, ki sodelujejo v intervencijah civilne zaščite Skupnosti; (i) vzpostavi zmožnost zagotavljanja osnovne logistične podpore strokovnjakom, uradnikom za zveze, opazovalcem in intervencijskim ekipam ter olajša mobilizacijo logističnih in drugih modulov, s katerimi podpira ekipe držav članic, ki sodelujejo v intervencijah civilne zaščite Skupnosti; Sprememba 42 Člen 4, odstavek 2 2.  Komisija oblikuje program usposabljanja za izboljšanje koordinacije intervencije za civilno zaščito, tako da zagotovi skladnost in komplementarnost med intervencijskimi ekipami, kakor določa člen 3(1), intervencijskimi moduli, kakor določa člen 3(3), ali če je ustrezno, drugo intervencijsko podporo iz člena 3(4) ter da izboljša usposobljenost strokovnjakov iz člena 3(2). Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav, pri čemer se posameznike lahko začasno premesti v ekipe iz drugih držav članic. 2.  Komisija oblikuje program usposabljanja za izboljšanje koordinacije intervencije za civilno zaščito, tako da zagotovi skladnost in komplementarnost med intervencijskimi ekipami, kakor določa člen 3(1), intervencijskimi moduli, kakor določa člen 3(3), ali če je ustrezno, drugo intervencijsko podporo iz člena 3(4) ter da izboljša usposobljenost strokovnjakov iz člena 3(2) ter kakovost nadaljnje oskrbe prizadetih. Program vključuje skupne tečaje in vaje ter sistem izmenjav, pri čemer se posameznike lahko začasno premesti v ekipe iz drugih držav članic. Kadar je mogoče, naj pri vajah sodelujejo zadevne skupnosti. Postopke, sprejeti v primeru nesreče, se objavi. Sprememba 43 Člen 8, odstavek 1 1.  Vsaka država članica, na katero se naslovi prošnja za pomoč, nemudoma ugotovi, ali je sposobna nuditi zahtevano pomoč, in o tem preko MIC-a ali neposredno obvesti državo članico, ki prosi za pomoč, ter navede obseg in pogoje kakršne koli pomoči, ki jo lahko nudi. Če država članica neposredno obvesti državo članico, ki prosi za pomoč, prav tako obvesti tudi MIC. 1.  Vsaka država članica, na katero se naslovi prošnja za pomoč, nemudoma ugotovi, ali je sposobna nuditi zahtevano pomoč, in o tem prek MIC-a ali neposredno obvesti državo članico, ki prosi za pomoč, ter navede obseg in pogoje kakršne koli pomoči, ki jo lahko nudi. Če država članica neposredno obvesti državo članico, ki prosi za pomoč, prav tako obvesti tudi MIC. MIC obvešča države članice. Sprememba 44 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 1 1.  Če se zgodi večja nesreča izven Skupnosti, se v zvezi z intervencijo civilne zaščite zunaj Skupnosti na zahtevo uporabljajo členi 6, 7 in 8. 1.  Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1257/96 se v primeru večje nesreče izven Skupnosti v zvezi z intervencijo civilne zaščite zunaj Skupnosti na zahtevo uporabljajo členi 6, 7 in 8 te odločbe. Sprememba 45 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 2 a (novo) V primeru večje nesreče, ki se zgodi zunaj Skupnosti, je uporaba vojaških sredstev in zmogljivosti, ki so na voljo za podporo civilni zaščiti, kakor je predvideno v členu 2(1), popolnoma v skladu s smernicami ZN o uporabi sredstev vojaške in civilne obrambe za pomoč pri nesrečah (smernice iz Osla, maj 1994) in s smernicami ZN za uporabo sredstev vojaške in civilne obrambe za podporo humanitarnih dejavnosti Združenih narodov pri kompleksnih nesrečah (smernice MCDA, marec 2003). Sprememba 46 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 3 Pri večjih nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči, mora Komisija zagotoviti učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Skupnosti. Pri nesrečah, kjer se pomoč zagotavlja v skladu z mehanizmom in Uredbo (ES) št. 1257/96, veljajo intervencije civilne zaščite kot dopolnitev splošnega humanitarnega odziva Skupnosti in so zato usklajene s cilji in splošnimi načeli humanitarne pomoči, določenimi v tej uredbi. Komisija zagotovi učinkovitost, skladnost in komplementarnost splošnega odziva Skupnosti. Zagotoviti je treba, da si intervencijska prizadevanja v skladu z instrumentoma ne nasprotujejo ali se ne podvajajo. Sprememba 47 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 1 a (novo) Komisija zlasti zagotovi, da je zagotovljena pomoč civilne zaščite v skladu z njeno oceno potreb, izdelano v sodelovanju z drugimi akterji. Sprememba 48 Člen 9, odstavek 3, pododstavek 2 Usklajevanje delovanja zajema usklajevanje s prizadeto državo in Združenimi narodi, kjer so prisotni. Usklajevanje delovanja zajema usklajevanje s prizadeto državo in Uradom Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) ter drugimi ustreznimi udeleženci, ki prispevajo k skupnemu reševalnemu prizadevanju. To naj ne bi vplivalo na dvostranske odnose med udeleženimi državami članicami in Združenimi narodi oziroma zadevno državo. Sprememba 49 Člen 10 a (novo) Člen 10a Dodatna prevozna sredstva in logistična podpora se vzpostavijo z ustreznimi mednarodnimi javnimi razpisnimi postopki na podlagi veljavne zakonodaje EU o javnem naročanju brez uporabe "varnostne" klavzule o izjemi. Sprememba 50 Člen 10 b (novo) Člen 10b Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejme ustrezne strukturne ukrepe, da se zagotovi usklajevanje in vključevanje sistemov za zgodnje opozarjanje, opozarjanje in odzivanje v korist držav članic in MIC-a, pa tudi usklajevanje z drugimi mrežami Skupnosti, specializiranimi centri in/ali agencijami, pristojnimi za civilno zaščito. Sprememba 51 Člen 11, odstavek 2 Ostale tretje države lahko sodelujejo v dejavnostih v okviru tega mehanizma, kadar to dovoljujejo sporazumi. Druge tretje države in mednarodne ali regionalne organizacije lahko sodelujejo v dejavnostih v okviru tega mehanizma, kadar to dovoljujejo sporazumi med temi tretjimi državami in Skupnostjo. Sprememba 52 Člen 12 Za namene uporabe te odločbe države članice imenujejo pristojne organe in o tem obvestijo Komisijo. Za namene uporabe te odločbe države članice imenujejo pristojne organe in o tem obvestijo Komisijo. Države članice v okviru vzajemne konzularne pomoči med seboj določijo točke za stike v prej opredeljenih regijah in o tem obvestijo Komisijo. Sprememba 53 Člen 13, točka 4 a (novo) (4a) o ustreznih strukturnih ukrepih za zagotavljanje koordinacije in vključevanja iz člena 10b. Sprememba 54 Člen 13, točka 5 a (novo) (5a) o modulih, kakor je določeno v členu 3(3); Sprememba 55 Člen 13, točka 5 b (novo) (5b) o sistemih zgodnjega opozarjanja, kakor določa člen 4(1)(c); Sprememba 56 Člen 13, točka 7 a (novo) (7a) o sodelovanju s tretjimi državami ter mednarodnimi ali regionalnimi organizacijami, kakor je določeno v členu 11. Sprememba 57 Člen 13, točka 8 a (novo) (8a) o smernicah za vzpostavitev ter povezavo sistemov opozarjanja in zgodnjega opozarjanja ter za obveščanje in usposabljanje državljanov o tem, kako se odzvati v izrednih razmerah. Sprememba 58 Člen 14, odstavek 1 1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 13 predloga za Uredbo Sveta o ustanovitvi Instrumenta za hitro ukrepanje in pripravljenost na večje nesreče. 1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 13 osnutka Sklepa Sveta o ustanovitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito, ki vključuje predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti. Sprememba 59 Člen 15, odstavek 1 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te odločbe, pri čemer navede dodano vrednost delovanja Skupnosti za državljane EU, zlasti tiste prizadete. Komisija oceni uporabo te odločbe vsako tretje leto po datumu uradnega obvestila in pošlje zaključke navedene ocene Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija tudi oceni uporabo te odločbe vsako tretje leto po dnevu uradnega obvestila in pošlje zaključke navedene ocene Evropskemu parlamentu in Svetu.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Resolucija Evropskega parlamenta o glavnih izvedbenih ukrepih za Direktivo o preglednosti

