Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, kakor ga je spremenil Svet (vsi oddelki) (15637/2006 – C6-0442/2006 – 2006/2018(BUD) – 2006/2018B(BUD)) in pisni predlogi sprememb št. 1/2007(SEK(2006)0762), št. 2/2007 (13886/2006 – C6-0341/2006) in št. 3/2007 (15636/2006 – C6-0443/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2007
– ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka(4),
– ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, ki ga je Svet pripravil dne 14. julija 2006 (C6-0299/2006),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2006 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, oddelek III – Komisija (C6-0299/2006)(5) in pisnem predlogu spremembe št. 1/2007 (SEK(2006)0762) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007,
– ob upoštevanju resolucije z dne 26. oktobra 2006 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek I – Evropski parlament, Oddelek II – Svet, Oddelek IV – Sodišče, Oddelek V – Računsko sodišče, Oddelek VI – Ekonomsko-socialni odbor, Oddelek VII – Odbor regij, Oddelek VIII(A) – Evropski varuh človekovih pravic, Oddelek VIII(B) – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0300/2006)(6),
– ob upoštevanju pisnega predloga sprememb št. 2/2007 (13886/2006 – C6-0341/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007,
– ob upoštevanju pisnega predloga sprememb št. 3/2007 (15636/2006 – C6-0443/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007,
– ob upoštevanju dopolnitev in predlaganih sprememb k predlogu splošnega proračuna z dne 26. oktobra 2006(7),
– ob upoštevanju sprememb Sveta k dopolnitvam in predlaganih sprememb, ki jih je Parlament sprejel k predlogu splošnega proračuna (15637/2006 – C6-0442/2006),
– ob upoštevanju izidov usklajevanja proračuna z dne 21. novembra 2006 in naslednjega srečanja z dne 28. novembra 2006,
– ob upoštevanju izjave Sveta o izidu razprav o predlaganih spremembah in predlogih dopolnitev, ki jih je glede predloga proračuna sprejel Parlament,
– ob upoštevanju člena 69 in priloge IV svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0451/2006),
A. ker je vseskozi sledil dosledni strategiji pri delu na proračunu za leto 2007,
B. ker je ta strategija temeljila na treh stebrih, ki jih je določil v resoluciji z dne 18. maja 2006 o proračunu za leto 2007 - poročilo Komisije o letnem strateškem načrtovanju(8), in sicer določanje prednostnih nalog politik, zagotavljanje stroškovne učinkovitosti ter priprava na pregled obdobja 2008/2009,
C. ker je ta pristop poudaril glavne izzive in priložnosti Evropske unije v zvezi s sedanjim procesom globalizacije ter postavil temeljna vprašanja o naravi strateškega partnerstva EU z državami partnericami in regijami po svetu,
D. ker je jasna, usklajena in strateška vizija prinesla rezultate Parlamentu pri pogajanjih s Svetom o glavnih prednostnih nalogah Parlamenta, vključno glede na finančno uredbo,
E. ker bodo doseženi rezultati o prednostnih nalogah Parlamenta, o zagotavljanju stroškovne učinkovitosti in finančni uredbi prinesli resnične koristi evropskim državljanom v smislu uspešnejše in učinkovitejše porabe ter prispevali k nenehnim prizadevanjem Parlamenta za dosego pozitivne izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov o izdatkih EU,
Glavna vprašanja: uresničevanje prednostnih nalog, zagotavljanje stroškovne učinkovitosti, priprava za pregled obdobja 2008/2009 Uresničevanje prednostnih nalog
1. opozarja, da so bile strategija in prednostne naloge pristopa Parlamenta k proračunu za leto 2007 določene v omenjeni resoluciji o letni strategiji politik z dne 18. maja 2006, še posebej odstavkih 5 in 6; meni, da je bila zato resolucija o letni strategiji politik pomemben mehanizem določanja strategije v zgodnji fazi letnega proračunskega postopka;
2. pozdravlja rezultate, ki jih je dosegel pri širokih prednostnih nalogah in ključnih vprašanjih s Svetom v trialogu in usklajevalnem postopku pred drugo obravnavo o proračunu;
3. pri splošni ravni plačil zavrača samovoljni pristop Sveta, linearno zmanjšanje ravni plačil; meni, da bi se morala plačila usmeriti v prednostne programe, za katere se lahko zagotovi uspešno in učinkovito porabo; soglaša v smislu splošnega sodelovanja s Svetom o končni ravni plačil v višini 115 500 milijonov EUR, ki predstavljajo 0,99 % BDP EU;
4. ponovno opozarja na svojo izjavo o plačilih in dejstvo, da točki 12 in 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 določata, da so absolutni zneski v večletnem finančnem okviru zgornja meja odhodkov v breme splošnih proračunov; zaradi tega spoštovanje letnih zgornjih meja, določenih z večetnim finančnim okvirom za obdobje 2007–2013, pomeni, da so stopnje povečanja neobveznih odhodkov v letnih proračunih sprejete samodejno; opominja Svet, da bo Parlament morebitno nespoštovanje omenjenih členov obravnaval kot kršitev medinstitucionalnega sporazuma;
5. ugotavlja s tem v zvezi, da so bili specializirani odbori Parlamenta pri pripravi prve obravnave Parlamenta skromni pri svojih zahtevah po povečanju odobritev plačil v proračunu za leto 2007, glede na to, da so bile glavne nove pravne podlage dogovorjene v letu 2006 z namenom, da se bo novo načrtovanje izdatkov EU začelo v letu 2007;
6. na splošni ravni odobritev za prevzem obveznosti je Parlament ravnal previdno v skladu s specializiranimi odbori in ni zahteval uporabe instrumenta prilagodljivosti; določa odobritve za prevzem obveznosti na ali blizu zgornjih meja iz Priloge I Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 za večino razdelkov proračuna za leto 2007;
7. v zvezi s Skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) je za leto 2007 sklenil ponovno vzpostaviti odobritve za prevzem obveznosti na ravni, ki je bila predvidena v predhodnem predlogu proračuna v višini 159 200 000 EUR, vendar pričakuje, da bo Svet uporabil nasvet Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede izdatkov za SZVP in kot je potrjeno pri izmenjavi pisem med predsednikom Brokom in Lewandowskim ter finskim ministrom Wideroosom;
Zagotavljanje stroškovne učinkovitosti
8. poudarja, da je bil pristop stroškovne učinkovitosti nov element v proračunskem postopku za leto 2007 za zagotovitev boljšega vrednotenja programov EU in nadzora nad izvrševanjem proračuna v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta in njegovimi institucionalnimi pristojnostmi;jemlje na znanje skupno izjavo v dogovoru s Komisijo o primernem izvrševanju proračuna in poudarja, da je splošen cilj tega proračunskega leta zagotavljanje večje stroškovne učinkovitosti evropskim državljanom ter odgovor na izzive, s katerimi se EU sooča z najboljšo možno delitvijo sredstev (glej priloženo izjavo);
9. opozarja na svoj sklep, da prenese 30 % odobrenih proračunskih sredstev v skupni vrednosti nad 500 milijonov EUR v rezervo v približno 40 proračunskih postavk, pri katerih je bil Parlament zaskrbljen glede kakovosti in ravni izvrševanja proračuna na podlagi natančnega pregleda razpoložljivih virov informacij; pozdravlja konstruktiven odgovor Komisije na zahteve Parlamenta za sprostitev teh rezerv v svojih predlogih sprememb proračuna; poleg odgovora Komisije, ki je priložen običajnemu pismu o izvedljivosti v začetku novembra, je sprejel odločitev, da bo za dve proračunski postavki v rezervi ohranil 8 900 000 EUR; sklene nadaljevati s skrbnim spremljanjem kakovosti in izvrševanja izdatkov v teh postavkah v letu 2007 v skladu z izjavo o večji stroškovni učinkovitosti;
10. poleg tega pozdravlja srečanje z dne 15. novembra 2006 s komisarjem za finančno načrtovanje in proračun ter generalnim sekretarjem Komisije kot močan dokaz zavezanosti Komisije k pristopu stroškovne učinkovitosti; vzame na znanje, da bo Odbor za proračun Parlamenta v prvi polovici leta 2007 opravil predstavitev o nadaljevanju pristopa stroškovne učinkovitosti;
11. ponovno opozarja na velik pomen, ki ga Parlament pripisuje doseganju pozitivne izjave o zanesljivosti za sredstva z deljenim upravljanjem; poudarja, da namerava v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 zagotoviti, da bodo ustrezni revizijski organi v državah članicah pripravili oceno skladnosti sistemov upravljanja in kontrole s predpisi Skupnosti; ponovno zahteva, da bi se morale države članice obvezati, da bodo na ustrezni nacionalni ravni pripravile letni povzetek revizij in izjav, ki jih imajo na razpolago;pozdravlja razvoj dogodkov v eni državi članici, da bi konsolidirali vse ločene račune, na katerih se porablja denar EU ob deljenem upravljanju z namenom kasnejše revizije teh zneskov; meni, da bo pregled metodologije Računskega sodišča za ocenjevanje skladnosti s finančnimi pravili EU s postopkom medsebojnega pregleda z drugimi primerljivimi institucijami prispeval k izboljšanju pristopa Sodišča k reviziji računov EU; z začudenjem ugotavlja, da še ni bil opravljen noben medsebojni pregled ter zahteva, da se to opravi do 31. julija 2007;
12. glede treh novih agencij (Agencija za kemikalije, Inštitut za enakost med spoloma in Agencija za temeljne pravice) ugotavlja, da so se Parlament, Svet in Komisija dogovorili o skupni izjavi glede financiranja in finančnega načrtovanja za te agencije v smislu Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; glede obstoječih agencij sklene, da se ponovno vzpostavi predhodni predlog proračuna in prenese sredstva, ki presegajo referenčni znesek, v rezervo, dokler delovanje agencije ne bo pozitivno ocenjeno glede na njihove končne delovne programe; ugotavlja, da bi se ta vrednotenja morala zaključiti glede na srečanje vodij agencij spomladi 2007;
Priprava na pregled obdobja 2008/2009
13. ponavlja svojo skrb, da bi morala Evropska unija razviti bolj proaktivno strategijo, da se bo spoprijela s priložnostmi in izzivi sedanjega procesa globalizacije; meni, da je ponovno ovrednotenje pristopa EU k partnerstvu s tretjimi državami in regijami s tem v zvezi potrebno ter da bi se morala uporaba pojma "strateški" pridržati za najpomembnejša partnerstva EU, kot so čezatlantsko partnerstvo z Združenimi državami Amerike;
14. potrjuje, da sta politična analiza, ki jo je pripravil "Začasni odbor za politične izzive in proračunska sredstva razširjene Unije 2007–2013", in ustrezna resolucija, ki jo je Parlament sprejel dne 8. junija 2005(9), še vedno osnova za revizijo in vsako morebitno spremembo medinstitucionalnega sporazuma; meni, da je treba vključiti tudi oceno uspešnosti in izvajanja nove generacije večletnih programov in instrumentov;
15. ugotavlja, da je namen pripravljalnih ukrepov, ki jih je Parlament sprejel na podjetniškem in znanstvenem področju s Kitajsko in Indijo, opozoriti na pomen, ki ga Parlament pripisuje razvijanju močnejšega sodelovanja s hitro razvijajočima se državama;
16. meni, da bi Komisija morala doseči večjo stopnjo preglednosti glede prednosti in pomanjkljivosti dela z NVO pri zagotavljanju razvojne pomoči EU; z vidika priporočil, da se mora o delovanju NVO opraviti analiza stroškov in koristi; namerava pregledati tudi področje za večjo uporabo mikrokreditov v prihodnji razvojni pomoči EU;
17. meni, da bi morala Komisija ponovno preveriti naravo strateškega partnerstva EU v poročilu, ki naj bi ga predstavila do 30. aprila 2007, v katerem je zlasti opredeljen pomen besede strateško, ter da je to samo en primer večje potrebe, da mora Evropska unija jasno opredeliti svoje splošne politične prednostne naloge tako, da jih bo možno čim bolj jasno sporočiti državljanom Evrope; ugotavlja, da so jasne politične prednostne naloge predpogoj za razdelitev proračunskih sredstev tem nalogam; poudarja, da je Parlament v svojem delu v zvezi s proračunom za leto 2007 že na začetku postopka določil svoje politične prednostne naloge ter tako oblikoval učinkovito strategijo za proračun 2007;
18. zato je prepričan, da bi moral Parlament graditi na pristopu opredeljevanja prednostnih nalog, ki ga je uporabil v proračunskem postopku 2007, med drugim z vrsto predstavitev specifičnih političnih tem, da bi opredelil svoje srednjeročne politične prednostne naloge; meni, da bi to lahko v skladu z odstavki 38 do 40 resolucije o letni strategiji politik z dne 18. maja 2006 pripomoglo k temu, da bi Parlament oblikoval strategijo za pregled obdobja 2008/2009;
Horizontalna vprašanja in ključni elementi po razdelkih večletnega finančnega okvira Horizontalna vprašanja
19. glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ugotavlja, da so se z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 dvignile zgornje meje za nove projekte ter poudarja, da ti projekti omogočajo Parlamentu navedbo prednostnih področij za oblikovanje evropskih politik; zato predlaga številne nove projekte, ki so večinoma usklajeni s prednostnimi nalogami iz odstavka 6 resolucije o letni strategiji politik z dne 18. maja 2006;
20. ugotavlja, da je bil sprejet pisni predlog spremembe št. 3/2007 Komisije in deli pisnega predloga spremembe št. 2/2007 Komisije, vključno z določbami, ki se nanašajo na klasifikacijo v zvezi s programom Herkul II in Evropskim skladom za prilagajanje globalizaciji; zavrača druge dele pisnega predloga spremembe št. 2/2007 ter sklene, da bo zagotovil ustrezne zneske in proračunsko nomenklaturo v skladu s svojimi zunanjimi prednostnimi nalogami;
21. pozdravlja, da je bil dosežen dogovor, da bo v proračunu za leto 2007 za Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji na voljo 500 000 000 EUR; poudarja, da je postopek, sprejet za vključitev sklada v proračun, v skladu z določbami točke 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 ter potrjuje svoje stališče, da je v skladu s sporazumom zaporedje virov, uporabljenih za financiranje Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji v letu N tisto, ki izhaja iz kronološkega zaporedja razpoložljivosti informacij o rezervah in zapadlih obveznostih, to je prvič, zapadle odobritve za prevzem obveznosti iz leta N-2, drugič, rezerva, ki ostane na voljo v letu N-1, in tretjič, zapadle odobritve za prevzem obveznosti iz leta N-1; pozdravlja stališče Komisije v zvezi s tem vprašanjem, ki ga je izrazila v pismu komisarke za finančno načrtovanje in proračun predsedniku Evropskega parlamenta z dne 17. novembra 2006,
Glavni elementi v skladu z razdelki medinstitucionalnega sporazuma Razdelek 1a – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje
22. potrjuje svoje prepričanje, izraženo v resoluciji o letni politični strategiji z dne 18. maja 2006, da so znanje, veščine, raziskovanje in razvoj, inovacije, tehnologije informacijske družbe, trajnosten promet in energetska politika osnova zdravega modernega gospodarstva in da so bistveni za ustvarjanje delovnih mest; zato se je odločil zavrniti znižanje sredstev, ki ga je Svet predlagal za številne pomembne proračunske postavke, namenjene izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva EU; je sklenil povečati odobritve za prevzem plačil, čeprav na nižji ravni kot v prvi obravnavi, za prednostne programe, povezane z Lizbonsko strategijo, kot je Program za konkurenčnost in inovacije ter Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013);
23. je prepričan, da je povečanje konkurenčnosti EU najpomembnejši dejavnik odziva EU na izzive globalizacije; zato meni, da je povečanje sredstev v razdelku 1a jasen znak za prihodnjo usmeritev porabe EU; opozarja na potrebo po primernem javnem financiranju, da bi dosegli takšen učinek finančnega vzvoda, kot se ga pričakuje od sofinanciranja s strani Evropske investicijske banke; nestrpno pričakuje predloge Komisije in Sveta o tej zadevi; poudarja, da je za Evropski investicijski sklad zaželeno povečanje dolgoročnega vpisanega kapitala, ki bi potekalo istočasno z uvajanjem novih nalog (vključno s programom za konkurenčnost in inovacije) v letu 2007 in s katerim bi se financirale dejavnosti projektov za prenos novih tehnologij, kot želijo Parlament, Svet ali Komisija;
24. poudarja tehnološki in gospodarski pomen programa Galileo; opozarja Komisijo, da je za ta program v novem večletnem finančnem okviru, če gledamo obdobje kot celoto, namenjenih premalo finančnih sredstev, in poziva Komisijo, da čim prej najde izvedljivo in trajno rešitev, s katero bo zagotovljena uspešnost programa;
Razdelek 1b – Kohezija za rast in zaposlovanje
25. ugotavlja, da so sredstva za strukturne in kohezijske sklade v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013 znatno nižja, kot je bilo predvideno, kar je zlasti posledica sklepov Evropskega sveta decembra 2005; zato meni, da bi bilo treba ponovno vzpostaviti raven sredstev iz PPP; poudarja, da je zdaj, po sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma, pomembno, da se čim prej določijo in potrdijo nacionalni programi; poudarja pomen kohezije kot ene od političnih prednostnih nalog EU; poziva Komisijo, naj tekom leta 2007 predloži zahtevo za prenos ali spremembo proračuna, če se izkaže, da predvideni zneski za predpristopno pomoč v proračunu za leto 2007 ne zadostujejo;
Razdelek 2 – Ohranjanje in upravljanje naravnih virov
26. ugotavlja, da bo leto 2007 prvo leto, ko se bo najnovejša reforma skupne kmetijske politike (SKP) izvajala v celoti; zavrača zmanjšanja obveznih odhodkov, ki jih je sprejel Svet v drugi obravnavi; zavrača spremembo klasifikacije več proračunskih postavk na področju kmetijstva – obvezni odhodki namesto neobvezni odhodki - kot je predlagala Komisija v svojem pisnem predlogu spremembe št. 2/2007;
27. obžaluje dejstvo, da se bodo sredstva, ki so namenjena razvoju podeželja, kljub velikim potrebam po prestrukturiranju, modernizaciji in razpršitvi evropskega podeželskega gospodarstva realno znižala; meni, da prostovoljna prerazporeditev sredstev iz neposredne kmetijske pomoči ("prvi steber" SKP) v razvoj podeželja ni primerno sredstvo za urejanje teh razmer; v tej povezavi izraža močne zadržke glede trenutnega predloga Komisije, ki zadeva prostovoljno modulacijo zneska v višini do 20 % neposredne kmetijske pomoči, dodeljenega za razvoj podeželja; poziva Komisijo, da izvede presojo vplivov v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 16. decembra 2003 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o boljši pripravi zakonodaje(10); ponavlja, da si Parlament pridržuje pravico do stališča glede prostovoljne modulacije in meni, da bi jo bilo med pregledom obdobja 2008/2009 koristno oceniti v povezavi z vprašanjem sofinanciranja, kot je zapisano v izjavi št. 9 o prostovoljni modulaciji, priloženi Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006;