P6_TA(2006)0435 B6-0529/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu(1),

–   ob upoštevanju osnutka Direktive Komisije o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES, ki ga je Komisija objavila dne 30. maja 2006,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za uresničevanje izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji(2), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006(3),

–   ob upoštevanju izjave, ki jo je predsednik Komisije Prodi dal pred Parlamentom dne 5. februarja 2002,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2002 o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah(4),

–   ob upoštevanju predlaganih sprememb k osnutku Direktive Komisije o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES, ki jih je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve sprejel dne 10. oktobra 2006,

–   ob upoštevanju odgovora Komisije na predlagane spremembe, ki je bil posredovan Parlamentu v pismu z dne 18. oktobra 2006, naslovljenemu na poročevalca in predsednico Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–   ob upoštevanju sklepov ECOFIN z dne 5. maja 2006, v katerih je poudarjen pomen nadzora, usklajevanja in zbliževanja znotraj EU,

–   ob upoštevanju členov 81 in 103(2) svojega Poslovnika,

1.   poziva Komisijo, naj čim bolj upošteva omejitve pooblastil, ki so ji bila dodeljena z Direktivo 2004/109/ES v skladu z veljavnimi določbami iz Pogodbe, da se zagotovi pravna varnost za udeležence na finančnem trgu;

2.   poudarja, da je osnutek izvedbenih ukrepov učinkovita rešitev za doseganje izboljšanih pogojev poslovanja za udeležence na finančnem trgu ter učinkovitih, preglednih in varnih finančnih trgov v Evropski uniji;

3.   poudarja, da je delo, ki ga je Parlament opravljal od objave izvedbenih ukrepov, spodbujala potreba po spoštovanju tistih zakonskih določb, katerih namen je zagotovitev uravnoteženega izida med konkurenčnostjo in preglednostjo za finančne trge, interesne skupine (delničarji, izdajatelji in uporabniki), regulativne organe in demokratično izvoljene predstavnike;

4.   pozdravlja pripravljenost Komisije, ki jo je pokazala pri sodelovanju s Parlamentom, da bi našli kar najboljšo možno rešitev za vse vpletene strani; ponovno opozarja, da je treba Parlament od najzgodnejše faze naprej vključiti v pripravljalno delo za vse ukrepe nivoja 2 ter ga o tem obveščati;

5.   ugotavlja, da je postopek v zvezi z dokončanjem izvedbenih ukrepov za Direktivo 2004/109/ES do sedaj tako rekoč ni obstajal, če upoštevamo običajni razvoj zakonodaje EU; zato poudarja, da je treba doseči rezultate, ki bodo medsebojno zadovoljili vse zadevne institucije v prid pozitivnega razvoja medinstitucionalnih odnosov;

6.   poziva Komisijo, da učinkovito nadzoruje razvoj mednarodnih računovodskih in revizorskih standardov, da se zagotovi enotno razumevanje ravni zaupanja, ki jo vlagatelji lahko dobijo pri reviziji polletnega finančnega poročila, če je le-ta opravljena;

7.   poziva Komisijo, naj presodi, ali je treba ponovno pregledati opredelitev minimalne vsebine strnjenega sklopa polletnih finančnih poročil, ko niso pripravljena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi;

8.   poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovit postopek obveščanja za nadzor nad dejavnostmi, ki ustvarjajo trg;

9.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo Odbor evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev pri izgradnji ustreznih mrež, da se za udeležence trga zmanjša breme izmenjave informacij;

10.   poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti potrebnim enakovrednim pričakovanjem v razmerju do družb za upravljanje in investicijskih družb iz tretjih držav ter naj zagotovi, da takšne družbe predložijo jasno identifikacijo organa, ki je zanje pristojen, ali, če nimajo urejenega položaja, naj to jasno izjavijo;

11.   meni, da bi morale države članice uskladiti svoja prizadevanja, ko določajo minimalne standarde za posredovanje informacij javnosti;

12.   poziva Komisijo, naj pregleda standarde za učinkovito posredovanje informacij;

13.   sprejema izvedbene ukrepe;

14.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Odboru evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev.

(1) UL L 390, 31.12.2004, str. 38. (2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (3) UL L 200, 22.7.2006, str. 11. (4) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 115.

Resolucija Evropskega parlamenta o računovodskih standardih, ki jih uporabljajo izdajatelji iz tretjih držav in njihovi skladnosti z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot navedeno v osnutku izvedbenih ukrepov iz Direktive o prospektu in Direktive o preglednosti (osnutek Uredbe Komisije, ki spreminja Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004 o računovodskih standardih, v skladu s katerimi so prikazane pretekle informacije, vsebovane v prospektih, in osnutek Sklepa Komisije o uporabi informacij, pripravljenih v skladu z mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi, s strani izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav)

P6_TA(2006)0436 B6-0530/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje(1), zlasti člena 7(1) Direktive,

–   ob upoštevanju Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu(2), zlasti člena 23(4) Direktive,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov(3),

–   ob upoštevanju osnutka Uredbe Komisije o spremembah Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 o računovodskih standardih, v skladu s katerimi so prikazane pretekle informacije, vsebovane v prospektih,

–   ob upoštevanju osnutka Sklepa Komisije o uporabi informacij, pripravljenih v skladu z mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi, s strani izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(4), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006(5)

–   ob upoštevanju izjave, ki jo je predsednik Komisije Romano Prodi dal Parlamentu dne 5. februarja 2002,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2002 o izvajanju zakonodaje o finančnih storitvah(6) v okviru Lamfalussijevega poročila,

–   ob upoštevanju predlaganih sprememb k osnutku Direktive Komisije, ki spreminja Uredbo (ES) št. 809/2004, in k osnutku izvedbenega sklepa o uporabi informacij, pripravljenih v skladu z mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi, s strani izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav, ki jih je sprejel Odbor za ekonomske in monetarne zadeve dne 4. oktobra 2006,

–   ob upoštevanju odgovora Komisije na predlagane spremembe, ki je bil posredovan Parlamentu v pismu z dne 18. oktobra 2006, naslovljenem na poročevalce in predsednico Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta ECOFIN z dne 5. maja 2006, v katerih je poudarjen pomen nadzora, usklajevanja in zbliževanja znotraj EU,

–   ob upoštevanju členov 81 in 103(2) svojega Poslovnika,

1.   poziva Komisijo, naj čim bolj upošteva omejitve pooblastil, ki so ji bila dodeljena z Direktivo 2003/71/ES in Direktivo 2004/109/ES v skladu z veljavnimi določbami iz Pogodbe, s čimer bo zagotovljena pravna varnost za udeležence na finančnem trgu;

2.   poudarja, da je osnutek izvedbenih ukrepov učinkovita rešitev za doseganje izboljšanih pogojev poslovanja za investicijske družbe in druga mesta trgovanja ter učinkovitih, preglednih in varnih finančnih trgov v Evropski uniji;

3.   poudarja, da je delo, ki ga je Parlament opravljal od objave izvedbenih ukrepov, spodbujala potreba po spoštovanju zakonskih določb, katerih namen je zagotovitev uravnoteženega razmerja med konkurenčnostjo in preglednostjo za finančne trge, interesne skupine (delničarji, izdajatelji in uporabniki), regulativne organe in demokratično izvoljene predstavnike;

4.   pozdravlja pripravljenost Komisije, ki jo je pokazala pri sodelovanju s Parlamentom, da bi našli najboljšo možno rešitev za vse vpletene strani; ponovno opozarja, da je treba Parlament od najzgodnejše faze naprej vključiti v pripravljalno delo za vse ukrepe nivoja 2 ter ga o tem obveščati;

5.   ugotavlja, da postopek v zvezi z dokončanjem izvedbenih ukrepov Direktive 2003/71/ES in Direktive 2004/109/ES do sedaj tako rekoč ni obstajal, če upoštevamo običajni razvoj zakonodaje EU; zato poudarja, da je treba doseči rezultate, ki bodo medsebojno zadovoljili vse zadevne institucije v prid pozitivnega razvoja medinstitucionalnih odnosov;

6.   poziva Komisijo, da podaljša mandat, ki ga je dne 25. junija 2004 podelila Odboru evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev, da bi ta lahko spodbujal pristojne nacionalne organe k usklajeni obravnavi tretjih držav in zagotovil tehnično pomoč pri ocenjevanju skladnosti nacionalnih standardov tretjih držav, ki niso splošno sprejeta računovodska načela ZDA, Japonske in Kanade, z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (IFRS), če zadevnim tretjim državam ni treba prenoviti finančnih izkazov od 1. januarja 2007 do 1. januarja 2009;

7.   poudarja, da bi morala Komisija obdobje od 1. januarja 2007 do 1. januarja 2009 izkoristiti za napredek ali začetek pogajanj, s katerimi bi dosegli približevanje IFRS in splošno sprejetih računovodskih načel tretjih držav; poziva Komisijo, naj Evropskemu odboru za vrednostne papirje in Parlamentu predstavi delovni program o načrtu pogajanj s tretjimi državami glede približevanja IFRS in splošno sprejetih računovodskih načel tretjih držav;

8.   poudarja, da bi moralo ocenjevanje splošno sprejetih računovodskih načel tretjih držav poleg tehničnih vidikov upoštevati tudi gospodarske in pravne vidike;

9.   poziva Komisijo, da zagotovi opredelitev enakovrednosti, vključno z dosledno uporabo zahtev za uskladitev, ki se bodo uporabljale v tretjih državah v zvezi z evropskimi izdajatelji v okviru IFRS, in zahtev, ki so se na podlagi podrobne in objektivne analize razlik med računovodskimi standardi tretjih držav in IFRS izkazale kot potrebne za zagotovitev varnosti investitorjev;

10.   meni, da če 1. januarja 2009 ne bo obstajal sporazum o skladnosti IFRS in splošno sprejetih računovodskih načel ZDA, pri čemer je skladnost opredeljena tako, kakor je določeno v odstavku 9, bi morala ameriška podjetja, ustanovljena v Evropi, v celoti uporabljati IFRS; poziva druge pristojne organe Unije, da zavzamejo stališče v skladu s temi smernicami;

11.   izraža nezadovoljstvo glede vključitve novih ukrepov za nadaljnji izvzem vrednostnih papirjev za obdobje dveh let v tako pozni fazi procesa in meni, da to ni primerno;

12.   sprejema izvedbene ukrepe, če Komisija upošteva zgoraj navedene točke;

13.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Odboru evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev.

(1) UL L 345, 31.12.2003, str. 64. (2) UL L 390, 31.12.2004, str. 38. (3) UL L 243, 11.9.2002, str. 1. (4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (5) UL L 200, 22.7.2006, str. 11. (6) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 115.

Resolucija Evropskega parlamenta o priseljevanju žensk: vloga in mesto priseljenk v Evropski uniji (2006/2010(INI))

P6_TA(2006)0437 A6-0307/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o delavcih migrantih iz leta 1949, Konvencije ILO o migraciji v neprimernih razmerah in o spodbujanju enakih možnostih delavcev in delavk in njihovem enakem obravnavanju iz leta 1975 in Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin iz leta 1990;

–   ob upoštevanju Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki iz leta 2000, in Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku iz leta 2000, ki dopolnjujeta Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu,

–   ob upoštevanju Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega Protokola o statusu beguncev iz leta 1967,

–   ob upoštevanju poročila Sklada Združenih narodov za prebivalstvo o stanju svetovnega prebivalstva iz leta 2006 z naslovom "Pot do upanja: ženske in mednarodna migracija",

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi(1),

–   ob upoštevanju člena 13 Pogodbe ES o boju proti diskriminaciji,

–   ob upoštevanju člena 63 Pogodbe ES, ki podeljuje Evropski skupnosti pristojnosti in pooblastila na področju priseljevanja in azila,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999, Evropskega sveta v Laeknu 14. in 15. decembra 2001, Evropskega sveta v Sevilli 21. in 22. junija 2002 ter Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003, ki so poudarili pomen razvoja sodelovanja in izmenjave informacij v okviru pred kratkim ustanovljene skupine nacionalnih kontaktnih točk za vprašanja v zvezi z vključevanjem, zlasti zaradi krepitve usklajevanja ustreznih politik na nacionalni ravni in ravni EU,

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z naslovom "O pristopu EU k upravljanju gospodarske migracije" (KOM(2004)0811),

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z naslovom "O prihodnosti evropske migracijske mreže" (KOM(2005)0606),

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z naslovom "O priseljevanju, vključevanju in zaposlovanju" (KOM(2003)0336),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o pripravi okvirnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov za obdobje 2007–2013, spremenjenega predloga odločb Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013, Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 in Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" ter predloga odločbe Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" (KOM(2005)0123),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Migracija in razvoj: nekaj konkretnih smernic" (KOM(2005)0390),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Skupni program za vključevanje. Okvir za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo" (KOM(2005)0389),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Načrt politike zakonitega priseljevanja" (KOM(2005)0669),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Prednostni ukrepi za reševanje izzivov, ki jih prinaša migracija: prvi nadaljnji ukrepi po Hampton Courtu" (KOM(2005)0621),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Tematski program za sodelovanje s tretjimi državami na področjih migracije in azila" (KOM(2006)0026),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(2),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil(3),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine(4),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas(5),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite(6),

–   ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (KOM(2005)0375),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o vključevanju priseljencev v Evropi prek večjezičnih šol in izobraževanja(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o povezavah med zakonitim in nezakonitim priseljevanjem in vključevanjem migrantov(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2004 o sporočilu Komisije o priseljevanju, vključevanju in zaposlovanju(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2004 o položaju ženskah iz manjšinskih skupin v Evropski uniji(10),

–   ob upoštevanju haaškega programa, ki ga je Evropski svet sprejel 4. novembra 2004 in je določil cilje, ki jih je treba doseči na področju svobode, varnosti in pravice za obdobje 2005–2010,

–   ob upoštevanju neuradnega ministrskega srečanja v Groeningnu 9. novembra 2004, na katerem so se prvič srečali ministri, pristojni za politiko vključevanja,

–   ob upoštevanju skupnih osnovnih načel o vključevanju, ki jih je sprejel Svet Evropske unije 19. novembra 2004 in so skladen niz priporočil, na katerih mora temeljiti politika vključevanja EU,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti členov 18, 20, 21 in 22 Listine,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0307/2006),

A.   ker število priseljenk v EU stalno narašča in je med vsemi priseljenci približno 54 % žensk, pri čemer je razpon kategorij vedno širši (gospodarske migracije, priseljevanje zaradi nesreč, združitev družine, politični begunci ali begunci, ki bežijo zaradi oboroženih spopadov, nezakonito priseljevanje, azil),

B.   ker ni ustrezno organizirane in usklajene evropske politike priseljevanja ter ker morajo Unija in njene države članice oblikovati politiko za urejanje priseljevanja v sodelovanju s tretjimi državami,