28. izraža razočaranje, da Svet kljub velikim potrebam po proračunskih sredstvih za razvoj mrtvega cepiva proti virusu bolezni modrikastega jezika v drugi obravnavi ni potrdil te pobude Parlamenta; kljub temu pozdravlja dejstvo, da je Komisija v pismu o izvedljivosti predlagala, da se razvoj novega cepiva za bolezen modrikastega jezika vključi v proračun za raziskave, v projekte instrumenta predpristopne pomoči; poudarja, da bi moral imeti prednost razvoj polivalentnega cepiva, ki učinkuje proti različnim tipom virusa;
29. podpira in pozdravlja skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije o LIFE+ v zvezi z zagotavljanjem začasnega financiranja v primeru zakonske praznine, ki bo nastala med začetkom leta 2007 in končnim sprejetjem pravnega akta;
Razdelek 3a – Svoboda, varnost in pravica
30. poudarja, da so področja svobode, pravice in varnosti, zlasti spodbujanje temeljnih pravic, opredelitev skupne azilne in selitvene politike ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, bistvene prednostne naloge Unije;
31. meni, da je celovito upravljanje zunanjih meja Unije eden od ciljev, ki trenutno zahtevajo nujno podporo; zato ponovno uvaja raven odobritev za prevzem obveznosti iz predhodnega predloga proračuna za agencijo FRONTEX, medtem ko nekatera sredstva uvršča v rezervo v skladu s splošnim pristopom na področju agencij;
Razdelek 3b – Državljanstvo
32. ponovno opozarja na pomen načela subsidiarnosti na področju kulture, izobraževanja, usposabljanja in mladine ter meni, da je spoštovanje različnosti mnenja prvi pogoj za učinkovito komunikacijsko politiko, da bi EU približali državljanom; meni, da bi se nove komunikacijske poti lahko bolje uporabljale za povezovanje evropskih oblikovalcev politik vseh političnih prepričanj, da bi si tako lahko delili ideje; zato pozdravlja uspešen razvoj poročanja v programu Euronews; poziva Komisijo, naj podpre oddajanje programa Euronews v arabskem jeziku, da bo mogoče bolje doseči arabsko govoreče državljane EU in prebivalce sredozemskih držav arabskega govornega območja ter jih obveščati o prizadevanjih Evrope; poziva Komisijo, da pojasni proračunske posledice in ukrepe, ki jih je treba sprejeti v okviru načrta D za demokracijo, dialog in debato; poziva Komisijo, naj v spletu objavi podrobnosti o razdelitvi subvencij (zneski in upravičenci) za vse dejavnosti;
33. poudarja pomen, ki ga pripisuje učinkovitim komunikacijskim strategijam EU, še posebej pa je treba zagotoviti, da bo mogoče spletna orodja čim bolje izkoristiti za razvoj informacijskih in idejnih povezav med evropskimi oblikovalci javnega mnenja in interesnimi skupinami; v zvezi s tem ugotavlja, da je bil sprejet projekt pilotnih informacijskih mrež za izboljšanje komunikacije med oblikovalci politik, med drugim med poslanci Evropskega in nacionalnih parlamentov, in meni, da bi morala ta pobuda graditi na obstoječih evropskih spletnih portalih, tako da bo dodala vrednost obstoječim posebnim ukrepom na tem področju;
34. poziva Komisijo, da izvede raziskavo o stanju in predvidenih stroških obnove cerkva v severnem delu Cipra, ki so bile oskrunjene, pretvorjene v mošeje in drugače poškodovane, potem ko je območje leta 1974 prešlo pod nadzor turške vojske, v skladu z izjavo Evropskega parlamenta o varstvu in obnovi verske dediščine v severnem delu Cipra(11);
35. dvomi o kakovosti informacijske politike, ki jo izvaja Komisija; zahteva, da Komisija uradno potrdi, da je pripravljena ustrezno predstavljati vse institucije in njihove pristojnosti;
Razdelek 4 – EU kot globalni partner
36. meni, da bi si morala EU zagotoviti zadostna sredstva, da bi lahko igrala vlogo svetovnega partnerja ("global player") v skladu s svojimi vrednotami; predlaga ponovno vzpostavitev zneskov iz PPP za številne postavke in povečanje zneskov plačil in obveznosti iz PPP na nekaterih področjih, da bi prek programov Skupnosti na področju zunanje politike, razvojne in humanitarne pomoči ter podjetniških in znanstvenih izmenjav s ključnimi državami v razvoju, (črtano) okrepili dejavnosti EU;
37. opozarja na pomen preglednosti pri porabi sredstev za Irak v okviru dveh skladov in opominja, da je treba natančno spremljati sposobnost črpanja sredstev v tej državi; zato poziva Komisijo, naj redno posreduje informacije o projektih, ki jih financira EU, in ravni črpanja sredstev, namenjenih Iraku;
38. ugotavlja, da novi pravni okvir zunanjih ukrepov EU zahteva tudi novo strukturo proračuna; v splošnem pozdravlja poenostavitev instrumentov in z njo predlagano novo proračunsko nomenklaturo; pozdravlja tudi uvedbo ločenega instrumenta za človekove pravice in demokracijo, ki zahteva spremembo nomenklature PPP; vendar ne more sprejeti dejstva, da številne predlagane spremembe zmanjšujejo preglednost za sektorje in/ali regije ter države; v zvezi s tem se je odločil za potrebne prilagoditve; poziva Komisijo, naj pripravi tudi razčlenitev po dejavnostih in predpristopnih državah ter ustrezno nomenklaturo za vse ustrezne proračunske postavke zaradi preglednosti; poleg tega poziva Komisijo, naj proračunskemu organu redno predloži poročilo o spremljanju napredka obeh novih držav članic in predpristopnih držav;
39. znova vzpostavlja znesek proračunskih sredstev za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki sta ga predlagala Komisija v predhodnem predlogu proračuna in Svet v predlogu proračuna; poudarja, da mora Svet v celoti spoštovati Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006, kar zadeva skupno zunanjo in varnostno politiko, v skladu z izmenjavo pisem med predsednikoma Brokom in Lewandowskim ter ministrom Wideroosom;
40. ugotavlja, da po drugi obravnavi proračuna za leto 2007 v Parlamentu v razdelku 4 ni več rezerve in da bo treba v primeru povečanih obveznosti pri spremembah proračuna med letom 2007 uporabiti instrument prilagodljivosti; pričakuje, da ga bo Svet v popolnosti in vnaprej obveščal o finančnih potrebah za prihajajočo misijo na Kosovu;
Razdelek 5 – Uprava
41. glede zaposlenih v institucijah EU ugotavlja, da se zmanjšanje kadrovske zasedbe, ki jo je prvotno predlagal Svet, v okviru proračuna za leto 2007 ne bo izvedlo; odobrava skupno izjavo s Svetom o zaposlovanju v povezavi s širitvama leta 2004 in 2007; odobrava zavezanost Komisije, da izvede obsežen pregled in oceni svoje dejanske srednjeročne kadrovske potrebe ter Parlamentu do 30. aprila 2007 posreduje natančno poročilo o razporeditvi svojih človeških virov za izvajanje podpornih in usklajevalnih nalog na vseh krajih dela;
42. namerava sprostiti proračunska sredstva za kadrovske vire Komisije, ki jih je uvrstil v rezervo v prvi obravnavi, in sicer na podlagi pisma predsednika Komisije z obljubo, da bodo v celoti izpolnjeni vsi štirje pogoji, ki jih je Parlament postavil za sprostitev teh sredstev iz rezerve; veseli se strateške razprave o zaposlenih v institucijah EU v letu 2007 z vidika pregleda, ki ga je zahteval Parlament;
Drugi oddelki proračuna za leto 2007
43. ugotavlja, da so se proračunska sredstva za druge oddelke v proračunu 2007, brez stroškov širitve, v primerjavi s proračunom za leto 2006 povečala samo za 1,7 %; to povečanje je zanemarljivo in ga je mogoče pripisati rasti inflacije in stroškov za nekatere prednostne naloge institucij, povrhu pa je občutno manjše, kot je bilo zahtevano v predhodnem predlogu proračuna; ne namerava odstopiti od svojega prvotnega stališča iz prve obravnave, zato je odobrena proračunska sredstva znova povečal za 10 630 000 EUR, potem ko jih je Svet zmanjšal za 28 280 000 EUR;
44. znova izraža prepričanje, da je mogoče s proračunsko strogostjo pri vseh potekajočih dejavnostih zagotoviti učinkovitejše načrtovanje proračuna v skladu z dejanskimi trenutnimi potrebami in prednostnimi nalogami institucij; kljub temu priznava, da je treba institucijam dati na voljo potrebna orodja, da bodo lahko delovale s primerno učinkovitostjo in tako dejansko uresničile različne cilje, ki so si jih zastavile; zato obžaluje, da se Svet ni strinjal s predlogom proračuna za druge oddelke, ki ga je Parlament potrdil na prvi obravnavi;
45. zahteva, da institucije do 1. septembra vsako leto predložijo izčrpnejša poročila o svojih dejavnostih in uspešnosti; iz teh poročil o dejavnostih bo jasneje in bolje razvidno, kako uspešno so bila proračunska sredstva porabljena, na njihovi podlagi bo mogoče upravičiti proračunsko porabo, proračunski organ pa bo lažje spremljal, kako in kje je povečanje proračunskih sredstev privedlo do učinkovitejšega delovanja institucij;
46. ponovno poudarja pomen medinstitucionalnega sodelovanja, ki nedvomno prinaša zadevnim institucijam koristi; s tem v zvezi meni, da je skupna upravna služba Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij učinkovit in dinamični način, kako se izogniti podvajanju, zmanjšati stroške in razviti moštveni duh, ne da bi zmanjšali kakovost in učinkovitost nudenih storitev; poziva oba odbora, da najkasneje do julija 2007 preučita to sodelovanje z vidika načela soudeležbe ter z namenom sprejetja potrebnih ukrepov za zagotovitev zadovoljevanja potreb obeh institucij, ter pravičnejšega upravljanja skupne službe; priporoča, da se najkasneje do konca junija 2007 izvede ocena funkcij in dejavnosti Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij;
o o o
47. naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bil proračun dokončno sprejet in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;
48. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s priloženimi izjavami posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, Ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter drugim zadevnim institucijam in organom.
PRILOGA
Skupna izjava o treh novih agencijah, predvidenih v proračunu 2007, ob izvajanju točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006
V predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 je predvideno financiranje naslednjih treh novih agencij:
· Evropska agencija za kemikalije
· Evropski inštitut za enakost med spoloma
· Evropska agencija za temeljne pravice
Evropski parlament, Svet in Komisija bodo pri oblikovanju predlogov za ustanavljanje novih agencij gradili nadaljnji razvoj postopka, predvidenega v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma, na podlagi prvih izkušenj s temi tremi novimi agencijami.
Skupna izjava o financiranju Evropske agencije za kemikalije
Komisija je maja 2006 predstavila prvo finančno načrtovanje za obdobje 2007–-2013 v skladu s točko 46 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovanju.
Na podlagi podatkov, ki jih je Komisija posredovala dne 7. novembra 2006, Evropski parlament in Svet ugotavljata, da se lahko financiranje Evropske agencije za kemikalije zagotovi znotraj dogovorjene zgornje meje odhodkov v postavki 1a za obdobje 2007-2013.
Poleg tega Evropski parlament in Svet ugotavljata, da so predlogi sprememb k pravni podlagi Evropske agencija za kemikalije povzročili dodatne odhodke v skupni višini 113 600 000 EUR v letih 2008 in 2009 v razdelku 1a večletnega finančnega okvira 2007-2013 v primerjavi s finančnim načrtovanjem, ki ga je Komisija predstavila maja 2006, in brez upoštevanja možne prerazporeditve znotraj razdelka 1a.
Če Komisija, tako na zahtevo agencije ali zaradi drugih nepredvidenih okoliščin, namerava skreniti z na začetku predvidenih zneskov, potrebnih za financiranje agencije v zadevnem obdobju, mora obvestiti proračunski organ o svojih namerah in vplivu na preostalo rezervo zadevnih razdelkov večletnega finančnega okvira ter navesti ponovno načrtovanje.
Skupna izjava o financiranju Evropske agencije za enakost med spoloma
Komisija je maja 2006 predstavila prvo finančno načrtovanje za obdobje 2007-2013 v skladu s točko 46 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovanju.
Na podlagi podatkov, ki jih je Komisija posredovala dne 7. novembra 2006, Evropski parlament in Svet ugotavljata, da se lahko financiranje Evropske agencije za enakost med spoloma zagotovi znotraj dogovorjene zgornje meje odhodkov v postavki 1a za obdobje 2007-2013.
Če Komisija, tako na zahtevo agencije ali zaradi drugih nepredvidenih okoliščin, namerava skreniti z na začetku predvidenih zneskov, potrebnih za financiranje agencije v zadevnem obdobju, mora obvestiti proračunski organ o svojih namerah in vplivu na preostalo rezervo zadevnih razdelkov večletnega finančnega okvira ter navesti ponovno načrtovanje.
Skupna izjava o financiranju Evropske agencije za temeljne pravice
Komisija je maja 2006 predstavila prvo finančno načrtovanje za obdobje 2007-2013 v skladu s točko 46 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovanju.
Na podlagi podatkov, ki jih je Komisija posredovala dne 7. novembra 2006, Evropski parlament in Svet ugotavljata, da se lahko financiranje Evropske agencije za temeljne pravice zagotovi znotraj dogovorjene zgornje meje odhodkov v postavki 3a za obdobje 2007-2013.
Če Komisija, tako na zahtevo agencije ali zaradi drugih nepredvidenih okoliščin, namerava skreniti z na začetku predvidenih zneskov, potrebnih za financiranje agencije v zadevnem obdobju, mora obvestiti proračunski organ o svojih namerah in vplivu na preostalo rezervo zadevnih razdelkov večletnega finančnega okvira ter navesti ponovno načrtovanje.
Skupna izjava o zaposlovanju, povezanim s širitvijo leta 2004 in 2007
Evropski parlament in Svet izražata veliko zaskrbljenost nad zamudami v postopkih izbire in zaposlovanja, povezanimi s širitvijo leta 2004, nizko zasedenostjo delovnih mest na srednji vodstveni ravni, visokim deležem stalnih delovnih mest, ki jih zasedajo začasni uslužbenci, in pomanjkanjem zadostnega števila ustreznih natečajev.
Evropski parlament in Svet vztrajata, da bi si morale institucije in zlasti EPSO prizadevati, da se izvede potrebne ukrepe za izboljšanje nastalih razmer in pospeševanje postopka zapolnjevanja delovnih mest, ki jih je odobril proračunski organ. Merila za to bi morala biti taka, kot jih določa člen 27 kadrovskih predpisov, čim prej pa morajo pokrivati najširšo možno geografsko sorazmerno osnovo.
Evropski parlament in Svet nameravata sedanji postopek zaposlovanja natančno spremljati. Zato od vsake institucije in urada EPSO zahtevata, da proračunskemu organu dvakrat na leto zagotovijo informacije o stanju glede zaposlovanja v zvezi s širitvijo leta 2004 in 2007.
Evropski parlament in Svet vabita generalne sekretarje institucij, da predstavijo poročilo o napredku na tem področju kot sledi:
-
glede zapolnjevanja delovnih mest, ki so bila odobrena v proračunih 2004-2006, do konca januarja 2007;
-
glede zapolnjevanja delovnih mest, ki so bila odobrena v letu 2007, do 15. junija 2007 in 31. oktobra 2007.
Skupna izjava o Life+
Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo na proračunsko načelo, ki pravi, da je treba pred izvajanjem višjih izdatkov poslovanja sprejeti temeljni akt.
Tri institucije istočasno priznavajo, da bo zakonodajna oblast na začetku proračunskega leta 2007 še vedno obravnavala nekatere nove temeljne akte, ki bodo nasledili predhodne temeljne akte, katerim veljavnost poteče konec leta 2006. Vseeno pa določeni ukrepi zahtevajo nove proračunske obveznosti, da ne bi ovirali izvajanja in ohranjanja pravnega reda Skupnosti. Tako tveganje obstaja za določene ukrepe, o katerih so se tri institucije politično že sporazumele.
V zvezi s programom Life+, ki bo nasledil svojega predhodnika Life III in druge povezane ukrepe, je bila izražena posebna skrb, zlasti v resoluciji Parlamenta iz prve obravnave osnutka proračuna za leto 2007. Če se od začetka leta 2007 do dokončnega sprejetja pravnega akta pojavi zakonodajna praznina, se tri institucije strinjajo, da se v vmesnem obdobju za dejavnosti, ki jih bo Life+ zamenjal, pod najboljšimi pogoji nameni znesek do 15 milijonov EUR (iz skupnega proračuna Life+ v višini 240 milijonov EUR, ki je bil predlagan v predhodnem predlogu proračuna 2007), da bi ohranili pravni red Skupnosti, ki temelji na nenehnem izvajanju ukrepov na področju okolja. Dejavnosti, katerih izvajanje je ključnega pomena za ohranjanje pravnega reda Skupnosti, se nanašajo zlasti na informacijske sisteme, ki zagotavljajo spremljanje okoljske zakonodaje EU, registre, ki podpirajo sistem trgovanja z emisijami, znanstvenike in zunanje sodelavce, ki pripravljajo predloge Komisije, ko Komisijo omejujejo ciljni datumi, obveščanje in dejavnosti ozaveščanja.
Skupna izjava Evropskega parlamenta in Komisije za zagotavljanje primernega izvajanja proračuna
Evropski parlament in Komisija v okviru proračunskega postopka poudarjata potrebo po boljši cenovni učinkovitosti v proračunu EU in menita, da je treba ta koncept trajno uveljaviti. Cilj tega pristopa je ocena količinskih in kakovostnih vidikov posameznega programa EU.
V tem okviru bi moralo ocenjevanje programov EU postati ključna skrb institucij, ki so vključene v letni proračunski postopek.
Evropski parlament in Komisija opozarjata, da upravljanje na podlagi dejavnosti ponuja celovit pregled delovanja in stroškov različnih političnih področij, vključno z operativnimi in upravnimi sredstvi.
Instituciji se strinjata, da bosta v zvezi z izboljšanjem spremljanja izvajanja proračuna s postopkom uporabe vseh informacij, ki so na voljo od januarja 2007, v kateremu bodo sodelovali vsi odbori Parlamenta, izvedli vse potrebne ukrepe. Evropski parlament se obvezuje, da bo v skladu s svojimi prednostnimi nalogami in medinstitucionalnimi pristojnostmi bolje uporabil prerazporeditve in spremembe proračuna kot instrumente za nadzor izvajanja proračuna med letom.
Rezultati tega trajnega procesa bodo predmet izmenjave mnenj v vsakem trialogu, predvidenem v Prilogi II Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.
Namen tega postopka je zagotoviti, da bodo politike, ki jih financira proračun EU, cenovno učinkovitejše za evropske državljane in odzivne na izzive, ki jih za Evropsko unijo predstavlja najboljše možno dodeljevanje sredstev EU.
Izjava Evropskega parlamenta o proračunski disciplini za plačila
Evropski parlament ponovno opozarja, da točki 12 in 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 določata absolutne zneske, prikazane v večletnem finančnem okviru, ki pomenijo letno zgornjo mejo odhodkov v breme splošnega proračuna.
Zaradi tega spoštovanje letnih zgornjih meja, določenih z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2007-2013, pomeni, da so stopnje povečanja neobveznih odhodkov v letnih proračunih sprejete samodejno.
Evropski parlament bo morebitno nespoštovanje točk 12 in 13 obravnaval kot kršitev medinstitucionalnega sporazuma.
Evropski parlament se zavezuje k izvajanju določb iz točk 12 in 13 Medinstitucionalnega sporazuma in jih obravnava kot ukrep za proračunsko disciplino v obdobju celotnega trajanja večletnega finančnega okvira.
UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/708/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 14.10.2005, str. 24).
Postopek za predhodni pregled in posvetovanje v zvezi z nekaterimi predpisi držav članic na področju prometa (kodificirana različica) ***I
192k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta o postopku za predhodni pregled in posvetovanje v zvezi z nekaterimi zakoni in drugimi predpisi držav članic na področju prometa (kodificirana različica) (KOM(2006)0284 – C6-0185/2006 – 2006/0099(COD))
Odprava kontrol na mejah držav članic (cestni promet in promet po celinskih plovnih poteh) (kodificirana različica) ***I
192k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odpravi kontrol na mejah držav članic na področju cestnega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh (kodificirana različica) (KOM(2006)0432 – C6-0261/2006 – 2006/0146(COD))
Prenos zaupnih statističnih podatkov (kodificirana različica) ***I
193k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe (Euratom, ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (kodificirana različica) (KOM(2006)0477 – C6-0290/2006 – 2006/0159(COD))
Predložitev statističnih podatkov o ulovu v severovzhodnem Atlantiku (kodificirana različica) ***I
193k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (kodificirana različica) (KOM(2006)0497 – C6-0301/2006 – 2006/0164(COD))
Merila Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje določenih živalskih bolezni (kodificirana različica) *
192k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o določitvi meril Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje določenih živalskih bolezni (kodificirana različica) (KOM(2006)0315 – C6-0236/2006 – 2006/0104(CNS))
Sporazum ES/Paragvaj o nekaterih vidikih zračnega prevoza *
186k
31k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Paragvaj o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2006)0266 – C6-0308/2006 – 2006/0094(CNS))
Raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju inteligentnih proizvodnih sistemov (Sporazum EU/Avstralija, Kanada, Norveška, Švica, Koreja, Japonska in Združene države Amerike) *
208k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o odobritvi sklenitve Sporazuma o obnovi in spremembi Sporazuma o raziskovalnih in razvojnih dejavnostih na področju inteligentnih proizvodnih sistemov (IPS) med Evropsko skupnostjo in Avstralijo, Kanado, državama članicama Efte Norveško in Švico, Korejo, Japonsko in Združenimi državami Amerike (KOM(2006)0343 – C6-0373/2006 – 2006/0111(CNS))
− ob upoštevanju člena 170 in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0373/2006),
– ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0418/2006),
1. odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, Avstralije, Kanade, držav članic Efte Norveške in Švice, Koreje, Japonske in Združenih držav Amerike.
Skupna ureditev trgov v sektorju sladkorja (ustanovitev začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja zaradi širitve) *
188k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, Uredbe (ES) št. 318/2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja in Uredbe (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2006)0677 – C6-0424/2006 – 2006/0226(CNS))
– ob upoštevanju člena 4(3) Pogodbe o pristopu Bolgarije in Romunije ter člena 41, pododstavka 2, in člena 20 Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije v povezavi s Prilogo IV, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0424/2006),
– ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0412/2006),
1. odobri predlog Komisije;
2. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
3. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa "Preprečevanje uporabe drog in obveščanje" za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje" (KOM(2006)0230 – C6-0095/2005 – 2005/0037B(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0230)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 152 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0095/2005),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A6-0454/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava bistveno spremeniti predlog ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa "Preprečevanje uporabe drog in obveščanje" za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje"
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti določa, da je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi. V členu 3(1)(p) Pogodbe se zahteva, da dejavnosti Skupnosti vključujejo prispevek k doseganju visoke ravni varovanja zdravja.
(2) Dejavnost Skupnosti bi morala dopolnjevati nacionalne politike, usmerjene k izboljševanju javnega zdravja, odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi, in zmanjševanju škode za zdravje zaradi odvisnosti od drog, vključno s politikami obveščanja in preprečevanja uporabe drog.
(3) Ob upoštevanju raziskave, na podlagi katere stopnja razširjenosti in umrljivost zaradi odvisnosti od drog prizadeneta veliko število evropskih državljanov, je škoda za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog glavni problem na področju javnega zdravja.
(4) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o rezultatih končnega vrednotenja strategije in akcijskega načrta EU na področju drog (2000–2004) (KOM(2004)0707) je poudarilo potrebo po rednem vključevanju civilne družbe pri oblikovanju politik EU na področju drog.
(5) Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008)(4) vključuje razvoj strategij in ukrepov na področju odvisnosti od drog kot enega od pomembnih dejavnikov zdravja, povezanih z načinom življenja.
(6) Svet je v Priporočilu 2003/488/ES z dne 18. junija 2003 o preprečevanju in zmanjševanju škode za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog(5) priporočil, da si države članice na področju javnega zdravja zastavijo cilj preprečevati odvisnost od drog in zmanjševati s tem povezana tveganja ter v skladu z navedenim oblikujejo in izvajajo celovite strategije.
(7) Evropski svet v Bruslju je 16. in 17. decembra 2004 sprejel Strategijo EU na področju drog 2005–2012, ki zajema vse dejavnosti Evropske unije na področju drog in določa poglavitne cilje. Ti cilji vključujejo doseganje visoke ravni varovanja zdravja, blaginje in socialne kohezije s preprečevanjem in zmanjševanjem uporabe drog, odvisnosti od drog in škode za družbo in zdravje zaradi uporabe drog.
(8) Svet je sprejel Akcijski načrt EU za boj proti drogam (2005–2008)(6) kot odločilni instrument za uresničitev Strategije Evropske unije na področju drog za obdobje 2005–2012 s konkretnimi ukrepi. Končni cilj akcijskega načrta je občutno zmanjšati razširjenost uporabe drog med prebivalstvom ter zmanjšati socialno škodo in škodo za zdravje ljudi zaradi uporabe prepovedanih drog in prometa z njimi.
(9)Namen tega sklepa je izpolnjevanje ciljev, opredeljenih v Strategiji EU na področju drog 2005–2012 ter Akcijskem načrtu EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2008 in obdobje 2009–2012, in sicer s podpiranjem projektov za preprečevanje uporabe drog, vključno z obravnavanjem zmanjšanja škode zaradi uporabe drog in metod zdravljenja, ob upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj.
(10) Pomembno in potrebno se je zavedati resnih takojšnjih in dolgoročnih učinkov drog na zdravje, psihološki in socialni razvoj ter na enake možnosti vpletenih, posameznikov, družin in skupnosti ter visokih socialnih in gospodarskih stroškov za družbo kot celoto.
(11)Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti preprečevanju uporabe drog med mladimi, ki so najbolj izpostavljena skupina prebivalstva. Glavni izziv pri preprečevanju je spodbuditi mlade, naj privzamejo zdrav način življenja.
(12) Evropska skupnost lahko prispeva dodano vrednost ukrepom držav članic na področju obveščanja o drogah, preprečevanja uporabe drog, vključno z zdravljenjem in zmanjševanjem škode zaradi uporabe drog, in sicer z dopolnjevanjem teh ukrepov in s spodbujanjem medsebojnega dopolnjevanja.
(13)Dopolnjevanje s strokovnim znanjem in izkušnjami Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) bi moralo biti zagotovljeno z uporabo metodologije in najboljših praks, ki jih je razvil EMCDDA, ter z vključenostjo slednjega v pripravo letnega programa dela.
(14) Zaradi potrebe po izmenjavi informacij na ravni ES in razširjanja dobrih praks po vsej Skupnosti države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov. To se lahko bolje doseže na ravni Skupnosti. Skupnost lahko zaradi potrebe po usklajenem in interdisciplinarnem pristopu ter zaradi obsega in vpliva pobude sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.
(15)Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti mora Komisija zagotoviti smernice, ki organom, nevladnim organizacijam, mednarodnim organizacijam ali drugim subjektom, ki prejemajo sredstva v okviru tega programa, omogočijo, da ustrezno ovrednotijo prejeto podporo.
(16) Ta sklep določa za celotno trajanje programa finančna sredstva, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(7) predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom.
(17)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), v nadaljnjem besedilu "Finančna uredba", in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) 1605/2002(9), ki ščitita finančne interese Skupnosti, bi se morali uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitev števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.
(18)Prav tako je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(10) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija(11), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(12).
(19) Finančna uredba zahteva sprejetje temeljnega akta za pokrivanje donacij za poslovanje.
(20) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(13), pri čemer je treba ukrepe, za katere se uporablja regulativni postopek s pregledom, razlikovati od takšnih, za katere se uporablja svetovalni postopek, s tem da je v določenih primerih slednji postopek zaradi boljše učinkovitosti primernejši –
SKLENILA:
Člen 1
Oblikovanje programa
1. Ta sklep vzpostavlja program "Preprečevanje uporabe drog in obveščanje", v nadaljnjem besedilu "program", v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje", ki naj bi prispeval k zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi in zmanjševanju škode za zdravje zaradi uporabe drog.
2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Člen 2
Splošni cilji
1. Splošni cilji tega programa so:
a)
prispevati k izboljšanju obveščanjao uporabi drog;
b)
preprečevati in zmanjševati uporabo drog, odvisnost od drog in škodo zaradi uporabe drog;
c)
podpirati izvajanje Strategije EU na področju drog.
Člen 3
Posebni cilji
Posebni cilji programa so:
a)
spodbujati nadnacionalne ukrepe za
–
vzpostavitev multidisciplinarnih mrež;
–
zagotovitev širjenja temeljnega znanja, izmenjave informacij ter opredelitve in razširjanja dobre prakse, vključno z usposabljanjem, študijskimi obiski in izmenjavo osebja;
–
ozaveščenost o zdravstvenih in socialnih problemih, ki jih povzroča uporaba drog, in spodbujanje odprtega dialoga za izboljšanje razumevanja pojava drog;
–
podpiranje ukrepov za preprečevanje uporabe drog, vključno z obravnavanjem zmanjšanja škode zaradi uporabe drog in metod zdravljenja, ki upoštevajo najnovejša znanstvena spoznanja.
b)
vključiti civilno družbo v izvajanje ter razvijanje strategije in akcijskih načrtov Evropske unije na področju drog;
c)
spremljati, izvajati in vrednotiti izvajanje posebnih ukrepov v okviru akcijskih načrtov na področju drog v obdobjih 2005–2008 in 2009–2012. Evropski parlament bi moral biti vključen v proces ocenjevanja s sodelovanjem v ocenjevalni usmerjevalni skupini Komisije.
Člen 4
Ukrepi
Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program pod pogoji iz letnih delovnih programov zagotovil podporo za naslednje oblike dejavnosti:
a)
posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja, ali
b)
posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki sta jih predložili najmanj dve državi članici ali najmanj ena država članica in ena druga država, ki je lahko bodisi država pristopnica bodisi država kandidatka, pod pogoji iz letnega delovnega programa, ali
c)
podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov.
Člen 5
Sodelovanje
1. Pri ukrepih programa lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu "sodelujoče države":
a)
države EFTA, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma;
b)
države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.
2. Projekti lahko vključujejo države kandidatke, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali druge tretje države ali mednarodne organizacije, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to ustrezalo cilju projektov.
Člen 6
Ciljne skupine
1. Program je namenjen vsem skupinam, ki neposredno ali posredno obravnavajo pojav drog.
2. Mladi, ženske, ranljive skupine in problematične soseske so na področju drog ogrožene skupine in jih je treba opredeliti kot ciljne skupine. Druge ciljne skupine so med drugim učitelji in pedagoško osebje, starši, socialni delavci, nacionalni organi in organi lokalnih skupnosti, zdravstveno in reševalno osebje, sodno osebje, organi kazenskega pregona in kazenski zavodi, nevladne organizacije, sindikati in verske skupnosti.
Člen 7
Dostop do programa
Program je prav tako odprt za sodelovanje javnih ali zasebnih organizacij in institucij (lokalni organi na ustrezni ravni, univerzitetni oddelki in raziskovalni centri), ki delujejo na področju obveščanja in preprečevanja uporabe drog, vključno z zmanjševanjem škode zaradi uporabe drog in zdravljenjem.
Pridobitno usmerjeni organi in organizacije imajo dostop do donacij v okviru programa le v povezavi z nepridobitnimi ali javnimi organizacijami.
Člen 8
Vrste intervencij
1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:
–
donacije,
–
pogodbe o javnih naročilih.
2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v upravičenih izjemnih primerih, kakor so predvideni v Finančni uredbi, in se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe.
Letni delovni programi bodo določili najnižjo stopnjo letnih odhodkov, ki se jih dodeli za donacije.
Najvišja stopnja sofinanciranja bo navedena v letnih delovnih programih.
3. Izdatki so poleg tega predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih; v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.
Člen 9
Izvedbeni ukrepi
1. Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s Finančno uredbo.
2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, pri čemer upošteva strokovno znanje in izkušnje EMCDDA. V letnem delovnem programu bodo določeni posebni cilji in tematske prednostne naloge, opis spremljevalnih ukrepov iz člena 8(3) in po potrebi seznam drugih ukrepov.
Letni delovni program za leto 2007 se sprejme tri mesece po začetku veljavnosti tega sklepa.
3. Letni delovni program bo sprejet v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).
4. Postopki vrednotenja in dodeljevanja v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:
a)
usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih;
b)
kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;
c)
znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate;
d)
vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih.
5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(c) se ocenijo ob upoštevanju:
–
skladnosti s cilji programa;
–
kakovosti načrtovanih dejavnosti;
–
verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;
–
geografskega in socialnega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo;
–
vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov;
–
razmerja med stroški in koristmi predlagane dejavnosti.
6.Odločitve glede dejavnosti, predloženih v skladu s členom 4(a), sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3). Odločitve glede dejavnosti, predloženih v skladu s členom 4(b) in (c), sprejme Komisija v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 10(2).
Odločitve glede vlog za donacije, ki zadevajo nepridobitne organe ali organizacije, sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(3).
Člen 10
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 11
Dopolnjevanje
1. Skušalo se bo doseči medsebojno dopolnjevanje in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnim programom "Varnost in varstvo svoboščin", sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj pa tudi programom Skupnosti za javno zdravje. Zagotovljeno bo dopolnjevanje z metodologijo in najboljšimi praksami, ki jih je razvil EMCDDA, zlasti glede statističnega elementa obveščanja o drogah.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje vseh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma "Varnost in varstvo svoboščin" ter "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj.
3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen na podlagi drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Komisija zagotovi, da ji bodo upravičenci tega programa poslali informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in iz drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.
Člen 12
Proračunska sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje tega instrumenta od 1.januarja 2007 do 31. decembra 2013 znašajo 21,35 milijona EUR.
2. Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
Člen 13
Spremljanje
1. Komisija zagotovi, da za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, upravičenec predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa je treba predložiti tudi končno poročilo. Obliko in vsebino poročil določiKomisija.
2.Komisija zagotovi, da bodo pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja programa, urejali zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi s kontrolami na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, in revizijami s strani Računskega sodišča.
3.Komisija zagotovi, da bo upravičenec do finančne pomoči hranil za Komisijo vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep.
4. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 zagotovi, da se bodo obseg ali pogoji dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil po potrebi prilagodili.
5. Komisija zagotovi, da se bo izvedlo vse potrebno za preverjanje, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in Finančne uredbe.
Člen 14
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja neregularnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo (ES) št. 1073/1999.
2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se uredbi (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi upravljata Evropski skupnosti.
3. Komisija zagotovi, da se odobreni znesek finančne podpore za ukrep zmanjša, začasno opusti ali izterja, če odkrije neregularnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločitvijo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se za to zaprosila odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto projekta ali pogoji za njegovo izvajanje.
4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zagotovi, da se bo od upravičenca zahtevalo, naj v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, Komisija zagotovi, da se lahko ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov.
5. Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz Finančne uredbe, se prištejejo obresti.
Člen 15
Vrednotenje
1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru programa se bo program redno spremljal.
2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.
3. Komisija zagotovi Evropskemu parlamentu in Svetu:
a)
vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najpozneje do 31. marca 2011;
b)
letno predstavitev izvajanja programa;
c)
sporočilo o nadaljevanju tega programa najpozneje do 30. avgusta 2012;
d)
poročilo o naknadnem vrednotenju najpozneje do 31. decembra 2014.
Člen 16
Objava projektov
Komisija vsako leto objavi seznam projektov, ki se financirajo s tem programom, s kratkim opisom posameznega projekta.
Člen 17
Prepoznavnost
Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, odobrenega na podlagi tega sklepa.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2007, razen člena 9(2) in (3), ki se uporablja od dne, ko začne veljati ta sklep.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za obdobje 2007-2013 "Civilno pravosodje" v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje" (KOM(2005)0122 – C6-0096/2005 – 2005/0040(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0122)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2), 61(c) 67(2) Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0096/2005),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A6-0452/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa "Civilno pravosodje" za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje"
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) in člena 67(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Evropska skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljen prost pretok oseb. Zato mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.
(2) Po predhodnih programih, kot je Grotius(3) in projekt Robert Schuman(4), je Uredba Sveta (ES) št. 743/2002(5) za obdobje 2002 do 2006 določila splošni okvir Skupnosti za dejavnosti, ki bodo olajšale izvajanje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.
(3) Evropski svet, ki je 4. in 5. novembra 2004 zasedal v Bruslju, je sprejel Haaški program "Krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji".
(4)Svet in Komisija sta junija 2005 sprejela akcijski načrt o izvajanju Haaškega programa.
(5) Ambiciozne cilje iz Pogodbe in Haaškega programa je treba uresničiti z vzpostavitvijo prilagodljivega in učinkovitega programa, ki bo olajšal načrtovanje in izvajanje.
(6) Program o civilnem pravosodju bi moral določiti pobude Komisije v skladu z načelom subsidiarnosti, ukrepe za podporo organizacijam, ki spodbujajo in olajšujejo pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, ter ukrepe za podporo posebnim projektom.
(7) Splošni program na področju civilnega pravosodja za izboljšanje medsebojnega razumevanja pravnih in pravosodnih sistemov držav članic bo prispeval k odpravljanju ovir pri pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga.
(8)V Haaškem programu je navedeno, da medsebojno sodelovanje terja izrecne napore za izboljšanje medsebojnega razumevanja med pravosodnimi organi in različnimi pravnimi sistemi; v tem pogledu bi morale biti evropske mreže nacionalnih javnih organov deležne posebne pozornosti in podpore;
(9)Sklep naj bi predvideval možnost sofinanciranja dejavnosti nekaterih evropskih mrež, kolikor izdatki izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu. Vendar pa takšno sofinanciranje še ne pomeni, da bo kak prihodnji program zajemal tudi takšne mreže, niti ne preprečuje tega, da bi bile druge evropske mreže upravičenke podpore za svoje dejavnosti v skladu s tem sklepom.
(10)Vse institucije, združenja in mreže, ki prejmejo donacijo v okviru tega programa, bi morale podporo Skupnosti prikazovati v skladu s smernicami o razpoznavnosti, ki jih bo pripravila Komisija.
(11) Ta sklep določa finančniokvir za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(6)predstavljajoprednostni referenčni znesek za proračunski organ tekom letnega proračunskega postopka.
(12) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev programa o civilnem pravosodju in jih zaradi obsega in učinkov pobude laže doseže Skupnost, ukrepe lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.
(13)Treba je sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(7), (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija(8), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(9).
(14)Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), v nadaljnjem besedilu "finančna uredba", in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitev števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in administrativnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.
(15) Finančna uredba zahteva sprejetje temeljnega akta za pokrivanje donacij za poslovanje.