C.   ker se priseljenke praviloma srečujejo s precejšnjimi težavami ob vključevanju, med katerimi so predvsem oviran dostop do trga dela, nizka stopnja zaposlovanja in visoka stopnja brezposelnosti, zaposlovanje na začasnih ali slabo plačanih delovnih mestih pogosto brez socialne ali ekonomske zaščite ali v sektorjih "sive ekonomije" in neprijavljenih zaposlitev, omejene jezikovne spretnosti, nizka stopnja sodelovanja na osnovni, predvsem pa na visoki stopnji izobraževanja, omejeno sodelovanje v družbenem, političnem, sindikalnem in kulturnem življenju v državi gostiteljici, revščina in socialna izključenost; ker nezanemarljivo število mladih žensk, ki diplomirajo v izobraževalnem sistemu v svoji državi, v EU opravlja sorazmerno nekvalificirano delo, na primer kot gospodinjsko osebje, saj je v njihovih državah veliko brezposelnih žensk in so poklici in delovna mesta, primerni njihovim sposobnostim in kvalifikacijam, slabo plačani,

D.   ker se priseljenke pogosto spopadajo s hudo obliko diskriminacije kot posameznice, ker so odvisne od pravnega statusa zakonca, kot je razvidno iz Direktive 2003/86/ES (neavtonomni status, omejen dostop do trga dela, negotov status glede stanovanja v primeru smrti zakonca, ločitve itd.), pa tudi zaradi miselnosti, negativnih stereotipov in običajev, ki so se prenesli iz države izvora in so razširjeni tudi v družbi gostiteljici; poleg tega opaža, da se v nekaterih priseljenskih skupnostih spopadajo s hudimi težavami, kot so marginalizacija, prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov in t.i. zločini iz časti,

E.   poudarja, da je od vključevanja priseljenk v družbo zelo pogosto odvisno vključevanje pripadnikov druge in tretje generacije državljanov, ki so potomci priseljenk,

F.   ker so priseljenke bolj izpostavljene psihičnemu in telesnemu nasilju bodisi zaradi svoje finančne in pravne odvisnosti bodisi zato, ker so priseljenke brez pravnega statusa pogosteje žrtve nasilja in spolnega izkoriščanja na delovnem mestu ter trgovine z ljudmi; ker so priseljenke, ki nimajo urejenega statusa na ozemlju države, kjer prebivajo, še posebej izpostavljene nevarnosti, da bodo kršene njihove temeljne pravice, in so iz istega razloga pogosteje žrtve diskriminacije in nasilja v vsakdanjem življenju,

G.   ker je vključevanje dvosmeren proces, pri katerem se predpostavlja pripravljenost priseljenk, da bodo prevzele odgovornost za vključevanje v družbo gostiteljico, in pripravljenost državljanov EU, da jih vključijo in sprejmejo medse; ker je treba v zvezi s tem načrtovati in izvajati integrirane ukrepe, s katerimi bi vplivali na vzorce obnašanja tako priseljencev kot družb gostiteljic na vseh ustreznih ravneh ter uporabiti sredstva za obe strani; ker je za ta dvosmerni postopek potrebna vzajemna zavezanost, ki je sestavljena iz pravic in dolžnosti družbe gostiteljice in priseljencev,

H.   ker je iz najnovejših poročil o ocenah nacionalnih politik za vključevanje priseljencev mogoče sklepati, da dimenzija spola ni bila sistematično upoštevana bodisi na ravni usklajenih politik bodisi na ravni zbiranja podatkov,

I.   ker kršitev človekovih pravic priseljenih žensk in deklet v obliki tako imenovanih zločinov iz časti, prisilnih porok, pohabljanja ženskih spolnih organov ali drugih kršitev ni mogoče upravičiti z nobenim kulturnim ali verskim razlogom in se jih nikakor ne sme dopuščati,

J.   ker so v novem finančnem okviru za obdobje 2007–2013 poleg krepitve obstoječih programov in sklada za vključevanje priseljencev predvidene nove pobude, kot je okvirni program Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (ki zajema Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, Sklad za zunanje meje in Evropski sklad za begunce), ki morajo vsebovati dimenzijo spola in najboljše mogoče vključevanje priseljenk,

K.   ker je bilo ugotovljeno, da obstajajo številne povezave med trgovino z ženskami in gospodarsko migracijo,

1.   meni, da bi s politiko EU o razvoju in družbeni koheziji morali izvajati učinkovito politiko sprejemanja in vključevanja za priseljence, zlasti za priseljenke, ki danes predstavljajo večino priseljenih v EU iz vedno bolj raznolikih razlogov (gospodarske migracije, begunci, azil, združitev družine); pozdravlja pobudo Komisije, da objavi smernice za "skupni okvirni program za vključevanje državljanov tretjih držav v EU", in poudarja, da bi bilo pri vseh ukrepih treba upoštevati posebnosti na podlagi spola in položaj žensk;

2.   se zaveda težav, s katerimi se soočajo novi priseljenci, zlasti ženske, ki so najbolj ranljiva kategorija zaradi dvojne diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti in spola; poziva države članice, naj okrepijo strukture in socialne storitve, ki priseljencem omogočajo, da se ustalijo brez težav, in jim posredujejo informacije o njihovih pravicah in obveznostih v skladu z načeli in zakonodajo držav članic;

3.   poziva države članice, naj tudi na lokalni in regionalni ravni spodbujajo kampanje obveščanja priseljenk o tem, kako se lahko izognejo prisilnim ali dogovorjenim porokam, pohabljanju ženskih spolnih organov in drugim oblikam psihološke ali telesne prisile; meni, da bi morale biti tovrstne kampanje večjezične s preprostim jezikom, ki je vsakomur razumljiv,

4.   poziva države članice in Komisijo, da zagotovijo sredstva za financiranje programov, ki so namenjeni posebej ženskam in s katerimi jim bodo zagotovili informacije o pogojih za priseljence, ki želijo vstopiti v EU in v njej prebivati; poziva tudi, da okrepijo konzularne in diplomatske strukture, s katerimi bi učinkoviteje obravnavale potrebe priseljencev;

5.   poziva organizacije priseljencev, da v podporo vključevanju v družbe gostiteljice spodbujajo zlasti svoje članice, pa tudi njihove družine, da se dejavno vključujejo in izkoristijo možnosti za vključevanje, ki jim jih ponuja država gostiteljica;

6.   poudarja, da se Direktiva 2003/86/ES še ne izvaja zadovoljivo v vseh državah članicah, zato obstajajo številne možnosti za diskriminatorno obravnavanje priseljenk;

7.   poziva države članice, da na podlagi svoje nacionalne zakonodaje in mednarodnih konvencij zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic priseljenk ne glede na to, ali imajo te urejen status ali ne, zlasti zaščito pred zasužnjevanjem in nasiljem, dostop do nujne zdravstvene oskrbe, pravne pomoči, izobraževanja za otroke in delavce migrante, enake delovne pogoje, pravico do vključevanja v sindikate (Konvencija ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin iz leta 1990);

8.   poziva države članice, da v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami (Konvencija ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin iz leta 1990) otrokom priseljenk, ki nimajo urejenega statusa, zagotovijo dostop do izobraževanja;

9.   poziva države članice, naj z dvostranskimi sporazumi v zvezi z vstopom državljanov tretjih držav ali z drugimi metodami zagotovijo, da imajo priseljenke trden pravni in delovni status v državi gostiteljici in da v skladu s pravnim redom Skupnosti niso diskriminirane zaradi spola ali pripadnosti;

10.   poziva države članice, da sprejmejo učinkovite ukrepe v boju proti vsem oblikam nasilja nad priseljenkami, tako da žrtvam nasilja omogočijo ustrezno zdravstveno, pravno in socialno podporo, zanje izvajajo programe družbene rehabilitacije, žrtvam trgovine z belim blagom ponujajo dostop do zatočišča, s čimer upoštevajo njihovo potrebo po varnosti in varstvu, ter priseljenkam zagotavljajo preventivne informacije v zvezi z njihovimi pravicami v državi gostiteljici;