(16)Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(12),pri čemer je treba razlikovati med ukrepi, ki so predmet regulativnega postopka s pregledom, in tistimi, ki so predmet svetovalnega postopka, pri čemer je v določenih primerih svetovalni postopek zaradi večje učinkovitosti primernejši.
(17)Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, uradno izrazila željo, da sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.
(18)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in ga ne uporablja.
(19)Evropski ekonomsko-socialni odbor je o tem sklepu podal mnenje(13) –
SKLENILA:
Člen 1
Oblikovanje programa
1. Ta sklep vzpostavlja posebni program "Civilno pravosodje", v nadaljnjem besedilu "program", v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje", ki naj bi prispeval k postopni vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice.
2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
3. V tem sklepu izraz "država članica" pomeni vse države članice razen Danske.
Člen 2
Splošni cilji
1. Splošni cilji tega programa so:
a)
spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v civilnih zadevah, ki bi temeljil na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju;
b)
spodbujatiodpravo ovir za dobro delovanje čezmejnih civilnih postopkov v državah članicah;
c)
izboljšati vsakodnevno življenje posameznikov in podjetij tako, da se jim omogoči uveljavljanje pravic po vsej Evropski uniji, zlasti s pospeševanjem dostopa do pravnega varstva;
d)
izboljšati stike, izmenjavo informacij in povezovanje v mreže med pravnimi, pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici, tudi s podporo pravosodnemu usposabljanju, s ciljem boljšega medsebojnega razumevanja med omenjenimi organi in strokovnjaki.
2. Splošni cilji programa brez poseganja v cilje in pooblastila Skupnosti prispevajo k razvoju politik Skupnosti, predvsem k oblikovanju pravosodnega območja.
Člen 3
Posebni cilji
Posebni cilji programa so:
a) pospeševati pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, namenjeno:
– zagotavljanju pravne varnosti in lažjega dostopa do pravnega varstva;
– spodbujanju vzajemnega priznavanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah;
– odpravljanju ovir v zvezi sčezmejnimi spori, ki nastajajo zaradi razlik v civilnem pravu in civilnih postopkih, ter v ta namen spodbujanju potrebnega usklajevanja zakonov;
– zagotavljanju ustreznega pravosodja tako, da se preprečijo spori o pristojnosti;
b) izboljšati medsebojno poznavanje pravnih in pravosodnih sistemov držav članic v civilnih zadevah ter pospeševati in krepiti delovanje mrež, medsebojno sodelovanje, izmenjavo in razširjanje informacij, izkušenj in najboljših praks;
c) zagotoviti zanesljivo izvajanje, pravilno in konkretno uporabo ter vrednotenje instrumentov Skupnosti na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah;
d) izboljšati obveščanje o pravnih sistemih v državah članicah in dostop do pravnega varstva;
e) podpiratiusposabljanje pravosodnih delavcevv Evropski uniji in pravoSkupnosti;
f) vrednotiti splošne pogoje, ki so potrebni za okrepitevvzajemnega zaupanja, ob polnem spoštovanju neodvisnosti sodstva;
g) pospešiti delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila vzpostavljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001(14).
Člen 4
Ukrepi
Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program podpiral naslednje oblike ukrepov pod pogoji iz letnih delovnih programov:
1.
posebne ukrepe, ki jih sprožiKomisija, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja; ali
2.
posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki jih predložijooblasti ali drugi organi države članice, mednarodna ali nevladna organizacija, v vsakem primeru pa v njih sodelujeta najmanj dve državi članici ali vsaj ena država članica in še ena država, ki je lahko država pristopnica ali država kandidatka; ali
3.
podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov; ali
4.
donacije za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom Evropske mreže svetov za pravosodje in mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije, kolikor izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in sicer s spodbujanjem izmenjave mnenj in izkušenj v zadevah v zvezi s sodno prakso, organizacijo in delovanjem svojih članov pri opravljanju svojih sodnih in/ali svetovalnih nalog v zvezi s pravom Skupnosti.
Člen 5
Sodelovanje
1. Pri ukrepih programa lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu "sodelujoče države": države pristopnice, države kandidatke in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.
2. Projekti lahko vključujejo pravosodne delavce iz Danske, držav kandidatk, ki ne sodelujejo v tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali iz drugih tretjih držav, ki ne sodelujejo v tem programu, če bi to ustrezalo cilju projektov.
Člen 6
Ciljne skupine
1. Program je med drugim namenjen pravosodnim delavcem, nacionalnim organom in državljanom Unije na splošno.
2. "Pravosodni delavci" so med drugim sodniki, tožilci, odvetniki, pravni zastopniki, notarji, akademsko in znanstveno osebje, uradniki ministrstev, uradniki sodišč, sodni izvršitelji, sodni tolmači in drugi poklicni delavci, povezani s pravosodjem na področju civilnega prava.
Člen 7
Dostop do programa
Ta program je odprt za sodelovanje institucij in javnih ali zasebnih organizacij, vključno s strokovnimi organizacijami, univerzami, raziskovalnimi inštituti in inštituti za pravno in pravosodno usposabljanje pravosodnih delavcev, mednarodne organizacije in nevladne organizacije držav članic.
Člen 8
Vrste intervencij
1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:
‐
donacije,
‐
pogodbe o javnih naročilih.
2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov in se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja bo določena v letnih delovnih programih.
3. Izdatki so poleg tega predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih; v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.
Člen 9
Izvedbeni ukrepi
1. Komisija izvaja finančno podporo Skupnosti v skladu s Finančno uredbo.
2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 8 in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov.
3. Letni delovni program bo sprejet v skladu s postopkom iz člena 10(3).
4. Postopki vrednotenja in dodeljevanja v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:
a)
usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih;
b)
kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;
c)
znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate;
d)
vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih.
5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(4) se ocenijo ob upoštevanju:
–
doslednosti s cilji programa;
–
kakovosti načrtovanih dejavnosti;
–
verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;
–
geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo;
–
vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov;
–
razmerja med stroški in koristjo predlagane dejavnosti.
6. Komisija preuči vsak osnutek ukrepa, ki ji je bil posredovan v skladu s členom 4(2) in (3). Odločitve v zvezi s temi ukrepi se sprejmejo v skladu s posvetovalnim postopkom, določenim v členu 10(2).
Člen 10
Svetovalni odbor
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 11
Dopolnjevanje
1. Iskale se bodo sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom o kazenskem pravosodju v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje" ter s splošnima programoma "Varnost in varstvo svoboščin" ter "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov". Statistični element obveščanja na področju civilnega pravosodja se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje obeh programov, si program lahko izjemoma deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom o kazenskem pravosodju v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje".
3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, iz drugih finančnih instrumentov Unije ali Skupnosti ne prejemajo finančne podpore za isti namen. Zagotovi se, da upravičenci programa Komisiji pošljejo informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in iz drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.
Člen 12
Proračunska sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje tega instrumenta so določena v višini 109,3 milijona EUR za obdobje iz člena 1.
2. Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnegaokvira.
Člen 13
Spremljanje
1. Komisija zagotovi, da za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, upravičenec predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa je treba predložiti tudi končno poročilo. Komisija da poročila na razpolago državam članicam.Obliko in vsebino poročil določi Komisija.
2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, ali kakršen koli pregled, opravljen v skladu s členom 279(c) Pogodbe, lahko uradniki in drugi uslužbenci Komisije na kraju samem izvedejo preglede ukrepov, ki se financirajo v okviru programa, vključno s pregledi vzorcev.
3. Pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz tega sklepa, urejajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga Komisija pooblasti), po potrebi na kraju samem, in revizije Računskega sodišča.
4. Komisija zagotovi, daupravičenec do finančne pomoči hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep, tako da je na voljo Komisiji.
5. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 zagotovi, da se po potrebi prilagodi obseg prvotno odobrene finančne pomoči, pogoji njene dodelitve in časovni razpored plačil.
6. Komisija zagotovi, da se bo izvedlo vse potrebno za preverjanje, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in finančne uredbe.
Člen 14
Zaščita finančnih interesov Skupnosti
1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96 in (ES) št. 1073/1999.
2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi upravljajo Evropske skupnosti.
3. Komisija zagotovi, da se odobreni znesek finančne podpore za ukrep zmanjša, začasno ustavi ali izterja, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zaprosila odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji za izvajanje projekta.
4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zagotovi, da se od upravičenca zahteva, naj v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, Komisija zagotovi, da se lahko ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.
5. Komisija zagotovi, da se vsako nepravilno izplačano plačilo vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz finančne uredbe, se prištejejo obresti.
Člen 15
Vrednotenje
1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru tega programa se bo program redno spremljal.
2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:
a)
vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja tega programa, vključno z delom, ki so ga opravili upravičenci donacij za poslovanje iz člena 4(4), in sicer najkasneje do 31. marca 2011;
b)
letna predstavitev izvajanja programa;
c)
sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012;
d)
poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014.
Člen 16
Objava ukrepov
Komisija vsako leto objavi seznam ukrepov, ki se financirajo s tem programom, s kratkim opisom posameznega projekta.
Člen 17
Vidnost
Komisija določi smernice za zagotavljanje vidnosti financiranja, ki se zagotovi v okviru tega sklepa.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2007.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" (KOM(2005)0123 – C6-0124/2005 – 2005/0046(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0123)(1),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 63(2)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0124/2005),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A6-0437/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Odločbe št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" in razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/904/ES
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Z namenom postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice Pogodba predvideva tako sprejetje ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju prostega gibanja oseb v povezavi s spremljajočimi ukrepi, ki se nanašajo na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje, kot tudi sprejetje ukrepov, ki se nanašajo na azil, priseljevanje in zaščito pravic državljanov tretjih držav.
(2) Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 ponovno potrdil odločenost vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice. V tem smislu bi moral biti cilj skupne evropske azilne politike in politike priseljevanja poštena obravnava državljanov tretjih držav in boljše upravljanje migracijskih tokov. Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, bi morala biti sestavni del cilja Evropske unije za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, odprtega tistim, ki so jih okoliščine prisilile, da upravičeno iščejo zaščito v Evropski uniji.
(3) Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so zlasti priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije in v Ženevski konvenciji z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, kakor je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (v nadaljnjem besedilu "Ženevska konvencija").
(4) Pri ravnanju z osebami, ki spadajo v področje uporabe te odločbe, države članice zavezujejo obveznosti iz instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so in ki prepovedujejo diskriminacijo.
(5) V skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah bi morale biti , če je to ustrezno, "koristi otroka" glavno vodilo za države članice pri izvajanju te odločbe.
(6) Izvajanje te politike bi moralo temeljiti na solidarnosti med državami članicami in zahteva mehanizme, ki spodbujajo uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb ter prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb. V ta namen je bil z Odločbo Sveta 2000/596/ES(5) ustanovljen Evropski sklad za begunce za obdobje 2000–2004. To odločbo je nadomestila Odločba Sveta 2004/904/ES z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010(6). To je zagotovilo trajno solidarnost med državami članicami glede na nedavno sprejeto zakonodajo Skupnosti na področju azila ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Evropskega sklada za begunce v obdobju obdobje 2000–2004.
(7) Evropski svet je v Haaškem programu z dne 4. in 5. novembra 2004 določil vrsto ciljev in prednostnih nalog z namenom nadaljnjega razvoja skupnega evropskega azilnega sistema v njegovi drugi fazi.
(8) Evropski svet je zlasti poudaril potrebo po tem, da Evropska unija v duhu skupne odgovornosti prispeva k dostopnejšemu, pravičnejšemu in učinkovitejšemu mednarodnemu sistemu zaščite in zagotovi dostop do zaščite in trajnih rešitev na najzgodnejši stopnji, in pozval k razvoju regionalnih programov EU za zaščito, vključno s skupnim programom za ponovno naseljevanje za države članice, ki so v takšnem programu pripravljene sodelovati.
(9) Evropski svet je pozval tudi k vzpostavitvi ustreznih struktur, ki bodo vključevale nacionalne azilne službe držav članic, za lažje praktično skupno sodelovanje pri doseganju enotnega postopka na ravni EU, skupno zbiranje, oceno in uporabo informacij o državi izvora ter pri soočanju s posebnimi pritiski na azilne sisteme in sprejemne zmogljivosti, ki izhajajo iz takšnih dejavnikov, kot je geografska lega.
(10) Glede na ustanovitev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, Evropskega sklada za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, in Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov", zlasti z namenom določitve skupnih ureditev upravljanja, nadzora in vrednotenja, bi bilo treba ustanoviti nov Evropski sklad za begunce (v nadaljnjem besedilu "Sklad").
(11) Glede na področje uporabe in namen Sklada ta v nobenem primeru ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z območji in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah.
(12) Trajanje Sklada bi bilo treba prilagoditi trajanju večletnega finančnega okvira, kot je določen v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(7).
(13) Ta odločba je zasnovana kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"(8)(9), Odločbo št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"(10)* in Odločbo Sveta .../2007/ES z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"(11)*, in je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Evropske unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV tretjega poglavja Pogodbe.
(14) Primerno je podpreti in okrepiti prizadevanja držav članic, da se zagotovijo primerni pogoji sprejema beguncev, razseljenih oseb in oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite(12), da se uporabljajo pošteni in učinkoviti azilni postopki in spodbujajo dobre prakse na področju azilne politike, tako da se zaščitijo pravice oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in omogoči učinkovito delovanje azilnih sistemov držav članic.
(15) Vključevanje beguncev v družbo države, kjer so naseljeni, je eden izmed ciljev Ženevske konvencije. Takšnim osebam mora biti zagotovljeno, da delijo vrednote, določene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. V ta namen bi bilo treba podpirati ukrepe držav članic, da bi se spodbudilo njihovo socialno, ekonomsko in kulturno vključenost, v kolikor ta prispeva k ekonomski in socialni koheziji, katere ohranjanje in krepitev je eden izmed temeljnih nalog Skupnosti, predvidenih v členih 2 in 3(1)(k) Pogodbe.
(16) V luči Haaškega programa bi bilo treba zagotoviti, da se sredstva Sklada za doseganje ciljev azilne politike Evropske unije uporabljajo kar najbolj učinkovito, ob upoštevanju potrebe po podpori ponovni naselitvi in praktičnemu sodelovanju med državami članicami, med drugim pri soočanju s posebnimi pritiski na sprejemne zmogljivosti in azilne sisteme.
(17) Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic glede povečanja njihovih zmogljivosti za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti z namenom, da se vzpostavi praktično sodelovanje med državami članicami.
(18) Sklad bi moral tudi podpirati prostovoljna prizadevanja držav članic, da se na njihovem ozemlju zagotovi mednarodna zaščita in trajna rešitev za begunce in razseljene osebe, ki so po opredelitvi Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) upravičene do ponovne naselitve, kot so ukrepi držav članic za oceno potreb po ponovni naselitvi in premestitev zadevnih oseb na svoje ozemlje, z namenom, da se jim zagotovi zanesljiv pravni status in spodbudi njihovo učinkovito vključevanje.
(19) Sklad naj bi v skladu s svojo naravo zagotavljal podporo prostovoljni delitvi bremen, o kateri se dogovorijo države članice, ki vključuje premestitve upravičencev do mednarodne zaščite ter prosilcev za mednarodno zaščito iz ene države članice v drugo, pri čemer se jim dodeli enakovredna zaščita.
(20) Sklad bi moral biti tudi sposoben zagotoviti ustrezno podporo skupnim prizadevanjem držav članic za opredelitev, medsebojno uporabo in spodbujanje najboljših praks ter vzpostavitev učinkovitih struktur sodelovanja za izboljšanje kakovosti sprejemanja odločitev v okviru skupnega evropskega azilnega sistema.
(21) Za izvajanje nujnih ukrepov bi bilo treba vzpostaviti finančno rezervo, da se zagotovi začasna zaščita v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb v skladu z Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb(13).
(22) Treba bi bilo tudi omogočiti, da se to finančno rezervo uporabi tudi za podporo prizadevanj držav članic za soočanje s posebnimi pritiski, ki so posledica nenadnih prihodov velikega števila oseb, ki bi morda potrebovale mednarodno zaščito, in ki bi pomenili znatne in nujne zahteve za sprejemne zmogljivosti ali azilne sisteme držav članic. Za te primere bi bilo treba določiti pogoje in postopek za dodelitev finančne pomoči.
(23) Podpora, ki jo zagotavlja sklad, bi bila bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na večletnem programu, ki se ga v vmesnem obdobju pregleda, in na letnem programu, ki ga ob upoštevanju svojega položaja in potreb pripravi vsaka država članica.
(24) Čeprav je primerno, da se vsaki državi članici dodeli določen znesek, je hkrati pošteno, da se velik del razpoložljivih letnih sredstev razporedi sorazmerno glede na obremenitev vsake države članice pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb, vključno z begunci, ki uživajo mednarodno zaščito v okviru nacionalnih programov.
(25) Osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in trajna rešitev prek ponovne naselitve, bi morale biti vključene med upravičence do mednarodne zaščite, število katerih se upošteva pri razdelitvi razpoložljivih letnih sredstev med države članice.
(26) Ob upoštevanju pomena strateške uporabe ponovne naselitve iz držav ali regij, določenih za izvajanje regionalnih programov zaščite, bi bilo treba zagotoviti dodatno finančno podporo za ponovno naselitev oseb iz novih neodvisnih držav na zahodu in držav podsaharske Afrike, ki so tako poimenovane v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o regionalnih programih zaščite z dne 1. septembra 2005 in sklepih Sveta z dne 12. oktobra 2005, in iz katerih koli drugih držav ali regij, ki bodo določene v prihodnosti.
(27) Dodatno finančno podporo bi bilo treba zagotoviti tudi za ukrepe ponovne naselitve, namenjene določenim posebej ranljivim kategorijam oseb, pri katerih se ugotovi, da je ponovna naselitev najprimernejša rešitev za njihove posebne potrebe.
(28) V okviru deljenega upravljanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti,(14) (v nadaljnjem besedilu "Finančna uredba") bi morali biti pogoji, ki dopuščajo Komisiji uresničevanje njenih pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropske unije, podrobno opredeljeni, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti sodelovanja držav članic. Komisiji bi bilo z uporabo teh pogojev omogočeno preveriti, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) Finančne uredbe.
(29) Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen bi bilo treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi.
(30) V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov Sklada.
(31) Da bi se zagotovilo učinkovito in pravilno izvajanje večletnih in letnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti. Zlasti bi bilo treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.
(32) Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju.
(33) Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati.
(34) Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi, predvideti usmeritve, ki bi omogočale, da se ustrezno priznava pomen podpore, ki so jo prejele nevladne organizacije, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, ki prejemajo donacije iz Sklada.
(35) Ukrepe bi bilo treba ovrednotiti v luči vmesnega pregleda in presoje vpliva, postopek ovrednotenja pa bi bilo treba vključiti v ureditve za spremljanje projekta.
(36) Ta odločba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.
(37) Ker cilja te odločbe, in sicer spodbujati uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.
(38) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(15).
(39) Ker je ukrep iz te odločbe, povezan s sprejetjem strateških smernic, splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo te odločbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi ga bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. Zaradi večje učinkovitosti bi bilo treba za sprejetje strateških smernic skrajšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom.
(40) Odločbo 2004/904/ES bi bilo treba razveljaviti.
(41) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 6. septembra 2005 izrazila željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe.
(42) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo v pismu z dne 27. oktobra 2005 izrazilo željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe.
(43) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe ter je zato ta odločba ne zavezuje in se v njej ne uporablja.
(44) V skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz Naslova IV tretjega dela te pogodbe(16) omogočil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe –
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, CILJI IN UKREPI
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 ustanavlja Evropski sklad za begunce (v nadaljnjem besedilu "Sklad"), kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. .../2007/ES(17), Odločbo št. .../2007/ES(18)* in Odločbo. .../2007/ES(19)**, katerega namen je prispevati h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter k uporabi načela solidarnosti med državami članicami.
Ta odločba opredeljuje cilje h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila za dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna pravila, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
Člen 2
Splošni cilj Sklada
1. Splošni cilj Sklada je, da se s sofinanciranjem ukrepov, določenih s to odločbo, podpira in spodbuja prizadevanja držav članic pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti na tem področju.
2. Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 3
Upravičeni ukrepi v državah članicah
1. Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki se nanašajo na eno ali več naslednjih področij:
a)
pogoje sprejema in azilne postopke;
b)
vključevanje oseb iz člena 6, katerih bivanje v posamezni državi članici je trajne in stabilne narave;
c)
povečanje zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti v skladu z obstoječo in prihodnjo zakonodajo Skupnosti, ki se nanaša na skupni evropski azilni sistem, zlasti z namenom, da se vzpostavi praktično sodelovanje med državami članicami;
d)
ponovno naselitev oseb iz člena 6(e) V tej odločbi ponovna naselitev pomeni postopek, s katerim se na zahtevo UNHCR na podlagi potrebe posameznika po mednarodni zaščiti državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva premestijo iz tretje države v državo članico, kjer jim je dovoljeno bivajo na podlagi enega izmed naslednjih statusov:
i)
statusa begunca v smislu člena 2(d) Direktive 2004/83/ES ali
ii)
statusa, ki v okviru nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti zagotavlja enake pravice in ugodnosti kakor status begunca;
e)
premestitev oseb, ki spadajo v kategorije iz člena 6(a) in (b), iz države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, v drugo državo članico, kjer jim bo priznana podobna zaščita, ter oseb, ki spadajo v kategorijo iz člena 6(c), v drugo državo članico, kjer bodo obravnavali njihove prošnje za mednarodno zaščito;
2. Upravičeni ukrepi v zvezi s pogoji sprejema in azilnimi postopki vključujejo naslednje:
a)
infrastrukturo za naselitev ali naselitvene storitve;
b)
strukture in usposabljanje za zagotovitev dostopa prosilcev za azil do azilnih postopkov;
c)
zagotavljanje materialne pomoči in zdravstvene oskrbe ali psihološke pomoči;
d)
socialno varstvo, zagotavljanje informacij ali pomoč pri upravnih in/ali sodnih formalnostih in zagotavljanje informacij ali svetovanje glede morebitnega izida azilnega postopka, tudi glede takih vidikov, kot je prostovoljno vračanje;
e)
pravna in jezikovna pomoč;
f)
izobraževanje, jezikovno usposabljanje in druge pobude, ki so primerne glede na status zadevne osebe;
g)
zagotavljanje podpornih storitev, kot sta prevajanje in usposabljanje, da se izboljšajo pogoji sprejema ter učinkovitost in kakovost azilnih postopkov;
h)
informacije za lokalne skupnosti pa tudi usposabljanje za osebje lokalnih organov, ki bodo v stiku z osebami, ki so bile sprejete v državi gostiteljici;
i)
premestitev oseb, ki spadajo v kategorijo iz člena 6(c), iz države članice, kjer se dejansko nahajajo, v državo članico, ki je odgovorna za obravnavanje njihovih prošenj za azil.
3. Glede vključevanja oseb iz odstavka (1)(b) v družbe držav članic, vključno z njihovimi družinskimi člani, upravičeni ukrepi vključujejo naslednje:
a)
nasvete in pomoč na področjih nastanitve, sredstev za preživljanje, vključevanja na trg dela, zdravstvene oskrbe, psihološke pomoči ter socialnega varstva;
b)
ukrepe, ki omogočajo tem osebam, da se prilagodijo družbi države članice v socialno-kulturnem smislu in delijo vrednote, vsebovane v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije;
c)
ukrepe za spodbujanje trajne udeležbe v civilnem in kulturnem življenju;
d)
ukrepe, ki se osredotočajo na izobraževanje, poklicno usposabljanje, priznavanje kvalifikacij in diplom;
e)
ukrepi, namenjeni spodbujanju samostojnosti in omogočanju, da se lahko te osebe preživljajo same;
f)
ukrepe, ki spodbujajo pomembne stike in konstruktivni dialog med temi osebami in družbo, ki jih je sprejela, vključno z ukrepi, ki spodbujajo vključevanje ključnih partnerjev, kot so javnost, lokalni organi, begunske organizacije, prostovoljne skupine, socialni partnerji in širša civilna družba;
g)
ukrepe v podporo tem osebam pri pridobivanju spretnosti, vključno z jezikovnim usposabljanjem;
h)
ukrepe, ki spodbujajo tako enakost dostopa in enakost rezultatov v zvezi s postopki teh oseb v javnih ustanovah.
4. V zvezi z ukrepi glede povečanja zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike so do podpore iz Sklada upravičena zlasti naslednja področja:
a)
ukrepi, ki spodbujajo zbiranje, uporabo in razširjanje informacij o državi izvora, vključno s prevajanjem;
b)
ukrepi za povečanje zmogljivosti za zbiranje, analizo in razširjanje statističnih podatkov o azilnih postopkih, sprejemu, integraciji in upravičencih do mednarodne zaščite;
c)
ukrepi za povečanje zmogljivosti za presojo prošenj za azil, vključno s pritožbami;
d)
ukrepi, ki prispevajo k oceni azilnih politik, kot so nacionalne presoje vplivov, raziskave med ciljnimi skupinami, razvoj kazalcev in primerjalnih analiz.
5. V zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na ponovno naselitev, so do podpore iz Sklada upravičena zlasti naslednja področja:
a)
ukrepi v zvezi z oblikovanjem in razvojem programa ponovne naselitve;
b)
ukrepi v zvezi z oceno možnih primerov ponovne naselitve s strani pristojnih organov držav članic, kot so vodenje misij v državo gostiteljico, razgovori, zdravstveno in varnostno preverjanje;
c)
ocena zdravstvenega stanja pred odhodom in zdravljenje;
d)
dobava materiala pred odhodom;
e)
ukrepi zagotavljanja informacij pred odhodom;
f)
organizacija potovanja, vključno z zagotavljanjem storitev zdravstvenega spremstva;
g)
zagotavljanje informacij in pomoči takoj ob prihodu, vključno s storitvami tolmačenja.
6. V zvezi z ukrepi glede premestitve upravičencev in prosilcev do mednarodne zaščite med državami članicami, so do podpore iz Sklada upravičena zlasti naslednja področja:
a)
ukrepi zagotavljanja informacij pred odhodom;
b)
organizacija potovanja, vključno z zagotavljanjem storitev zdravstvenega spremstva;
c)
zagotavljanje informacij in pomoči takoj ob prihodu, vključno s storitvami tolmačenja.
7. Tudi ukrepi iz odstavkov 2 in 3 so upravičeni do podpore iz Sklada, če so namenjeni osebam iz člena 6(e).
8. Ukrepi iz odstavkov 1 do 6 predvsem spodbujajo izvajanje določb ustrezne zakonodaje Skupnosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema.
9. Ukrepi upoštevajo vprašanja, povezana s spolom, koristi otrok, posebne razmere ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroki in žrtve mučenja, posilstva ali drugih resnih oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja ali zlorabe, žrtve trgovine z ljudmi ter posamezniki, ki potrebujejo nujno oskrbo in osnovno zdravljenje.
10. Sklad podpira samo ukrepe v povezavi z nastanitvijo oseb iz člena 6(c), kar je ločeno od prostorov ali centrov, namenjenih samo osebam, katerim se zavrne vstop, in osebam, ki so bile prestrežene potem, ko so nezakonito prestopile mejo, ali ko so se približale zunanji meji z namenom, da bi nezakonito vstopile na ozemlje držav članic.
Člen 4
Ukrepi Skupnosti
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 10 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote (v nadaljnjem besedilu "ukrepi Skupnosti"), ki se nanašajo na azilno politiko, in ukrepov, ki se uporabljajo za ciljne skupine iz člena 6.
2. Da bi bili ukrepi Skupnosti upravičeni do financiranja, morajo predvsem:
a)
poglabljati sodelovanje v Skupnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti in dobrih praks, vključno s storitvami tolmačenja in prevajanja, ki podpirajo takšno sodelovanje;
b)
podpirati vzpostavitev omrežij nadnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih med telesi v dveh ali več državah članicah in so oblikovani, da bi spodbujali inovacije, olajševali izmenjave izkušenj in dobrih praks ter izboljšali kakovost azilne politike;
c)
podpirati nadnacionalne akcije za ozaveščanje;
d)
podpirati študije, razširjanje in izmenjavo informacij o najboljših praksah in vseh ostalih vidikih azilnih politik, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije, ter o sodelovanju ključnih partnerjev, kot so lokalni in regionalni organi, begunske organizacije ter prostovoljne skupine na nacionalni ravni;
e)
podpirati pilotne projekte, vključno z inovativnimi projekti in študijami, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in ki preučujejo zakonodajo Skupnosti na tem področju;
f)
podpirati razvoj in uporabo skupnih statističnih orodij, metod ter kazalcev za merjenje razvoja na področju azilne politike s strani držav članic;
g)
mrežam, ki povezujejo nevladne organizacije, ki pomagajo beguncem in prosilcem za azil ter jih je najti v vsaj desetih državah članicah, ponuditi strukturno podporo za lažjo izmenjavo izkušenj in ustreznih praks, ter zagotoviti, da se pri razvoju azilne politike Skupnosti ter v praksi upoštevajo izkušnje nevladnih organizacij ter interesi beguncev in prosilcev za azil;
h)
v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, ki zahtevajo nujno ukrepanje, državam članicam zagotavljati podporne storitve .
3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge ukrepov Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 5
Nujni ukrepi
1. V primeru izvajanja mehanizmov začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES Sklad prav tako financira ukrepe za pomoč državam članicam, ki so ločeni in se izvajajo poleg ukrepov iz člena 3.
2. Brez poseganja v odstavek 1 Sklad zagotavlja tudi pomoč državam članicam za izvajanje nujnih ukrepov za soočanje s posebnimi pritiski. Za take posebne pritiske so značilni nenadni prihodi velikega števila državljanov tretjih držav, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito, na določene točke na mejah, kar pomeni izjemno težke in nujne zahteve za sprejemne zmogljivosti, azilni sistem ali infrastrukturo zadevne države članice in lahko ogrozi človeško življenje, blaginjo ali dostop do zaščite, zagotovljene z zakonodajo Skupnosti.
3. Ukrepi za soočanje s posebnimi pritiski iz odstavka 2 so upravičeni do podpore iz Sklada, če:
a)
jih je treba izvesti nemudoma in jih ni mogoče vključiti v zadevni letni program, ter
b)
ne trajajo več kot šest mesecev.
4. Upravičeni nujni ukrepi zadevajo naslednje vrste ukrepov:
a)
sprejem in nastanitev;
b)
zagotavljanje sredstev za preživljanje, vključno s hrano in obleko;
c)
zdravstvena, psihološka ali druga pomoč;
d)
stroški osebja in uprave, ki so povezani s sprejemom zadevnih oseb in z izvajanjem ukrepov;
e)
logistični stroški in stroški prevoza.
f)
pravna in jezikovna pomoč;
g)
zagotavljanje storitev prevajanja in tolmačenja, strokovnega znanja v zvezi s potrdilom o državi izvora (COI) in drugih ukrepov, ki prispevajo k hitri identifikaciji oseb, ki bi morda potrebovale mednarodno zaščito, ter pravičnemu in učinkovitemu obravnavanju prošenj za azil.
5. Ukrepi iz odstavka 4 se lahko izvajajo ob podpori skupin strokovnjakov.
Člen 6
Ciljne skupine
V tej odločbi ciljne skupine zajemajo naslednje kategorije:
a)
vsakega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ima status, opredeljen v Ženevski konvenciji ter ki ima dovoljenje za bivanje kot begunec v eni od držav članic;
b)
vsakega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki uživa obliko subsidiarne zaščite v smislu Direktive 2004/83/ES;
c)
vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je zaprosila za eno od oblik zaščite, opisane v točkah (a) in (b);
d)
vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki uživa začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES.
e)
vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je ravno v postopku ponovne naselitve ali je bila ponovno naseljena v državi članici.
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 7
Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda
1. Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost se utemelji predvsem v večletnem programu iz člena 18.
3. Operacije, ki jih financira Sklad, spoštujejo določbe Pogodbe in aktov, ki so bili sprejeti na njihovi podlagi.
Člen 8
Programiranje
1. Cilji Sklada se zasledujejo v okviru večletnega programskega obdobja 2008–2013, ki je podvrženo vmesnemu pregledu v skladu s členom 22. Večletni sistem programiranja vključuje prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanja odločitev, revizije in potrjevanja.
2. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 9
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 18 in 20 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Isto načelo se uporablja za določbe vrednotenja in za poročila o večletnih in letnih programih.
Člen 10
Načini izvajanja
1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Finančne uredbe, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 4 in tehnične pomoči iz člena 15 te odločbe.
2. Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:
a)
preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 32;
b)
zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s postopki iz členov 41 in 42, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 45 in 46.
Člen 11
Partnerstvo
1. Vsaka država članica v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami organizira partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali ki lahko glede na zadevno državo članico koristno prispevajo k njegovemu razvoju.
Takšni organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, mednarodne organizacije, zlasti UNHCR, ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.
2. Tako partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR
Člen 12
Skupna sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje te odločbe od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 znašajo 628 milijonov EUR.
2. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
3. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 13.
Člen 13
Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah
1. Vsaka država članica iz letne dodelitve sredstev Sklada prejme fiksni znesek v višini 300 000 EUR.
Ta znesek se določi v višini 500 000 EUR letno za obdobje 2008–2013 za države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004.
Ta znesek se določi v višini 500 000 EUR letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007–2013, za preostali del obdobja 2008–2013 od leta po njihovem pristopu.
2. Ostanek razpoložljivih letnih sredstev se razdeli med države članice na naslednji način:
a)
30 % sorazmerno s številom sprejetih oseb, ki spadajo v eno od kategorij iz člena 6(a), (b) in (e), v preteklih treh letih;
b)
70 % sorazmerno s številom registriranih oseb, ki spadajo v eno od kategorij iz člena 6(c) in (d), v preteklih treh letih.
Za namene te razdelitve se osebe iz člena 6(e) ne upoštevajo v kategoriji iz člena 6(a).
3. Države članice prejmejo fiksni znesek v višini 4 000 EUR za vsako ponovno naseljeno osebo, ki spada v eno od naslednjih kategorij:
a)
osebe iz države ali regije, določene za izvajanje regionalnih programov zaščite;
b)
mladoletniki brez spremstva;
c)
otroci in ženske, ki so ogroženi zlasti zaradi psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja ali izkoriščanja;
d)
osebe z resnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče zadovoljiti samo s ponovno naselitvijo.
4. V primerih, ko država članica ponovno naseli osebo, ki spada v več kot eno izmed kategorij iz odstavka 3, za to osebo država fiksni znesek prejme samo enkrat.
5. Za referenčne zneske se štejejo zadnje statistike, ki jih v skladu z zakonodajo Skupnosti izdela Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov držav članic.
Če države članice zadevnih statističnih podatkov niso predložile Komisiji (Eurostat), ji v najkrajšem možnem času sporočijo začasne podatke.
V skladu z običajnimi operativnimi postopki Komisija (Eurostat) oceni kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov, preden jih sprejme kot referenčne. Da bi se te podatke lahko sprejelo kot referenčne, države članice na zahtevo Komisiji (Eurostat) predložijo vse potrebne podatke.
6. Države članice do 1. maja vsako leto Komisiji predložijo oceno števila oseb iz odstavka 3, ki jih bodo ponovno naselile v naslednjem letu, vključno z razdelitvijo po različnih kategorijah iz navedenega odstavka. Komisija te informacije sporoči Odboru iz člena 52.
Člen 14
Struktura financiranja
1. Finančni prispevek v okviru Sklada ima obliko donacij.
2. Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropske unije.
3. Odobrena proračunska sredstva dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe iz te odločbe.
4. Prispevek Skupnosti v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 3, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 17.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
5. Države članice v okviru izvajanja nacionalnega programiranja, kakor je določeno v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:
a)
položaja in zahtev v zadevni državi članici;
b)
stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu;
c)
izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;
d)
obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge ukrepe, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov.
6. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let, ob upoštevanju rednih poročil o napredku.
7. Prispevek Skupnosti k podpornim ukrepom, ki se izvajajo v skladu s členom 3(4), ne presega 15 % skupnega zneska letnih sredstev, dodeljenih vsaki državi članici v skladu s členom 13.
Člen 15
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500 000 EUR svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe.
2. Ti ukrepi vključujejo:
a)
študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada;
b)
ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada;
c)
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;
d)
oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalcev, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalci;
e)
izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju;
f)
ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 25; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu s členom 31(2).
Člen 16
Tehnična pomoč na pobudo držav članic
1. Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2. Znesek, namenjen tehnični pomoči na podlagi vsakega letnega programa, ne sme preseči:
a)
7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR za obdobje 2008–2010, in
b)
4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR za obdobje 2011–2013.
POGLAVJE IV
PROGRAMIRANJE
Člen 17
Sprejetje strateških smernic
1. Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za posege Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju azilne politike, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za obdobje trajanja večletnega programa.
2. Za vsak cilj Sklada te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja izvajanja skupnega evropskega azilnega sistema.
3. Komisija najpozneje do 31. julija 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
4. Strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3). Te strateške smernice se po sprejetju dodajo tej odločbi kot priloga.
Člen 18
Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov
1. Vsaka država članica predlaga na podlagi strateških smernic iz člena 17 osnutek večletnega programa, ki zajema naslednje elemente:
a)
opis trenutnega stanja v državi članici glede na ureditve sprejema, azilnih postopkov, svetovanja v zvezi s prostovoljnim vračanjem, vključevanja in ponovne naselitve ter premestitve iz druge države članice oseb iz člena 6, kot tudi glede razvoja, spremljanja in ocene azilnih politik;
b)
analizo zahtev v zadevni državi članici glede sprejema, azilnih postopkov, svetovanja v zvezi s prostovoljnim vračanjem, vključevanja, in ponovne naselitve ter premestitve iz druge države članice oseb iz člena 6, kot tudi glede razvoja, spremljanja in ocene azilnih politik;
c)
predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog;
d)
navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi in nacionalnimi instrumenti ter instrumenti Skupnosti;
e)
podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalcev za upoštevanje načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog;
f)
opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 11;
g)
osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsak letni program predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja;
h)
določbe za zagotovitev objave večletnega programa.
2. Države članice Komisiji predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece po tem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje.
3. Da bi odobrila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:
a)
njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 17;
b)
ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku večletnega programa, na podlagi predlagane strategije;
c)
skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje ukrepov Sklada, z določbami te odločbe;
d)
njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je zagotavljanje prostega gibanja oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrole zunanjih mej, azila in priseljevanja.
4. Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami in/ali da ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora, ali da ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevno državo članico pozove, da predloži vse potrebne dodatne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek večletnega programa.
5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2) večletni program odobri v treh mesecih po uradni predložitvi.