11.   poziva države članice, da v skladu z Direktivo 2004/81/ES pri obravnavanju prošenj za avtonomni pravni status upoštevajo okoliščine priseljenk, ki so žrtve nasilja, zlasti žrtev telesnega in psihičnega nasilja, vključno s stalno prakso prisilnih ali dogovorjenih porok, in da zagotovijo izvajanje vseh upravnih ukrepov za zaščito teh žensk, vključno z učinkovitim dostopom do mehanizmov pomoči in zaščite; poziva države članice, da poenostavijo postopke za izdajo začasnih ali stalnih dovoljenj za prebivanje žrtvam trgovine z belim blagom na podlagi določb zgoraj navedenega protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, in sprejmejo ukrepe za odobritev posebnih dovoljenj za prebivanje v izjemnih okoliščinah, da bi tujim žrtvam brez pravnega statusa omogočili, da ubežijo nasilju;

12.   poziva države članice, da zagotovijo izpogajanje in sklenitev dvostranskih sporazumov s tretjimi državami na podlagi spoštovanja Listine o temeljnih pravicah Evropske unije ter Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, zlasti glede statusa oseb v primeru poroke, ločitve, skrbništva nad otroki, odslovitve ali poligamije;

13.   poziva Svet, Komisijo in države članice, da zaradi velikega razmaha industrije zabave in seksa, ki zagotavlja dodatne migracijske poti za priseljenke, okrepijo pravni okvir, s katerim jim bodo zagotovili pravico do posedovanja lastnega potnega lista in dovoljenja za prebivanje ter omogočili kaznovanje osebe, ki bi te dokumente odvzela, v skladu s Sklepom Sveta 2006/619/ES z dne 24. julija 2006 o sklenitvi Protokola o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, v imenu Evropske skupnosti(11) (2000);

14.   poziva države članice, naj svoje nacionalne akcijske načrte o zaposlovanju in vključevanju v družbo dopolnijo z ukrepi za spodbujanje udeleženosti priseljenk na trgu dela, za boj proti neprijavljenemu delu, za zagotovitev spoštovanja družbenih pravic žensk (enako plačilo, socialna varnost, pokojninske pravice itd.), podporo podjetništvu, za zagotovitev, da starejše priseljenke ne živijo v revščini in niso izključene ter za spodbujanje vloge socialnih partnerjev in sindikatov v postopku vključevanja žensk v družbo in gospodarstvo;

15.   poziva države članice, da priseljenkam zagotovijo ustrezno in osnovno izobrazbo v obliki jezikovnih tečajev ter informacije glede temeljnih človekovih, političnih in socialnih pravic ter demokratičnih načel v državi gostiteljici, kar bo pospešilo njihovo vključevanje v družbo v državi gostiteljici ter jih zaščitilo pred diskriminacijo v družini in družbi;

16.   poudarja zlasti pomen brezpogojnega in celo prednostnega dostopa priseljenk do izobraževanja in učenja jezikov, ki sta ključna pogoja za resnično vključevanje v družbo in poklicno življenje; poziva države članice, naj uvedejo obvezno učenje jezika za priseljenke – ženske in dekleta, saj jim bo omogočalo lažje vključevanje v družbo ter jih zaščitilo pred diskriminacijo v družini in družbi;

17.   poziva države članice, da spodbujajo dostop mladih priseljenk do sistema izobraževanja in usposabljanja v državah gostiteljicah ter da spodbujajo njihovo sodelovanje v celostnem programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja 2007–2013, ki vključuje programe Erasmus, Leonardo Da Vinci, Comenius in Grundtvig, ter v programih Socrates, Kultura 2007–2013 in Mladi v akciji 2007–2013; meni, da je še posebej pomembno priznati poklicne kvalifikacije in spretnosti žensk (zlasti diplome naravoslovnih fakultet) in jim zagotoviti dostop do učenja jezika, zaradi česar se bodo lahko bolje vključevale;

18.   poziva države članice, da spodbujajo dostop priseljenk do zaposlovanja in zagotovijo ustrezno poklicno usposabljanje, tako da sprejmejo pozitivne ukrepe za boj proti dvojni diskriminaciji priseljenk na trgu dela ter ustvarijo ugodne pogoje za njihov dostop do trga dela in za uskladitev njihovega poklicnega in zasebnega življenja, zlasti z omogočitvijo dostopnega otroškega varstva;

19.   poziva države članice, naj bodo posebej razumevajoče pri spodbujanju sodelovanja priseljenk v družbenem in političnem življenju v skladu z nacionalno zakonodajo in priložnostmi, ki iz nje izhajajo;

20.   poudarja, da starši priseljenim dekletom ne smejo preprečevati udeležbe v športu, plavanju in šolskem pouku ter tega opravičevati s kulturnimi ali verskimi razlogi; poziva šole in oblasti, da priseljenim dekletom zagotovijo udeležbo pri šolskem izobraževanju in v skladu z nacionalnimi pravili uveljavijo obvezno prisotnost v šolah;

21.   poudarja, da morajo imeti nacionalni, lokalni in regionalni organi vedno večjo vlogo v procesu vključevanja priseljenk z izvajanjem proaktivne politike in da morajo voditi intenzivnejši odprt dialog za obveščanje priseljenskih skupnosti in mrež ter sodelovanje z njimi, in poziva države članice ter EU, da finančno in z izmenjavo informacij podprejo ta prizadevanja, zato da se začnejo reševati zlasti težave, povezane z bivališčem, "getoiziranjem", kriminalom, dostopom do javnih, socialnih in zdravstvenih storitev, varstvom otrok itd., ter poudarja vlogo organiziranih priseljenskih skupnosti in nevladnih organizacij, ki svetujejo priseljenkam ter jim nudijo informacije in podporo;

22.   poziva Svet, Komisijo in države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito pravic priseljenih žensk in deklet ter za boj proti diskriminaciji, s katero se soočajo v svojih izvornih skupnostih, tako da zavrnejo vse oblike kulturnega in verskega relativizma, s katerim so kršene temeljne pravice žensk;

23.   poziva države članice, da sprejmejo in izvajajo posebne pravne predpise o pohabljanju ženskih spolnih organov ali sprejmejo tovrstne zakone in kazensko preganjajo tiste, ki opravljajo takšno pohabljanje, ter uvedejo obvezno evidenco o vseh primerih pohabljanja ženskih spolnih organov, ki jo vodijo zdravstveni delavci in v katero se vpišejo dejanski primeri in primeri, pri katerih obstaja sum o pohabljanju spolnih organov;

24.   poziva države članice, da se izrečejo proti nasilju nad ženskami na podlagi tradicije in obsodijo kršitve človekovih pravic, ki jih nad priseljenimi ženskami in dekleti zagrešijo njihove družine, ter preverijo, katere zakone lahko uporabijo v zvezi s kazensko odgovornostjo družine, zlasti v primeru tako imenovanega zločina iz časti;

25.   poziva Komisijo, države članice in države izvora, naj svoje prebivalstvo sistematično in odgovorno obveščajo o politikah priseljevanja EU ter izzivih, priložnostih in obveznostih tako priseljencev kot priseljenk v državah gostiteljicah, da bi preprečili negativen vpliv nezakonitega priseljevanja, marginalizacijo ter ekonomsko in spolno izkoriščanje priseljenk v državah gostiteljicah;

26.   poziva Komisijo, da v okviru predlagane uredbe o statističnih podatkih Skupnosti o priseljevanju in mednarodni zaščiti vključi zanesljive kazalnike in primerljive podatke o priseljenkah, zato da oblikuje konkretno sliko o njihovem položaju in težavah, s katerimi se srečujejo;

27.   poziva Komisijo, naj izvede kakovostno in količinsko presojo izvedenih usklajenih politik in ukrepov v prid priseljenkam prek obstoječih finančnih instrumentov in programov (Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski sklad za begunce, pobuda EQUAL, program Daphne za boj proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami, evropski programi na področju izobraževanja, zaposlovanja, boja proti socialni izključenosti in diskriminaciji);