Člen 19
Revizija večletnih programov
1. Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2. Komisija sprejme odločitev o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 20
Letni programi
1. Večletni program, ki ga je odobrila Komisija, se izvaja z letnim programom.
2. Komisija državam članicam do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto, ki se izračuna v skladu s členom 13 glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka.
3. Države članice do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema naslednje elemente:
a)
splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa;
b)
opis ukrepov, ki se podprejo v okviru letnega programa;
c)
predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki je potreben za kritje tehnične pomoči iz člena 16 z namenom izvajanja letnega programa.
4. Z odstopanjem od ostavka 3 države članice predložijo Komisiji osnutke letnih programov za leto 2008 do 1. marca 2008.
5. Pri preučevanju osnutka letnega programa države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka.
Komisija v roku enega meseca po uradni predložitvi osnutka letnega programa zadevno državo članico obvesti, ali ga lahko odobri. Če osnutek letnega programa ni skladen z večletnim programom, Komisija to državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek letnega programa.
Komisija do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen zadevni državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
6. Država članica lahko v odziv ustrezno utemeljenih nujnih primerov, ki ob odobritvi letnega programa niso bili predvideni in zahtevajo nujno ukrepanje, revidira do 10 % finančne razdelitve prispevka Sklada, namenjene različnim ukrepom iz letnega programa, ali dodeli do 10 % razdelitve drugim ukrepom v skladu s to odločbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o revidiranem letnem programu.
Člen 21
Posebne določbe v zvezi z nujnimi ukrepi
1. Države članice predložijo Komisiji izjavo o zahtevah in izvedbeni načrt za nujne ukrepe v skladu s členom 5, vključno z opisom načrtovanih ukrepov in odgovornih organov za njihovo izvajanje.
2. Država članica, ki zaprosi za pomoč Sklada, da bi se soočila s posebnimi pritiski iz člena 5(2) Komisiji predloži prošnjo z vsemi potrebnimi podatki, vključno:
a)
s podrobnim opisom trenutnega stanja, zlasti glede števila prihodov, vplivov na sprejemne zmogljivosti in azilni sistem ali infrastrukturo ter nujnih potreb, kot tudi utemeljeno napovedjo možnega kratkoročnega razvoja stanja;
b)
z utemeljeno navedbo izjemne narave stanja, dokazano z elementi, ki lahko vključujejo najnovejše statistike in druge podatke glede pritoka oseb na določeni točki zadevne meje;
c)
s podrobnim opisom predvidenih nujnih ukrepov, njihovega obsega, narave in zadevnih partnerjev;
d)
z razdelitvijo ocenjenih stroškov predvidenih ukrepov.
Komisija odloči, ali so pogoji za dodelitev finančne pomoči za nujne ukrepe iz Sklada izpolnjeni, in o znesku finančne pomoči, ki se odobri na podlagi zgoraj navedenih informacij ter kakršnih koli dodatnih zadevnih informacij, ki so ji na razpolago. Komisija o tej odločitvi obvesti države članice.
3. Finančna pomoč Sklada za nujne ukrepe iz člena 5 je omejena na obdobje 6 mesecev in ne presega 80 % stroškov vsakega posameznega ukrepa.
4. V primeru izvajanja mehanizmov začasne zaščite iz člena 5(1) se razpoložljiva sredstva med države članice razdelijo na podlagi števila oseb, ki uživajo začasno zaščito v vsaki državi članici, kakor je navedeno v členu 5(1).
Člen 22
Vmesni pregled večletnega programa
1. Komisija pregleda strateške smernice in po potrebi do 31. marca 2010 sprejme revidirane strateške smernice za obdobje 2011–2013.
2. Če se takšne revidirane strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.
3. Pravila iz člena 18 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev teh revidiranih večletnih programov.
4. Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3).
POGLAVJE V
SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 23
Izvajanje
Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejema potrebna izvedbena pravila.
Člen 24
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, predvidijo:
a)
opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu;
b)
spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih;
c)
ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih sofinancira Sklad;
d)
postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru letnih programov;
e)
zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;
f)
sistem poročanja in spremljanja, v primeru da pristojno telo izvajanje nalog zaupa drugemu telesu;
g)
postopkovne priročnike v zvezi z nalogami, ki se izvajajo;
h)
ureditev za revizijo delovanja sistema;
i)
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;
j)
postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti ter vračanja neupravičeno izplačanih zneskov.
Člen 25
Imenovanje organov
1. Za izvajanje svojega večletnega programa in letnih programov država članica imenuje:
a)
odgovorni organ: telo v sestavi države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja poslanstvo javne službe; odgovoren je za upravljanje večletnega programa in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo;
b)
organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih, preden so poslane Komisiji;
c)
revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem da je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora;
d)
po potrebi pooblaščeni organ.
2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in odnose teh organov s Komisijo.
3. Ob upoštevanju člena 24(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 tega člena znotraj istega telesa.
4. Pravila za izvajanje členov 26 do 30 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 26
Odgovorni organ
1. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje:
a)
je pravna oseba, razen če je telo v sestavi države članice;
b)
ima potrebno infrastrukturo za enostavno komunikacijo z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo;
c)
dela v upravnem okviru, ki mu omogoča pravilno izvajanje nalog in izogibanje kakršnemu koli navzkrižju interesov;
d)
je sposoben uporabljati pravila Skupnosti za upravljanje sredstev;
e)
ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati;
f)
ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju.
2. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno financiranje, da lahko v obdobju 2008–2013 še naprej ustrezno izvaja svoje naloge.
3. Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem v zvezi s pravilno uporabo poglavij V do IX.
Člen 27
Naloge odgovornega organa
1. Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Njegove naloge so zlasti:
a)
posvetovanje s partnerji v skladu s členom 11;
b)
predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 18 in 20;
c)
po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov;
d)
organizacija postopkov izbire projektov za sofinanciranje v okviru Sklada v skladu z merili iz člena 14(5);
e)
prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem;
f)
zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti;
g)
spremljanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in da so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;
h)
zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v okviru letnih programov v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;
i)
zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila;
j)
zagotavljanje, da se vrednotenja Sklada iz člena 49 izvedejo v rokih iz člena 50(2) in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico;
k)
vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 43;
l)
zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 30(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad;
m)
zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil;
n)
oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, ter zahtevke za plačila ali, kjer je primerno, izjave o povračilu;
o)
izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad;
p)
sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah;
q)
preverjanje izvajanja smernic iz člena 33(6) s strani končnih upravičencev.
2. Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16.
Člen 28
Prenos nalog s strani odgovornega organa
1. Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa prenesene na pooblaščeni organ, odgovorni organ opredeli obseg prenesenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje prenesenih nalog, ki so v skladu s pogoji iz člena 26.
2. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja prenesenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 29
Organ za potrjevanje
1. Organ za potrjevanje:
a)
potrdi, da:
i)
je izjava o izdatkih točna, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih,
ii)
so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili ter so nastali zaradi ukrepov, ki so bili izbrani v skladu z merili, ki veljajo za program, ter v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;
b)
za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih;
c)
za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti;
d)
hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki;
e)
po potrebi skupaj z obrestmi preveri povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti;
f)
ohranja evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropske unije, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih.
2. Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 25.
Člen 30
Revizijski organ
1. Revizijski organ:
a)
zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora;
b)
zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;
(c)
Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje.
2. Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami št. .../2007/ES, št. .../2007/ES in …/2007/ES(20), ali če se uporabljajo skupni sistemi za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu z odstavkom 1(c) predloži enotna združena revizijska strategija.
3. Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:
a)
letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa;
b)
mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in pravilni;
c)
izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačilo ali izjave o povračilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost zadevnih izdatkov.
4. Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5. Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16, če se spoštujejo posebne pravice revizijskega organa iz člena 25.
POGLAVJE VI
ODGOVORNOSTI IN NADZOR
Člen 31
Odgovornosti držav članic
1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 24 do 30, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. O nepravilnostih obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če zneskov, ki so bili končnim upravičencem izplačani neupravičeno, ni mogoče izterjati, je zadevna država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.
4. Za finančni nadzor ukrepov so v prvi vrsti odgovorne države članice, ki zagotovijo, da se sistemi upravljanja in nadzora ter revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov.
5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 32
Sistemi upravljanja in nadzora
1. Pred odobritvijo večletnega programa s strani Komisije države članice v skladu s postopkom iz člena 52(2) zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 24 do 30. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celotnem programskem obdobju.
2. Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije.
3. Komisija pregleda uporabo te določbe v okviru priprave poročila iz člena 50(3).
Člen 33
Odgovornosti Komisije
1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 32 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 24 do 30, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.
2. Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred opravo revizijo. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
3. Komisija od države članice lahko zahteva, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
4. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni in se dopolnjujejo z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti.
6. Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 34
Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve revizijskih načrtov in metod ter zagotovi takojšno izmenjavo izsledkov revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.
Komisija najpozneje v treh mesecih od njenega prejema sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije, predložene v skladu s členom 30.
2. Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.
Za navedene programe lahko Komisija sklene, da se je možno zanašati predvsem na revizijske dokaze, ki so jih priskrbele države članice, in da bo preglede na kraju samem izvajala samo, če obstajajo dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na pomanjkljivosti sistemov.
POGLAVJE VII
FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 35
Upravičenost – izjave o izdatkih
1. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki nastanejo končnim upravičencem pri izvajanju ukrepov, in ustrezni prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili končni upravičenci. Plačila se dokazujejo s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 20(5). Ni treba, da so sofinancirani ukrepi zaključeni pred dnem začetka upravičenosti.
4. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru izvedenih ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 3, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 36
Celovitost plačil končnim upravičencem
Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena dodatna posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence, pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z upravičenostjo ukrepov in izdatkov.
Člen 37
Uporaba eura
1. Zneski, določeni v osnutku večletnih in letnih programov držav članic iz členov 18 in 20, potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz člena 27(1)(n), izdatki, navedeni v poročilu o napredku o izvajanju letnega programa iz člena 39(4), in končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 so izraženi v eurih.
2. V eurih so izražene in izvršene odločbe Komisije o financiranju iz tretjega pododstavka člena 20(5), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti Komisije in plačila Komisije.
3. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
4. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred dnem, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.
Člen 38
Obveznosti
Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, s katero odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 20(5).
Člen 39
Plačila – predfinanciranje
1. Plačila prispevkov s strani Komisije iz Sklada se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2. Plačila se izvajajo v obliki predfinanciranja in plačila razlike. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3. Prvo plačilo iz naslova predfinanciranja, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero odobri letni program, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju navedene odločbe.
4. Drugo plačilo iz naslova predfinanciranja se izplača najpozneje v treh mesecih potem, ko je Komisija v dveh mesecih po uradni predložitvi zahtevka za plačilo s strani države članice odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, pripravljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ki zadevata vsaj 60 % prvega plačila.
Znesek drugega plačila iz naslova predfinanciranja s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in na vsak način, v primeru, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je bil naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, razliko zneska sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, minus prvo plačilo iz naslova predfinanciranja.
5. Vse obresti, ki izhajajo iz predfinanciranja, se knjižijo na zadevni letni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo, ko se v povezavi s končnim poročilom o izvajanju zadevnega letnega programa pripravi končna izjava o izdatkih.
6. Zneski, izplačani v okviru predfinanciranja, se obračunajo v računovodski evidenci ob zaključku letnega programa.
Člen 40
Plačilo razlike
1. Komisija plača razliko pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:
a)
potrjeno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ter zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu;
b)
končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 51;
c)
letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 30(3).
Plačilo razlike je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo razlike.
2. Če odgovorni organ ne uspe zagotoviti dokumentov v sprejemljivi obliki in v roku iz odstavka 1, Komisija sprosti vse dele prevzetih obveznosti iz ustreznega letnega programa, ki niso bili uporabljeni za plačilo predfinanciranja.
3. Avtomatični postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno ustavi za tiste zneske zadevnih projektov, v zvezi s katerimi v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem delnem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih šest mesecev. V treh mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopkov upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4. Obdobje devetih mesecev iz odstavka 1 preneha teči, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu s členom 42. Obdobje začne teči znova od dne, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije iz člena 42(3).
5. Brez poseganja v člen 41 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov iz odstavka 1 tega člena obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi in priznanimi izdatki. Država članica ima za predložitev pripomb na voljo tri mesece.
6. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane tej državi članici.
7. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača razliko v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente iz odstavka 1. Razlika proračunskih obveznosti se sprosti v šestih mesecih po plačilu.
Člen 41
Zadržanje plačil
1. Plačilo odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Finančne uredbe zadrži za največ šest mesecev, če :
a)
v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora,
b)
mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja po tem, ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.
2. Državo članico in pristojni organ se takoj obvesti o razlogih za zadržanje plačila. Plačilo se zadrži, dokler država članica ne sprejme potrebnih ukrepov.
Člen 42
Začasna ustavitev plačil
1. Celotno predfinanciranje in plačila razlike ali samo del le-teh lahko Komisija začasno ustavi, kadar:
a)
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi, ali
b)
je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena, ali
c)
država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 31 in 32.
2. Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, potem ko je državi članici ponudila možnost predložitve pripomb v roku treh mesecev.
3. Komisija prekliče začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, ko presodi, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4. Če država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, se lahko Komisija v skladu s členom 46 odloči za razveljavitev celotnega ali dela prispevka Skupnosti k letnemu programu.
Člen 43
Hramba dokumentov
Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč po členu 87 Pogodbe, odgovorni organ zagotovi, da so vsa dokazila glede izdatkov in revizij zadevnih programov dostopna Komisiji in Računskemu sodišču, in sicer v obdobju petih let po zaključku programov v skladu s členom 40(1).
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo bodisi v obliki izvirnikov bodisi v obliki overjene različice, in sicer na splošno sprejetih nosilcih podatkov.
POGLAVJE VIII
FINANČNI POPRAVKI
Člen 44
Finančni popravki s strani držav članic
1. Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2. Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov.
Popravki države članice obsegajo preklic in, če je to ustrezno, vrnitev dela ali celote prispevka Skupnosti. Če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 47(2). Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo Sklada.
3. V primeru sistemskih nepravilnosti zadevna država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
4. Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.
Člen 45
Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije
1. Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, lahko uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev glede ukrepov, financiranih iz Sklada, ter sistemov upravljanja in nadzora, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni pred pregledom. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 31, v skladu s členom 42 začasno ustavi predfinanciranje ali plačilo razlike.
Člen 46
Merila za popravke
1. Komisija lahko izvede finančne popravke, in sicer tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
a)
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;
b)
je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;
c)
država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 31 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka.
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice.
2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je primer nepravilnosti povezan z izjavo o izdatkih, za katero je revizijski organ izdal zadostno zagotovilo v skladu s členom 30(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki zavrnejo to domnevo.
3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 32, poročil o ugotovljenih nepravilnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 47
Vračilo
1. Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropske unije, se opravi pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca datuma zapadlosti, ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 48
Obveznosti držav članic
Finančni popravki Komisije ne vplivajo na obveznosti države članice, da v skladu s členom 44 nadaljujejo z izterjavami.
POGLAVJE IX
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 49
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2. Komisija v partnerstvu z državami članicami v okviru priprave poročila iz člena 50(3) Sklad ovrednoti, s čimer oceni ustreznost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na splošni cilj iz člena 2.
3. Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
Člen 50
Obveznosti poročanja
1. V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projekta.
V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev, ki služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa.
2. Države članice do 30. junija 2012 (za obdobje 2008–2010) in do 30. junija 2015 (za obdobje 2011–2013) Komisiji predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad.
3. Komisija do 31. decembra 2012 (za obdobje 2008–2010) in do 31. decembra 2015 (za obdobje 2011–2013) Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o naknadnem vrednotenju.
Člen 51
Končno poročilo o izvajanju letnega programa
1. Končno poročilo o izvajanju letnega programa vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:
a)
finančno in operativno izvajanje letnega programa;
b)
napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njegove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalcev, kjer in kadar je to mogoče;
c)
ukrepi, ki jih je sprejel odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti::
i)
ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov;
ii)
povzetek vseh večjih težav, ki se pojavijo pri izvajanju operativnega programa in vseh sprejetih ukrepov;
iii)
uporabo tehnične pomoči.
d)
ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in objavo letnih in večletnih programov.
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme odločitev o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ. O tem se obvesti države članice. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.
POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE
Člen 52
Odbor
1. Komisiji pomaga skupni odbor "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov", ustanovljen z Odločbo št. .../2007/ES(21).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so šest tednov.
Člen 53
Pregled
Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije do 30. junija 2013 pregledata to odločbo.
Člen 54
Prehodne določbe
1. 1 Ta odločba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo pomoči, vključno z njenim celotnim ali delnim preklicem, ki jo je odobrila Komisija na podlagi Odločbe 2004/904/ES ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za navedeno pomoč 31. decembra 2007.
2. Pri sprejemanju odločb o sofinanciranju v okviru tega sklada Komisija upošteva ukrepe, sprejete na podlagi Odločbe 2004/904/ES pred.....(22), ki imajo finančne posledice v obdobju, ki ga zajema navedeno sofinanciranje.
3. Zneske, dodeljene za sofinanciranje, ki jih je v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007 odobrila Komisija, za katere zahtevani dokumenti za zaključek programov niso bili poslani Komisiji v roku za predložitev končnega poročila, Komisija avtomatično sprosti do 31. decembra 2010, kar sproži vračilo neupravičeno izplačanih zneskov.
Zneski iz operacij ali programov, ki so bili začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, se ne upoštevajo pri računanju zneska, ki se bo avtomatično sprostil.
4. Države članice Komisiji do 30. junija 2009 predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vpliva ukrepov, ki jih sofinancira Sklad za obdobje 2005–2007.
5. Komisija do 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o doseženih rezultatih in o kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja Sklada za obdobje 2005–2007.
Člen 55
Razveljavitev
Odločba 2004/904/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2008.
Člen 56
Začetek veljavnosti in uporabe
Ta odločba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008, z izjemo členov 13, 17, 18, 20, 23, 25, 31(2), 31(5), 32, 35(4) in 52, ki se uporabljajo od .....(23).
Člen 57
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 417/2002 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2978/94 (KOM(2006)0111 – C6-0104/2006 – 2006/0046(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0111)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0104/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0417/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 417/2002 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Uredba (ES) št. 417/2002(4) predvideva pospešeno uvajanje zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom, ki jih uvaja Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 (v nadaljevanju "MARPOL 73/78"), da bi zmanjšali tveganje nepredvidenega onesnaženja z nafto v evropskih vodah.
(2) Uredba (ES) št. 417/2002 je uvedla določbe, ki prepovedujejo prevoz težkih frakcij nafte v tankerjih z enojnim trupom iz in v pristanišča Evropske unije.
(3) Glede na ukrepanje držav članic in Komisije v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) je bila ta prepoved s spremembo Priloge I k MARPOL 73/78 uvedena po vsem svetu.
(4) Odstavki 5, 6 in 7 pravila 13H Priloge I k MARPOL 73/78 o prepovedi prevoza težkih frakcij nafte v tankerjih z enojnim trupom določa možnost izjeme od uporabe nekaterih določb pravila 13H. Izjava, ki jo je pripravilo italijansko predsedstvo Evropskega sveta v imenu Evropske unije, zabeležena v uradnem poročilu Odbora za varstvo morskega okolja IMO (MEPC 50), izraža politično obvezo, da se teh izjem naj ne bi uporabljalo.
(5) V skladu z Uredbo (ES) št. 417/2002 bi plovilo, ki plove pod zastavo države članice, lahko uporabilo odstopanja od pravila 13H, če bi delovalo zunaj pristanišč ali predobalnih terminalov pod pristojnostjo države članice in bi še vedno ravnalo v skladu z Uredbo (ES) št. 417/2002.
(6) Uredbo (ES) št. 417/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 4(3) Uredbe (ES) št. 417/2002 se nadomesti z naslednjim:
"
3. Nobenemu tankerju, ki prevaža težke frakcije nafte, ni dovoljeno pluti pod zastavo države članice, razen če ima tanker dvojni trup.
Nobenemu tankerju, ki prevaža težke frakcije nafte, ne glede na to, pod katero zastavo pluje, ni dovoljeno vpluti v pristanišče ali predobalni terminal pod sodno pristojnostjo države članice ali iz njega izpluti ali se usidrati na območje pod sodno pristojnostjo države članice, razen če ima tanker dvojni trup.
"
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" (KOM(2005)0123 – C6-0238/2005 – 2005/0048(CNS))
– ob upoštevanju člena 63(3)(a) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0238/2005),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0419/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj svoj predlog spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Spremenjeni predlog ODLOČBE SVETA o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3)(a) Pogodbe,
(1) Glede na postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti predvideva tako sprejetje ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju prostega gibanja oseb v povezavi s spremljajočimi ukrepi, ki se nanašajo na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje, kot tudi sprejetje ukrepov, ki se nanašajo na azil, priseljevanje in zaščito pravic državljanov tretjih držav.
(2) Evropski svet je na posebnem zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 zatrdil, da mora Evropska unija zagotoviti pošteno obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic. Bolj aktivna politika vključevanja bi morala biti namenjena dodeljevanju pravic in obveznosti državljanov tretjih držav, ki so primerljive tistim, ki jih imajo državljani EU. Prav tako bi morala okrepiti nediskriminacijo v ekonomskem, socialnem in kulturnem življenju ter razviti ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji.
(3) Vključevanje državljanov tretjih držav v državah članicah je ključni element pri spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, kar je temeljni cilj Skupnosti, naveden v Pogodbi. Vendar je glede sofinanciranja konkretnih ukrepov v podporo procesu vključevanja ter ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ta instrument namenjen predvsem novo prispelim državljanom tretjih držav.
(4) V Haaškem programu z dni 4.–5. novembra 2004 Evropski svet poudarja, da je za doseganje cilja stabilnosti in kohezije v družbah držav članic ključno razviti učinkovite politike. Poziva k boljši koordinaciji nacionalnih politik vključevanja na podlagi skupnega okvira in poziva države članice, Svet in Komisijo, da spodbujajo strukturno izmenjavo izkušenj in informacij o vključevanju.
(5) Kot je zahtevano v Haaškem programu, so Svet Evropske unije in predstavniki vlad držav članic 19. novembra 2004 določili "Skupna osnovna načela politike vključevanja priseljencev v Evropski uniji". Skupna osnovna načela s tem, ko ponujajo premišljeno navodilo? osnovnih načel, po katerih lahko države članice presodijo in ocenijo svoja prizadevanja, pomagajo državam članicam pri oblikovanju politik vključevanja.
(6) Skupna osnovna načela so dopolnilo in v popolni sinergiji z zakonodajnimi instrumenti Skupnosti o sprejemu in bivanju državljanov tretjih držav, ki v EU zakonito prebivajo, glede ponovne združitve družine in rezidentov za daljši čas ter drugimi obstoječimi zakonodajnimi okviri, vključno tistimi v zvezi z enakostjo spolov, nediskriminacijo in socialno vključenostjo.
(7) Ob sklicevanju na predložitev Sporočila Komisije z dne 1. septembra 2005 o skupnem programu za vključevanje: okviru za vključevanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo, se je v sklepih Sveta o skupnem programu za vključevanje 1. in 2. decembra 2005 poudarilo potrebo po krepitvi integracijskih politik držav članic in priznalo, kako pomembno je na evropski ravni opredeliti okvir za vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, v vse vidike družbe ter zlasti določiti dejanske ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih načel.
(8) Neuspeh posamezne države članice pri razvoju in izvajanju politike vključevanja ima lahko neugodne posledice za druge države članice in Evropsko unijo v več pogledih.
(9) V podkrepitev tovrstnega načrtovanja programov na področju vključevanja je proračunski organ v splošni proračun Evropskih skupnosti od 2003 do 2006 za financiranje pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov na področju vključevanja vključil posebna odobrena proračunska sredstva (INTI).
10)
črtano
Glede na INTI in s sklicevanjem na sporočila Komisije o priseljevanju, vključevanju in zaposlovanju ter na prvo letno poročilo o migraciji in vključevanju šteje za pomembno, da bo lahko Skupnost od leta 2007 imela na voljo poseben instrument, zasnovan kot prispevek k nacionalnim prizadevanjem držav članic za razvoj in izvajanje politik vključevanja, ki v skladu s skupnimi osnovnimi načeli in kot dopolnilo ESS omogočajo državljanom tretjih držav iz različnih kulturnih, verskih, jezikovnih in etničnih okolij, da izpolnjujejo pogoje za bivanje ter jim olajšajo vključevanje v evropske družbe.
(12) Za zagotovitev doslednosti odziva Skupnosti na izzive vključevanja državljanov tretjih držav morajo biti ukrepi, financirani v okviru tega instrumenta, posebni in dopolnjevati ukrepe, ki se financirajo v okviru ESS in Evropskega sklada za begunce. V tem smislu se bodo razvile posebne skupne ureditve načrtovanja programov z namenom zagotovitve doslednosti odziva Skupnosti na vključevanje državljanov tretjih držav v okviru ESS in tega instrumenta.
(13) Ob upoštevanju, da za ta instrument in ESS velja deljeno upravljanje z državami članicami, je treba za zagotovitev doslednosti pri izvajanju prav tako vzpostaviti ureditve na državni ravni. V ta namen bi morali biti organi držav članic, odgovorni za izvajanje tega instrumenta, zavezani k vzpostavitvi mehanizmov sodelovanja in usklajevanja z organi, ki jih imenujejo države članice za upravljanje izvajanja ESS in Evropskega sklada za begunce, in k zagotavljanju, da so ukrepi v okviru tega sklada posebni in dopolnjujejo ukrepe, ki se financirajo v okviru ESS in Evropskega sklada za begunce.
(14) Ta instrument je zasnovan kot del usklajenega okvira, ki ga sestavljajo ta odločba, odločba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013, odločba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 ter odločba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013; namenjen je obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja, oblikovanih v skladu z naslovom IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
(14a) Kar zadeva sofinanciranje konkretnih ukrepov v podporo procesu vključevanja državljanov tretjih držav v državah članicah, bi se ta instrument moral osredotočiti predvsem na ukrepe v zvezi z na novo prispelimi državljani tretjih držav. V tem okviru bi se lahko sklicevalo na Direktivo Sveta 2003/109/ES, ki dobo petih let zakonitega prebivanja navaja kot pogoj, ki mu morajo zadostiti državljani tretjih držav, da zanje velja status rezidentov za daljši čas.
(14b) Prav tako mora ta instrument države članice podpirati pri krepitvi zmogljivosti razvoja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja na splošno vseh strategij in politik vključevanja ter ukrepov za državljane tretjih držav, pa tudi pri izmenjavi informacij, najboljših praks in sodelovanja znotraj zadevne države članice ter med državami članicami, ki prispevajo k razvoju navedene zmogljivosti;
(15) Podpora, ki jo zagotavlja Sklad, bo učinkovitejša in bolje usmerjena, če bo sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem načrtovanju programov, ki jih pripravi vsaka država članica ob posvetovanju s Komisijo.
(16) Na podlagi strateških smernic, ki jih je sprejela Komisija, bi morala vsaka država članica ob upoštevanju svojega položaja in potreb pripraviti večletni programski dokument, v katerem določi svojo razvojno strategijo; ta naj predstavlja okvir za pripravo izvajanja ukrepov, ki naj se jih navede v letnih programih.
17)
črtano
18)
črtano
(19) V okviru deljenega upravljanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(4), morajo biti pogoji, ki Komisiji dopuščajo uresničevanje pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropskih skupnosti, podrobno opredeljeni, pojasniti pa je treba tudi obveznosti sodelovanja držav članic. Komisija bo lahko z uporabo teh pogojev preverila, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) finančne uredbe.
20)
črtano
(21) Treba je določiti objektivna merila za dodeljevanje sredstev državam članicam. Ta merila bi morala upoštevati skupno število državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah in skupno število novih dovolitev vstopa(dovoljenih novih vstopov?) državljanov tretjih držav v določenem referenčnem obdobju [...].
22)
črtano
(23) Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistemov upravljanja in nadzora. V ta namen je treba opredeliti splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati sistemi vseh programov.
24)
črtano
(25) V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti so države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov.
(26) Treba je podrobno določiti obveznosti držav članic glede sistemov za upravljanje in nadzor, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja ter popravljanja neregularnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti, da se zagotovi učinkovito in pravilno izvajanje njihovih večletnih in letnih programov. Zlasti je treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.
(27) Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora je treba spodbujati sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju.
28)
črtano
(29) Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira ta instrument, sta prav tako odvisna od njihovega vrednotenja. V tem smislu je treba uradno določiti odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja.
(30) Ukrepe je treba vrednotiti glede na vmesni pregled in presojo vpliva, postopek vrednotenja pa je treba vključiti v nadzorne ureditve projekta.
(31) Referenčni finančni znesek, v smislu točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17.maja2006(5), je vključen v to odločbo za celotno obdobje programa, brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa, kot jih določa Pogodba.
(31a) Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti mora Komisija zagotoviti smernice, ki organom, nevladnim organizacijam, mednarodnim organizacijam ali drugim subjektom, ki prejemajo sredstva tega sklada, omogočijo, da ustrezno ovrednotijo prejeto podporo ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi.
(32) Ker ciljev predlaganega ukrepa – spodbujati vključevanje državljanov tretjih držav v gostujoče družbe držav članic v okviru skupnih osnovnih načel – države članice same ne morejo uresničiti v zadostni meri in jih lahko zato zaradi obsega in učinkov ukrepa bolje uresniči Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.
(33) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006(6), o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Za izvajanje ukrepov velja postopek upravljalnega odbora, saj je ta določba primernejša za povečanje učinkovitosti v nekaterih primerih.
(33a) Da bi zagotovili pravočasno izvajanje Sklada, bi bilo to odločbo treba uporabljati od 1. januarja 2007.
(34) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi.
(35)V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 6. septembra 2005 izrazila željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te odločbe.
(36)V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo v pismu z dne 27. oktobra 2005 izrazilo željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te odločbe.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je podal mnenje(7)
1. Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 ustanavlja Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, v nadaljnjem besedilu "Sklad", kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013, odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 ter odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter uporabi načela solidarnosti med državami članicami.
Ta odločba opredeljuje cilje, h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila dodelitve razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
2.Ta odločba zajema državljane tretjih držav, ki so na ozemlju tretje države in izpolnjujejo posebne pogoje pred odhodom in/ali pogoje, določene z nacionalno zakonodajo, vključno s tistimi, ki se nanašajo na sposobnost vključevanja v družbo zadevne države članice.
3.Ta odločba ne zajema državljanov tretjih držav, ki so zaprosili za azil in se glede njihove prošnje še ni sprejela dokončna odločitev, ali pa imajo status begunca oziroma status subsidiarne zaščite ali pa se kvalificirajo kot begunci oziroma so upravičeni do subsidiarne zaščite, v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004.
4.Državljan tretje države pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe.
Člen 2
Splošni cilj Sklada
1. Splošni cilj Sklada je podpora prizadevanjem držav članic pri omogočanju državljanom tretjih držav iz različnih gospodarskih, socialnih, kulturnih, verskih, jezikovnih in etničnih okolij, da izpolnjujejo pogoje za bivanje ter se jim olajša vključevanje v evropske družbe.
Sklad je prednostno namenjen ukrepom v zvezi z vključevanjem na novo prispelih državljanov tretjih držav.
2. Zaradi uresničevanja cilja iz odstavka 1 bo Sklad prispeval k razvoju in izvajanju nacionalnih strategij za državljane tretjih držav [...] v vseh vidikih družbe, ob čemer bo zlasti upošteval načelo, da je vključevanje dvosmeren dinamičen proces vzajemnega prilagajanja priseljencev in rezidentov v državah članicah.
3. Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 3
Posebni cilji
Sklad prispeva k naslednjim posebnim ciljem:
a)
omogočiti razvoj in izvajanje sprejemnih postopkov, ki so za proces vključevanja državljanov tretjih držav pomembni in ga olajšujejo;
b)
oblikovati in izvajati proces vključevanja na novo prispelih državljanov tretjih držav v državah članicah;
c)
povečati zmogljivosti držav članic za oblikovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov vključevanja državljanov tretjih držav;
d)
izmenjavi informacij, najboljših praks in sodelovanju znotraj držav članic in med njimi, kar zadeva razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za vključevanje državljanov tretjih držav.
Člen 4
Upravičeni ukrepi v državah članicah
1. Kar zadeva cilj, opredeljen v točki (a) člena 3, Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki:
a)
olajšujejo razvoj in izvajanje sprejemnih postopkov s strani držav članic, med drugim s podpiranjem postopkov posvetovanja z ustreznimi interesnimi skupinami ter strokovnimi nasveti ali izmenjavo informacij o pristopih, usmerjenih na določena državljanstva ali kategorije državljanov tretjih držav;
b)
zagotavljajo, da je izvajanje sprejemnih postopkov za državljane tretjih držav bolj učinkovito in dostopno, med drugim z uporabo uporabnikom prijazne komunikacijske in informacijske tehnologije, informacijskih ukrepov in izbirnih postopkov;
c)
bolje pripravljajo državljane tretjih držav za vključevanje v zadevno gostujočo družbo, in sicer s podporo ukrepom pred potovanjem, ki jim omogočajo, da pridobijo znanje in spretnosti, zahtevane za njihovo vključevanje, kot so poklicno usposabljanje, opisna dokumentacija, splošni tečaji o državljanstvu in učenje zadevnega jezika v državi izvora.
2. Kar zadeva cilj, opredeljen v točki (b) člena 3, Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki:
a)
omogočajo programe in dejavnosti, namenjene predstavitvi družbe države gostiteljice na novo prispelim državljanom tretjih držav ter temu, da si lahko pridobijo osnovno znanje jezika družbe, v kateri gostujejo, njene zgodovine, institucij, glede tamkajšnjih socialno-ekonomskih značilnosti, kulturnega življenja ter temeljnih norm in vrednot; pa tudi programe in dejavnosti, ki dopolnjujejo zgoraj navedeno;
b)
razvijajo in izboljšujejo kakovost tovrstnih programov in dejavnosti na lokalni in regionalni ravni, s posebnim poudarkom na državljanstvu;
c)
krepijo zmogljivosti tovrstnih programov in dejavnosti za posebne skupine, kot so vzdrževanci oseb, za katere veljajo sprejemni postopki, otroci, ženske, ostareli, nepismeni ali invalidne osebe;
d)
povečujejo prilagodljivost tovrstnih programov in dejavnosti, zlasti s pomočjo neintenzivnih tečajev, intenzivnih tečajev v obliki modulov, sistemov učenja na daljavo in e-učenja ali podobnih modelov, ki državljanom tretjih držav omogočajo, da zadevni program ali dejavnost opravijo medtem ko istočasno delajo ali študirajo;
e)
razvijajo in izvajajo tovrstne programe ali dejavnosti, usmerjene na mlade državljane tretjih držav s posebnimi socialnimi in kulturnimi težavami, ki so povezani z vprašanji identitete;
f)
razvijajo programe ali dejavnosti, ki spodbujajo sprejem in podpirajo proces vključevanja visoko usposobljenih in usposobljenih državljanov tretjih držav;
3. Kar zadeva cilj, opredeljen v točkah (c) in (d) člena 3, Sklad podpira ukrepe v državah članicah in med državami članicami, ki:
a)
izboljšujejo dostop državljanov tretjih držav do javnih in zasebnih dobrin ter storitev, tudi s pomočjo posredniških storitev, storitev prevajanja in tolmačenja ter z izboljšanjem medkulturne usposobljenosti osebja;
b)
gradijo trajne organizacijske strukture za upravljanje vključevanja in raznolikosti, spodbujajo trajno udeležbo v civilnem in kulturnem življenju ter razvijajo načine sodelovanja med različnimi zadevnimi interesnimi skupinami, kar omogoča uradnikom na različnih ravneh, da hitro pridobijo podatke o izkušnjah in praksah drugje in, če je to mogoče, da združijo vire;
c)
razvijajo in izvajajo medkulturno usposabljanje, izgradnjo zmogljivosti in upravljanje raznolikosti, usposabljanje osebja javnih in zasebnih ponudnikov storitev, vključno z izobraževalnimi ustanovami;
d)
krepijo zmogljivosti koordinacije, izvajanja, spremljanja in vrednotenja nacionalnih strategij vključevanja za državljane tretjih držav na različnih ravneh in v različnih službah vlade;
e)
prispevajo k vrednotenju sprejemnih postopkov ali zadevnih programov in dejavnosti iz odstavka 2, in sicer s podpiranjem reprezentativnih statističnih raziskav med državljani tretjih držav, ki so bili udeleženi pri programih oz. dejavnostih, ter/ali med ustreznimi interesnimi skupinami, kot so podjetja, nevladne organizacije in regionalni ali lokalni organi;
f)
uvajajo in izvajajo sheme zbiranja in analiziranja podatkov o potrebah različnih kategorij državljanov tretjih držav na lokalni ali regionalni ravni na podlagi vključevanja izhodišč za posvetovanje z državljani tretjih držav in za izmenjavo informacij med interesnimi skupinami, ter na podlagi statističnih raziskovanj v skupnostih priseljencev o tem, kako se najučinkovitejše soočiti s temi potrebami;
g)
prispevajo pri dvosmernem procesu, na katerem temeljijo politike vključevanja, in sicer z oblikovanjem izhodišč za posvetovanje z državljani tretjih držav, izmenjavo informacij med interesnimi skupinami in ter izhodišč za dialog med predstavniki različnih kultur, ver in verstev, kjer sodelujejo predstavniki različnih skupnosti in/ali predstavniki različnih skupnosti ter organov, ki oblikujejo politike in sprejemajo odločitve;
h)
razvijajo kazalnike in primerjalne analize za merjenje napredka na državni ravni;
i)
razvijajo visoko kakovostna orodja spremljanja in sheme vrednotenja za politike in ukrepe vključevanja;
j)
prispevajo k temu, da bo migracija v družbah gostiteljicah ugodneje sprejeta ter da bodo ukrepi vključevanja s pomočjo akcij za ozaveščanje, predvsem v medijih, bolj dobrodošli.
Člen 5
Ukrepi v interesu Skupnosti
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 7 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote ("ukrepi Skupnosti"), ki se nanašajo na politiko priseljevanja in politiko vključevanja [...]