28.   pozdravlja pobudo Komisije v skupnem okvirnem programu za vključevanje državljanov iz tretjih držav v EU, da izda smernice za politiko priseljevanja, ki jo morajo uveljavljati države članice, in opozarja, da pobuda jasno določa, da morajo ukrepi, ki jih je treba sprejeti, upoštevati posebne dejavnike v zvezi s spolom in položajem žensk, mladih in otrok priseljencev;

29.   poziva Komisijo, da zbere podatke o priseljevanju v EU, povezane s spolom, in se z Evropskim inštitutom za enakost med spoloma dogovori za njihovo analizo, zato da bi dodatno poudarili posebne potrebe in težave priseljenk ter najprimernejše metode za njihovo vključevanje v družbe držav gostiteljic;

30.   pozdravlja dejstvo, da je eden od posebnih ciljev Evropskega sklada za vključevanje obveznost organizacij držav članic, ki ponujajo storitve, da izboljšajo način zadovoljevanja potreb različnih skupin državljanov tretjih držav, vključno z ženskami in otroki; v okviru tega ukrepa zahteva, da se priseljenkam zagotovijo brezplačne svetovalne storitve o pravicah žensk, zdravstvenih, spolnih in reproduktivnih pravicah, zaposlovanju in drugih sorodnih vprašanjih;

31.   pozdravlja sklicevanje na zgoraj navedena skupna osnovna načela o vključevanju, sprejeta s strani Sveta Evropske unije, ki tvorijo zaokroženo celoto priporočil, ki predstavljajo temelje politike vključevanja EU, in poziva finsko predsedstvo, naj načela prednostno obravnava na svojem dnevnem redu;

32.   pozdravlja odločitev, da bo leto 2007 evropsko leto enakih možnosti za vse in leto 2008 leto medkulturnega dialoga, kar je treba izkoristiti za povečanje ozaveščenosti o diskriminaciji (kršitvah temeljnih pravic) žensk in deklet in za obširnejše obveščanje v družbi o položaju in vlogi priseljenk, njihovi kulturi in prizadevanjih v državah gostiteljicah; opozarja, da mora obstajati dvosmeren postopek spodbujanja informacij in udeležbe priseljenk v evropskih družabnih dogodkih;

33.   obsoja prisilne poroke in poziva države članice, da v nacionalno zakonodajo vključijo ukrepe za pregon svojih državljanov, ki bi takšno poroko poskušali skleniti ali jo pomagali organizirati, tudi kadar bi bila sklenjena zunaj njihovega ozemlja;

34.   poziva Svet in Komisijo, da v okviru skupne evropske politike o priseljevanju in azilu med razloge za pravico do prošnje za azil vključi tveganje žensk, da jim pohabijo spolne organe, v skladu z mednarodnimi smernicami, ki jih je izdal visoki komisar Združenih narodov za begunce, po katerih mednarodna opredelitev beguncev "zajema zahteve, povezane s spolom";

35.   poziva države članice, ki tega še niso storile, naj zagotovijo, da bodo v okviru njihovega kazenskega zakonika veljale učinkovite in odvračalne kazni za vse oblike nasilja nad ženskami in otroki, zlasti za prisilne poroke, poligamijo, ti. zločine iz časti ter pohabljanje ženskih spolnih organov, in naj okrepijo ozaveščenost policijskih in sodnih organov o tej problematiki;

36.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so nekatere države članice pravno priznale poligamne zakonske zveze, čeprav je poligamija prepovedana; poziva države članice, naj zagotovijo, da poligamija ostane prepovedana; poziva Komisijo, da preuči možnost za vključitev prepovedi poligamnih zakonskih zvez v sedanji predlog za vključitev določb glede veljavne zakonodaje na področju zakonskih zadev;

37.   poziva države članice, da izvajajo politiko, s katero bodo zagotovile enakost vseh ljudi, kot je to določeno v konvenciji iz leta 1951 v zvezi s statusom beguncev, zato da bodo ukrepi, ki so jih države članice sprejele proti nezakonitemu priseljevanju, popolnoma v skladu z načeli nediskriminacije;

38.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 261, 6.8.2004, str. 19. (2) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (3) UL L 31, 6.2.2003, str. 18. (4) UL L 251, 3.10.2003, str. 12. (5) UL L 16, 23.1.2004, str. 44. (6) UL L 304, 30.9.2004, str. 12. (7) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 121. (8) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 535. (9) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 390. (10) UL C 102 E, 28.4.2004, str. 497. (11) UL L 262, 22.9.2006, str. 51.

Resolucija Evropskega parlamenta o izterjavi sredstev Skupnosti (2005/2163(INI))

P6_TA(2006)0438 A6-0303/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju bele knjige Komisije o njeni reformi (KOM(2000)0200) in zlasti njenega dela v zvezi z ukrepom 96, ki zadeva učinkovitejše upravljanje izterjave neupravičeno izplačanihj sredstev,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izboljšanje izterjave pravic Skupnosti, ki izhajajo iz neposrednega ali deljenega upravljanja izdatkov Skupnosti" (KOM(2002)0671),

–   ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Parlamentu o uporabi določb o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe (KOM(2006)0043),

‐   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. aprila 2003 o razrešnici za leto 2001(1), zlasti odstavkov od 39 do 43 resolucije,

‐   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. januarja 2004 o nadaljnjih ukrepih po razrešnici za leto 2001(2), zlasti odstavkov od 7 do 9 resolucije,

‐   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 o razrešnici za leto 2002(3), zlasti odstavka 7 resolucije,

‐   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2005 o razrešnici za leto 2003(4), zlasti odstavkov od 83 do 85 resolucije,

‐   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2005 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam(5),

‐   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6), zlasti člena 72 Uredbe,

‐   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002(7) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, zlasti členov 78(3)(f) in 84 Uredbe,

‐   ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi določb nove finančne uredbe (KOM(2005)0181),

‐   ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za proračun Evropskih skupnosti (COM(2005)0181),

‐   ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 595/91(8), zlasti členov 3 in 5 Uredbe glede nepravilnosti in goljufij, ter uredb (ES) št. 1469/95(9), 515/97(10) in 1258/1999(11),

‐   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike(12) (nova uredba SKP), zlasti člena 32 Uredbe,

‐   ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v Zadevi C-87/01 P Komisija proti CEMR(13),

‐   ob upoštevanju člena 256 Pogodbe ES,

‐   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0303/2006),

A.   ker Komisija še ni izvedla natančnega akcijskega načrta za količinsko opredelitev, ugotavljanje in pojasnilo uporabe zneska obresti in denarnih kazni, dejansko izplačanega kmetijskim plačilnim agencijam, kot je Parlament zahteval v odstavkih od 39 do 43 zgoraj navedene resolucije o razrešnici za leto 2001,

B.   ker je Parlament v zgoraj navedeni resoluciji o nadaljnjih ukrepih po razrešnici za leto 2001 z zaskrbljenostjo ugotovil, da takšen podrobni načrt ne obstaja; ker po drugi strani zneski izterjanih terjatev Skupnosti na podlagi deljenega upravljanja niso pravilno vneseni v proračun EU,

C.   ob upoštevanju skupnega seminarja, ki so ga dne 30. marca 2006 na Bledu v Sloveniji organizirali slovenski carinski organi in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), na katerem so se zbrali veterinarji, strokovnjaki na področju zdravstva in preiskovalci, zadolženi za boj proti goljufijam, da bi razpravljali o sprejetju ukrepov za boj proti nezakoniti trgovini kmetijskih proizvodov in posledičnih tveganjih za zdravje potrošnikov,

Finančna uredba

1.   opozarja, da finančna uredba v primeru, ko dolžnik ne povrne dolga prostovoljno, predvideva, da se lahko izterjava terjatve EU doseže s pravnimi sredstvi ali z nalogom za izvršbo v skladu s členom 256 Pogodbe ES;

2.   pozdravlja predloge v zvezi z izterjavo, ki jih je predložila Komisija v okviru spremembe finančne uredbe 2002, katerih bistvo je:

3.   poziva Komisijo, naj pripravi revizijo finančne uredbe, zlasti njenih pravil za izvajanje za pojasnitev natančne razvrstitve obračunskih pogojev dolgovanih sredstev, ki izhajajo iz posameznih vrst plačil Skupnosti;

4.   opozarja, da je ta predlog zajet v členu 3(1) pravil za izvajanje finančne uredbe; poleg tega opozarja, da člen 105 pravil za izvajanje razlikuje med vnaprejšnjim financiranjem, vmesnimi plačili in zapiranjem izdatkov ter razlikuje tudi med vnaprejšnjim financiranjem držav članic v okviru izvajanja pogodbe v smislu člena 88 finančne uredbe ali v okviru predpristopne pomoči in predplačil v skladu s členom 265 pravil za izvajanje finančne uredbe;

5.   ugotavlja, da je treba urediti izterjavo predplačil v primeru zaključitve projekta zaradi višje sile ali drugih razlogov; ugotavlja tudi, da se takšni primeri lahko uredijo, namesto z izterjavo dolgovanega zneska, prek kompenzacije z zapadlo in nedvomno terjatvijo pogodbenega partnerja do Evropske unije v okviru druge pogodbe;

6.   meni, da bi bilo treba zakonita pričakovanja upravičenca praviloma zaščititi, če je porabil denarna sredstva ali prevzel obveznosti v zvezi z denarnimi sredstvi, ki jih ne more preklicati ali jih lahko prekliče le ob nesorazmernih kaznih; meni, da se upravičenec ne more sklicevati na zakonita pričakovanja, če

7.   meni, da bi morala Komisija v rednih časovnih presledkih Parlamentu predložiti pregled še odprtih terjatev, razčlenjenih po skupnem dolgovanem znesku glede na posamezen generalni direktorat in po starosti odprtih terjatev;

8.   meni, da se morata v pravilih za izvajanje in sektorski zakonodaji upoštevati načeli univerzalnosti in točnosti proračuna, kot sta predvideni v Pogodbi in sedanji finančni uredbi;

9.   meni tudi, da morajo države članice predvsem dokazati, da upoštevajo mednarodne računovodske standarde ter se je treba vprašati, če bi se lahko uporabljali v EU, da bi razvili skupni pristop v tej zadevi;

10.   opozarja, da lahko odredbodajalec v skladu s členom 78(1)(c) finančne uredbe ugotovi, ali so izdatki skladni z določbami pogodbe in da, preden odredbodajalec računovodji pošlje nalog za izterjavo, preveri, ali lahko upravičenec upravičeno pričakuje, da bodo izdatki odobreni in ali bi bilo treba njegova pričakovanja zaščititi ob upoštevanju javnega interesa v zvezi z izterjavo dolgovanih zneskov;

11.   ugotavlja, da se premalo uporablja možnost, ki predvideva odobritev dodatnega časa za plačilo ob zagotovitvi jamstva in plačilu zamudnih obresti v skladu s členom 85 pravil za izvajanje finančne uredbe, da bi se izterjal vsaj del dolgovanega zneska;

12.   ugotavlja, da izterjava v večini primerov poteka s pobotom s plačilno obveznostjo do pogodbenega partnerja, če so izpolnjeni pogoji za pobot; ugotavlja, da se v primerih, ko pobot ni mogoč, dolgovani znesek končno lahko izterja le tako, da se pogodbenemu partnerju zagrozi, da njegove storitve v prihodnosti ne bodo zaželene, če ne povrne zahtevanega zneska;

13.   meni, da je pomembno opozoriti na to, da bi moral odredbodajalec nemudoma obvestiti OLAF, če ugotovi, da izdatki niso skladni s pogodbami ali da je bila odobritev dosežena s prevaro, grožnjo ali podkupovanjem;

Postopki

14.   ugotavlja, da sedem let po aferi z maslom s primesmi "Italburro" ter kljub pozornosti, ki jo zadevi namenjajo evropske institucije, zlasti Evropski parlament in Komisija (OLAF):

15.   ugotavlja, da čeprav je Komisija potrdila obstoj kršitev v tako imenovani aferi Blue Dragon in se odločila, da prekine izplačila iz skladov EU, povezanih z goljufijo, meni, da je izključna odgovornost države članice, ki deli upravljanje teh skladov, da preišče celoten obseg domnevnih nepravilnosti, izsledi krivce in/ali si prizadeva za odškodnino za žrtve goljufije; ugotavlja tudi, da afera Blue Dragon zadeva dve državi članici, Španijo in Francijo, kar otežuje porazdelitev odgovornosti in daje zadevi očitnejši evropski značaj; meni, da je Komisija javni organ z neposredno odgovornostjo do evropskih državljanov, ki je odvisen od njihovega zaupanja – prek posredovanja Evropskega parlamenta, in da si zato Komisija ne bi smela prizadevati le za povračilo sredstev v evropske sklade od države članice, v kateri so se zgodile zlorabe, ampak si tudi čim bolj prizadevati, da se krivci preganjajo in žrtvam plača odškodnina;

16.   opozarja, da se postopek izterjave terjatev s pravnimi sredstvi ali z nalogom za izvršbo v skladu s členom 256 Pogodbe ES doslej ni uporabljal, razen izjemoma, predvsem za izterjavo denarnih kazni, določenih na področju prava konkurence; se seznani z namenom Komisije v skladu s finančno uredbo, da razširi obseg postopka v prihodnosti;

17.   ugotavlja, da je postopek izterjave, ki ga uporablja Komisija, institucionalne narave, saj je treba vzpostaviti stik z nacionalnimi organi, ko ni prostovoljnega plačila, ter preveč dolgotrajen, zato se ne more opraviti izterjava terjatve in v najboljšem primeru zastara v škodo finančnih interesov Skupnosti;

18.   v zvezi z oblikami izvršbe meni, da bi moralo biti obveščanje med Komisijo in državami članicami poenostavljeno ter da bi se morali vzpostaviti bolj neposredni odnosi med službami Komisije in pristojnimi nacionalnimi službami;

Reforma OLAF

19.   meni zato, da je treba po eni strani razmisliti o nadomestilu za nezadostna sredstva, s katerimi razpolagajo nacionalni organi, pristojni za kazenski pregon, da bi pravilno ocenili zapletenost goljufij znotraj EU, in po drugi strani razmisliti o načinu, kako bi lahko zadevni organi Unije računali na nacionalne nadzorne organe, da bi jih pripravili in vključili v preiskavo primerov, povezanih z goljufijami; opozarja, da nacionalni organi, ki delujejo na področju boja proti goljufijam, zaradi svoje narave niso obvezani, da vključijo te organe;

20.   meni tudi, da je potrebno raziskati možnost boljšega sodelovanja z Eurojustom in Europolom za učinkovitejšo zaščito finančnih interesov Unije ter da bi se lahko vrednotile možnosti doseganja popolne upravne neodvisnosti OLAF-a od Komisije in drugih institucij;

21.   ugotavlja, da je bila sedanja organizacija OLAF v zvezi z neodvisnostjo svojih preiskovalnih dejavnosti na eni strani in svojega upravnega sodelovanja OLAF s Komisijo na drugi strani v posebnem poročilu Računskega sodišča 1/2005 označena kot dobro delujoča; zlasti je bilo v tem poročilu ugotovljeno, da je bila neodvisnost v praksi dejansko zagotovljena, ker Komisija ni posegala v delo OLAF;

22.   ugotavlja, da kljub sprejetim ukrepom vprašanje pojasnitve pravil o začetku in zaključku preiskav OLAF kot tudi vprašanje razširitve pravil predpostavljata druge pobude zakonodajnega organa, ki bi morale upoštevati okrepitev povezave med Parlamentom in OLAF;

23.   z zanimanjem pričakuje objavo predloga uredbe Komisije o reformi OLAF;

Javno zdravje

24.   opozarja, da se v skladu z veljavnimi predpisi nadomestila koristijo le za zakonite, zdrave in trgu prijazne izdelke ter da je v nasprotnem primeru vsakršna pomoč neupravičena;

25.   ugotavlja, kot je opozoril direktor OLAF na zgoranj navedenem srečanju na Bledu, da pomeni goljufija na področju trgovine s kmetijskimi proizvodi očitno možno tveganje za javno zdravje in za zdravje živali;

26.   poudarja, da je nujno potrebno, da nacionalne in mednarodne kontrolne službe posvečajo temu problemu večjo pozornost ter da lahko le tesno mednarodno sodelovanje, ki bi vključevalo tudi tretje države, dolgoročno zagotovi boljše varstvo potrošnika in finančnih interesov Unije;

27.   poudarja, da je analiza posameznih nezakonitih praks pokazala nujno potrebo po okrepitvi sodelovanja med nacionalnimi carinami, veterinarskimi službami in organi EU, kot je OLAF;

28.   poudarja, da Komisija, v nasprotju z državami članicami, nima pristojnosti nadzora na področju analize proizvodov v zvezi z javnim zdravjem potrošnikov Unije;

29.   opozarja, da goljufija v primeru afere z maslom s primesmi ni bila zdravstvene narave, ampak je zadevala sestavo spornih proizvodov, ki sodijo v sektor, ki prejema visoke zneske subvencij Skupnosti;

30.   meni, da bi morala Komisija in OLAF zagotoviti, da države članice preko svojih organov pol-javnega sektorja opravljajo učinkovit nadzor v zadostnem številu z resnično neodvisnimi nadzorniki;

31.   meni, ker ima goljufija lahko v danem trenutku posledice za zdravje, da bi morale biti pristojne zdravstvene službe o njej obveščene in imeti v okviru postopka dostop do vzorcev ter da bi moralo biti trajanje hranjenja takšnih vzorcev bistveno daljše;

Preiskava OLAF in nacionalni postopki

32.   ugotavlja, da OLAF ne razpolaga z ustreznimi informacijami o količini sumljivih proizvodov, ker je kazenska obravnava preiskav z vidika izterjave pogubna, čeprav lahko OLAF pravno v imenu Komisije spodbija nacionalno odločbo;

33.   opozarja, da kljub temu, da je v nekaterih državah možen začetek postopka izterjave, čeprav poteka kazenski postopek, ima v drugih kazensko pravo prednost pred civilnim pravom, tako da zaradi dejanja pravnega organa onemogoča izterjavo neupravičeno izplačanega zneska;

34.   obžaluje, da se v določenih državah članicah nepravilnosti ali goljufije priznavajo le za zneske, ki se dokažejo posamično, to je po segmentih, če pa teh ni, se subjekt uradno obravnava kot nedolžen;

Sporočanje in evidentiranje nepravilnosti in goljufij

35.   obžaluje, da Komisija ni izvedla akcijskega načrta iz odstavkov od 39 do 43 zgoraj navedene resolucije o razrešnici za leto 2001 ter iz resolucije o nadaljnjih ukrepih po razrešnici;

36.   pozdravlja pozitivni odgovor Komisije na večkratne zahteve Parlamenta, navedene v odstavku 102 zgoraj navedene resolucije o razrešnici za leto 2001, v zvezi z javnim razkritjem prejetih zneskov in imen upravičencev iz proračuna EU, kakor je predlagano v Pobudi za preglednost v Evropi (KOM(2006)0194 - SEK(2005)1300); vendar obžaluje, da so ustrezne informacije v zvezi z izterjavo sredstev Skupnosti izključene iz Pobude za preglednost v Evropi; poziva Komisijo, da proračunskemu organu inkončno tudi javnosti omogoči dostop do imen upravičencev in zneskov za izterjavo ali že vknjiženih v proračun EU, ter da pojasni dokončni namen teh zneskov;

37.   meni, da bi moral zakonski okvir predvideti izčrpno vodenje računov o vseh terjatvah, ki izhajajo iz nepravilnosti, zneskov izterjave, dejansko izplačanih obresti in denarnih kazni tretjim organom iz sredstev Skupnosti po načelih univerzalnosti in točnosti proračuna, navedenih v Pogodbi in finančni uredbi, ter poziva Komisijo, da to zagotovi;

38.   meni, da mora Komisija zagotoviti, da enaka načela neodvisnosti postopka plačilnega naloga, opravljanja revizije ter potrjevanja, ki se zahtevajo za izdatke Skupnosti v neposrednem upravljanju, veljajo za izdatke Skupnosti, ki so predmet deljene odgovornosti;

39.   ugotavlja, da morajo države članice, ne Komisija, zagotoviti v skladu z načelom deljenega upravljanja sredstev, da enaka načela neodvisnosti postopka plačilnega naloga, opravljanja revizije ter potrjevanja, ki se zahtevajo za izdatke Skupnosti v neposrednem upravljanju, veljajo za izdatke Skupnosti, ki so predmet deljene odgovornosti; nadalje ugotavlja, da to zlasti zadeva vzpostavitev akreditiranih plačilnih agencij z notranjo revizijsko službo ter vzpostavitev neodvisnih in certifikacijskih organov v smislu Uredbe (ES) št. 1663/95(14) za področje Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS-J) ter neodvisnih oseb in oddelkov v smislu člena 38(1)(f) Uredbe (ES) št. 1260/1999(15) v povezavi s členom 15 Uredbe (ES) št. 438/2001(16);

40.   meni, da naj postopek izterjave vodijo državni organi, v primeru, ko proračun EU lahko predvidi financiranje stroškov izterjave, pa naj izterjavo opravljajo neprofitne organizacije. v tem primeru se praviloma objavijo javni razpisi;

41.   meni, da je v vsakem primeru pomembno, da revizija zakonskega okvira zagotavlja uporabo standardov preglednosti in odsotnosti navzkrižja interesov, kar zadeva vzrok, zneske ter namen zneskov, ki izhajajo iz denarnih kazni, obresti in izterjave sredstev Skupnosti;

Evropski javni tožilec

42.   opozarja na zgoraj navedeno sobdo Sodišča Evropskih skupnosti v Zadevi C-87/01 P Komisija protiCEMR, v kateri je Sodišče presodilo, da naj bi zakonodaja države članice prevladala nad Komisijo od trenutka, ko je bil sedež zadevnega podjetja ustanovljen v tej državi članici, saj prevlada zakonodaje Skupnosti ne upravičuje pravnega tolmačenja, v skladu s katerim bi Komisija prevladala nad sodbo zadevne države članice;

43.   meni, da pomeni imenovanje evropskega javnega tožilca pomembno odločitev, ki bo omogočala neposreden dostop do javnega tožilstva posameznih držav članic, da bo to omogočalo uskladitev postopka in zmanjšanje večplastnosti povezav, ker naj bi iz tega izhajalo približevanje storitvam evropskega javnega tožilca: opozarja, da čeprav ima OLAF pristojnost posredovanja v okviru svojih preiskav, nima pravosodnih pooblastil;

44.   ugotavlja, da je treba projekt Evropskega javnega tožilca obravnavati kot dolgoročen projekt in da mora za doseganje kratkoročnega izboljšanja biti ključni del načrtovanja koordinacija javnih tožilstev držav članic, da se doseže dodana vrednost pri razbremenitvi dela OLAF in pri zaščiti finančnih interesov Skupnosti;

o
o   o

45.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, nadzornemu odboru OLAF ter OLAF.

(1) UL C 64 E, 12.3.2004, str. 199. (2) UL C 96 E, 21.4.2004, str. 112. (3) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 640. (4) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 169. (5) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 232. (6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (7) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. (8) UL L 92, 13.4.1991, str. 43. (9) UL L 145, 29.6.1995, str. 1. (10) UL L 82, 22.3.1997, str. 1. (11) UL L 160, 26.6.1999, str. 103. (12) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. (13) PSES [2003], I-7617. (14) UL L 158, 8.7.1995, str. 6. (15) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. (16) UL L 63, 3.3.2001, str. 21.