2. Ukrepi Skupnosti, upravičeni do denarne podpore, se morajo zlasti osredotočati na:
a)
nadaljnjega sodelovanja Skupnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti in dobrih praks na področju priseljevanja in izvajanja dobrih praks na področju vključevanja;
b)
podpiranje vzpostavitve omrežij meddržavnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih med telesi v dveh ali več državah članicah in so oblikovani, da bi spodbujali inovacije, olajševali izmenjave izkušenj in dobrih praks ter izboljšali kakovost politike vključevanja;
c)
podporo nadnacionalnim akcijam za ozaveščanje;
d)
podporo študijam, razširjanju in izmenjavi informacij o najboljših praksah in vseh ostalih vidikih politik priseljevanja in vključevanja, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije;
e)
podporo pilotnim projektom in študijam, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja na ravni Skupnosti na področju priseljevanja in vključevanja ter zakonodaje Skupnosti na področju priseljevanja;
f)
podporo razvoju in uporabi skupnih statističnih orodij v državah članicah, ter metod in kazalnikov za merjenje napredka politik na področjih priseljevanja in vključevanja.
3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge ukrepov Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 6
[Ciljne skupine]
črtano
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 7
Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda
1. Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
Zlasti za zagotovitev skladnosti odziva Skupnosti na izzive vključevanja državljanov tretjih držav morajo biti ukrepi, ki se financirajo v okviru tega instrumenta, podrobno opredeljeni in dopolnjevati ukrepe, ki se financirajo v okviru Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za begunce.
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost je navedena predvsem v večletnem programu iz člena 18.
3. Operacije, ki jih financira Sklad, so skladne z določbami Pogodbe in z akti, ki so bili sprejeti v skladu z njo.
Člen 8
Načrtovanje programov
1. Cilji Sklada se izvajajo v okviru večletnega programskega obdobja (2007–2013), ki se ga v vmesnem obdobju pregleda v skladu s členom 21A. Večletno načrtovanje programov zajema prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanje odločitev, revizijo in potrjevanje.
2. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 9
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 19 in 21 so na ustrezni teritorialni ravni odgovorne države članice v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Razlikovanje se uporablja tudi za določbe vrednotenja in poročila o letnih in večletnih programih.
Člen 10
Načini izvajanja
1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 5 in tehnične pomoči iz člena 16. Države članice in Komisija zagotavljajo skladnost z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
2. Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti tako, da:
a)
preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 30;
b)
prekine ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s členoma 40 in 41, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki, opisanimi v členih 44 in 45.
Člen 11
[Dodatnost]
črtano
Člen 12
Partnerstvo
1. Vsaka država članica organizira, v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami,partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali lahko koristno prispevajo pri razvoju programa glede na zadevno državo članico
Takšni organi in telesa so lahko pristojni javni organi na ravni regije, lokalne ali mestne skupnosti oziroma kaki drugi javni organi, mednarodne organizacije in telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije, vključno z organizacijami migrantov, ali socialni partnerji.
V to partnerstvo pa so vključeni vsaj organi za izvajanje, ki jih države članice določijo, da upravljajo z ukrepi Evropskega socialnega sklada, ter organ, odgovoren za Evropski sklad za begunce.
2. Partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR
Člen 13
Skupna sredstva
1.Referenčni finančni znesek za izvedbo ukrepov, ki jih financira ta sklad za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, znaša [825] milijonov EUR.
1a. Letna odobrena proračunska sredstva za Sklad odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
2. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 14.
Člen 14.
Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah
1. Vsaka država članica iz letne dodelitve sredstev Skladu prejme določen znesek v višini 500.000 EUR.
Ta znesek se določi v višini 500.000 EUR letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007-2013, za ostali del obdobja 2007-2013 od leta po njihovem pristopu.
2. Ostanek razpoložljivih letnih sredstev se razdeli med države članice na naslednji način:
a)
40 % sorazmerno s povprečjem skupnega števila državljanov tretjih držav, ki so zakonito prebivali v državah članicah v zadnjih treh letih; in
b)
60 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki so v zadnjih treh letih pridobili dovoljenje, ki so ga izdali organi držav članic za prebivanje na njihovem ozemlju [...]
3. Vendar zaradi izračuna iz točke (b) odstavka 2 naslednje kategorije oseb niso vključene:
a)
sezonski delavci, kakor je določeno v nacionalni zakonodaji;
b)
državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela v skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004(9);
c)
državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene znanstveno-raziskovalnega dela v skladu z Direktivo Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005(10);
d)
državljani tretjih držav, ki so jim podaljšali dovoljenja, izdana s strani organov države članice, ali ki se jim je spremenil status, vključno z državljani tretjih držav, ki so pridobili status rezidentov za daljši čas v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003(11).
4. Za referenčne zneske se štejejo zadnji statistični podatki, ki jih izda Statistični urad Evropskih skupnosti na podlagi podatkov držav članic ter v skladu z zakonodajo Skupnosti.
Če države članice Komisiji (Eurostat) ne posredujejo zadevnih statističnih podatkov, ji zagotovijo začasne podatke, kakor hitro je to mogoče.
V skladu z običajnimi operativnimi postopki Komisija (Eurostat) oceni kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov, preden jih sprejme za referenčne. Države članice na zahtevo Komisije (Eurostat) – da bi lahko te podatke sprejela za referenčne –, slednji v ta namen predložijo vse potrebne podatke.
Člen 15
Struktura financiranja
1. Finančni prispevek Sklada je v obliki donacij.
2. Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do finančne podpore iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropskih skupnosti.
3. Odobrena proračunska sredstva Sklada dopolnjujejo javne ali javnim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe, navedene v tej odločbi.
4. Prispevek Skupnosti v podporo projektov v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 4, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.
To se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 18.
To se lahko poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
5.Države članice v okviru izvajanja nacionalnega načrtovanja programov, kot je podano v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:
a)
položaja in zahtev v državi članici;
b)
stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu;
c)
izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki se prijavlja za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;
d)
obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge dejavnosti, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov.
6. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let glede na redna poročila o napredku.
Člen 16
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500.000 EUR svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, administrativno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe [...].
2. Ti ukrepi vključujejo:
a)
študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada;
b)
ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, med njimi akcije za ozaveščanje ter skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo iz Sklada
c)
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;
d)
oblikovanje skupnega okvira vrednotenja in spremljanja ter sistema kazalnikov, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalniki;
e)
izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave podatkov o praksah na tem področju.
f)
ukrepe obveščanja in usposabljanja organov, ki jih države članice določijo v skladu s poglavjem V; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu z odstavkom 2 člena 31.
Člen 17
Tehnična pomoč držav članic
1. Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2. Letni znesek, namenjen tehični pomoči ne sme preseči
a)
7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega zadevni državi članici, ter dodatnih 30.000 EUR za obdobje med letoma 2007–2010 ter
b)
4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega zadevni državi članici, ter dodatnih 30.000 EUR za obdobje med letoma 2011-2013.
POGLAVJE IV
NAČRTOVANJE PROGRAMOV
Člen 18
Sprejetje strateških smernic
1. Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za plačila pomoči Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju priseljevanja in na drugih področjih, ki zadevajo vključevanje državljanov tretjih držav, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za zadevno obdobje.
2. Za vsak cilj Sklada te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja skupnih osnovnih načel.
3. Komisija najkasneje do vključno 31. maja 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
4. Strateške smernice se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 19
Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov
1. Vsaka država članica na podlagi strateških smernic iz člena 18 predlaga osnutek večletnega programa, ki zajema:
a)
opis trenutnega položaja v zadevni državi članici glede izvajanja nacionalnih strategij vključevanja v luči skupnih osnovnih načel ter, kjer je mogoče, glede razvoja in izvajanja programov sprejema in uvajalnih programov na državni ravni;
b)
analizo zahtev v zadevni državi članici v smislu nacionalnih strategij vključevanja in, kjer je mogoče, programov sprejema in uvajalnih programov ter navedbo operativnih ciljev, oblikovanih tako, da ustrezajo navedenim zahtevam v obdobju, ki ga zajema večletni program;
c)
predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog;
d)
navedbo, ali je strategija združljiva z drugimi regionalnimi ali državnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti;
e)
podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se opredelijo količinsko z uporabo omejenega števila kazalnikov, [...] ob upoštevanju načela sorazmernosti. Kazalniki morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog;
f)
opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela o partnerstvu iz člena 12;
g)
osnutek finančnega načrta, ki za vsako prednostno nalogo in za vsako leto določa predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja;
(
h) izvedbene določbe za večletni program, ki zajemajo:
-
imenovanje vseh organov, naštetih v členu 24, s strani držav članic;
-
opis sistemov izvajanja, spremljanja, nadzora in vrednotenja, vključno z opisom ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom zagotavljanja dopolnjevanja ukrepov s tistimi, ki se financirajo v okviru Evropskega socialnega sklada;
-
opredelitev postopkov za sprožitev in kroženje finančnih tokov, da se zagotovi njihova preglednost;
-
določbe za zagotovitev oglaševanja večletnega programa.
2. Države članice predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece zatem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje.
3.Da bi potrdila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:
a)
njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami, opredeljenimi v členu 18;
b)
ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku, na podlagi predlagane strategije;
c)
skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje plačil pomoči Sklada, z določbami iz te odločbe;
d)
njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, ki je usmerjena na zagotavljanje prostega gibanja oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrol zunanjih mej, azila in priseljevanja.
4.Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami ali ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora ali z zakonodajo Skupnosti, državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira predlagani program.
5. Komisija odobri večletni program v treh mesecih po uradni predložitvi v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 20
Revizija večletnih programov
1. Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo glede na izid vrednotenja in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2. Komisija sprejme odločbo o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 21
Letni programi
1. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
2. Komisija državam članicam najpozneje do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka, kar se izračuna, kot je navedeno v členu 14.
3. Države članice najpozneje do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema:
a)
splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa;
b)
opis nalog, ki se podprejo v okviru letnega programa;
c)
predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe zadevnega programa in navedbo zahtevanega zneska, ki bi pokril tehnično pomoč v okviru člena 17 z namenom izvajanja letnega programa.
4. Komisija pri preučevanju osnutka letnega programa zadevne države članice upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka […].
Komisija v roku meseca dni po uradni predložitvi tega osnutka zadevno državo članico obvesti, ali se ga lahko odobri ali ne. Če osnutek letnega programa ni v skladu z večletnim programom, Komisija pozove državo članico, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira predlagani program.
Komisija najkasneje do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
Člen 21A
Vmesni pregled večletnega programa
1.Komisija najpozneje 31. marca 2010 pregleda strateške smernice in po potrebi sprejme nove strateške smernice za obdobje med letoma 2011–2013.
2.Če se navedene strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.
3.Pravila iz člena 19 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo pri pripravi in odobritvi teh revidiranih večletnih programov.
4.Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu s postopkom, navedenim v členu 51(2).
POGLAVJE V
SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 22
Izvajanje
Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejme potrebna izvedbena pravila.
Člen 23
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, vsebujejo:
a)
opredelitev nalog teles [...], ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu [...];
b)
spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih;
c)
ustrezna sredstva za vsako telo [...] ali službo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih financira Sklad;
d)
postopke za zagotavljanje pravilnosti in regularnosti izdatkov, prijavljenih v okviru večletnega programa;
e)
zanesljive sisteme računovodstva, nadzorovanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;
f)
sistem poročanja in spremljanja, če pristojno telo izvrševanje nalog zaupa drugemu telesu;
g)
priročnike s postopki v zvezi z nalogami, ki se izvajajo;
h)
ureditev za revizijo delovanja sistema;
i)
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;
j)
postopke poročanja in spremljanja neregularnosti in postopke za vračanje neupravičeno izplačanih zneskov.
Člen 24
Določitev organov
1. Država članica za namen izvajanja svojega večletnega programa in letnih programov imenuje:
a)
odgovorni organ: delujoče telo države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja javno službo; odgovorno je za upravljanje večletnih in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo;
b)
organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih in zahtevke za plačila, preden so poslani Komisiji;
c)
revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem, da je funkcionalno neodvisen od [...] odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema za upravljanje in nadzor;
d)
po potrebi pooblaščeni organ.
2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 ter njihove odnose s Komisijo.
3. Ob upoštevanju člena 23(b) se lahko nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 nahajajo v okviru istega telesa.
4. Pravila za izvajanje členov 25 do 29 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 25
Odgovorni organ
1. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje. Organ:
a)
je pravna oseba, razen kadar je reprezentativno telo zadevne države članice;
b)
ima infrastrukturo, ki omogoča, da lahko komunikacija z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo poteka brez težav;
c)
dela v upravnem okviru, kar mu omogoča pravilno izvajanje nalog in preprečevanje kakršnega koli navzkrižja interesov;
d)
je sposoben uporabljati predpise za upravljanje sredstev Skupnosti;
e)
ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati;
f)
ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami in jezikovnimi spretnostmi za administrativno delo v mednarodnem okolju.
2. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno finančno podporo, da lahko v obdobju 2007–2013 še naprej pravilno in neprekinjeno izvaja svoje naloge.
(3a) Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem kar se tiče pravilne uporabe poglavij V-IX te odločbe.
Člen 26
Naloge odgovornega organa
1. Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Njegove naloge so predvsem:
a)
posvetovanje s partnerji v skladu s členom 12;
b)
predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 19 in 21;
c)
vzpostavitev mehanizma sodelovanja z organi za upravljanje, ki jih določi država članica za namene izvajanja ukrepov v okviru Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za begunce;
d)
organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov, če je to primerno;
e)
organizacija postopkov izbire in dodeljevanja sredstev za ukrepe sofinanciranja v okviru Sklada v skladu z načeli iz odstavka 5 člena 15;
f)
prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem;
g)
zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru Sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti;
h)
spremljanje dobave sofinanciranih izdelkov in storitev ter, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in so v skladu s predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi;
i)
zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v letnih programih v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;
j)
zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, udeležena pri izvajanju ukrepov, ki se sofinancirajo iz Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z zadevnim ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila;
k)
zagotavljanje, da se vrednotenja večletnih programov iz člena 48 izvedejo v rokih, ki jih določa ta odločba, in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico;
l)
vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 42;
m)
zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 29(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad;
n)
zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil;
o)
oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih (potrdi jih organ za potrjevanje) ter zahtevke za plačila ali po potrebi ustrezno izjavo o povračilu;
p)
izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov ukrepov, ki jih podpira Sklad;
q)
sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah;
r)
preverjanje izvajanja smernic iz člena 32(6) s strani končnih upravičencev.
2. Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev strokovne pomoči, navedenih v členu 17.
Člen 27
Poverjanje nalog s strani odgovornega organa
1. Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa poverjene pooblaščenemu organu, odgovorni organ natančno opredeli področje uporabe poverjenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje poverjenih nalog, ki so v skladu s pogoji, določenimi v členu 25.
2. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja poverjenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 28
Organ za potrjevanje
1. Organ za potrjevanje:
a)
potrdi, da::
–
je izjava o izdatkih točna, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih,
–
so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi ter da so nastali zaradi ukrepov, ki so bili izbrani v skladu z merili, ki veljajo za program, ter v skladu s predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi;
b)
za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki so vsebovani v izjavah o izdatkih;
c)
za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti;
d)
hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki;
e)
zagotovi povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti (po potrebi skupaj z obrestmi), za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih neregularnosti, ter da se ohranjajo evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov splošnemu proračunu Evropskih skupnosti, če je to mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih.
2. Dejavnosti organa za potrjevanje v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 24.
Člen 29
Revizijski organ
1. Revizijski organ:
a)
zagotavlja, da se revizije izvajajo [...], da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora;
b)
zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;
(c)
Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz pododstavkov (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje.
2. Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami….., …… in …………,(12) ali če se skupni sistemi uporabljajo za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu s točko (c) odstavka 1 predloži enotna združena revizijska strategija.
3. Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:
a)
letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede letnega programa, in poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih za upravljanje in nadzor programa;
b)
mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, če delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, ki so bili predložene Komisiji, pravilne, in da so z njimi povezani poslovni dogodki zakoniti in pravilni.
c)
izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za končno plačilo ter zakonitost in regularnost zadevnih izdatkov.
4. Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5. Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 24.
POGLAVJE VI
PRISTOJNOSTI IN NADZOR
Člen 30
Pristojnosti držav članic
1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in regularnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 23 do 29, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo neregularnosti. Te sporočijo Komisiji in jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če ni mogoče povrniti sredstev, neupravičeno izplačanih končnemu upravičencu, je država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropskih skupnosti, kadar se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi napake ali malomarnosti zadevne države.
4. Države članice so v prvi vrsti odgovorne za finančni nadzor ukrepov in zagotovijo, da se sistemi upravljanja in revizije izvajajo tako, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice Komisiji predložijo opis teh sistemov.
5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 51(2).
Člen 31
Sistemi upravljanja in nadzora
1. Preden Komisija v skladu s postopkom iz člena 51 (2) odobri večletni program, države članice zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 23 do 29. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov skozi celotno programsko obdobje
2. Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije v okviru svoje odgovornosti.
3. Komisija uporabo te določbe pregleda v sklopu priprav na poročilo za obdobje 2007–2013 v skladu s členom 49(3).
Člen 32
Pristojnosti Komisije
1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 31 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 23 do 29, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.
2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvajajo države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo revizije na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v letne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred pregledom. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
3. Komisija lahko zahteva od države članice, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
4. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti in se z njimi dopolnjujejo.
6.Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 33
Sodelovanje z nadzornimi telesi držav članic
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi, da se uskladijo nadzorni načrti in revizijske metode, ter takoj izmenja izide revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se lahko kar najbolje izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.
Komisija najpozneje v treh mesecih sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije iz člena 29.
2. Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.
Za take programe lahko Komisija ugotovi, da se lahko opre zlasti na revizijske dokaze, ki jih posredujejo države članice in da bo svoje revizije na kraju samem izvedla le, če obstajajo dokazi za sum o pomanjkljivostih sistemov.
POGLAVJE VII
FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 34
Upravičenost – Izjave o izdatkih
1. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki jih utrpijo končni upravičenci pri izvajanju ukrepov, in ustrezen prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili upravičenci. To se upraviči s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore iz Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, navedeni v členu 21(4). Sofinancirani ukrepi ne smejo biti zaključeni pred datumom začetka upravičenosti.
Izjemoma obdobje, za katerega so izdatki upravičeni, traja 3 leta za izdatke, namenjene izvajanju ukrepov v okviru letnih programov za leto 2007.
4. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru ukrepov, sofinanciranih iz Sklada v državah članicah v skladu s členom 4, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenem v členu 51(2).
Člen 35
Celovitost plačil upravičencem
Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva se ne smejo odšteti ali zadržati, prav tako se ne sme obračunati nobena nadaljnja posebna dajatev ali kaka druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahtevane pogoje glede upravičenosti ukrepov in izdatkov.
Člen 36
Uporaba eura
1.V eurih so izraženi izdatki iz členov 19 in 21, navedeni v osnutkih večletnih in letnih programov držav članic, ter potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz točke (o) člena 26(1), pa tudi izdatki iz poročila o napredku pri izvajanju letnega programa iz člena 38(4) in končnega poročila o izvajanju letnega programa iz člena 50.
2. V eurih so izražene in izvršene odločbe o financiranju Komisije iz člena 21 (4), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti in plačila.
3.Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo eura niso sprejele kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih organa, odgovornega za zadevni program. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
4.Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz prejšnjega odstavka še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je v računovodske izkaze zabeležil organ za potrjevanje pred datumom začetka veljavnosti nepreklicno določenega menjalnega razmerja med nacionalno valuto in eurom.
Člen 37
Obveznosti
Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe financiranju, s katero se odobri letni program, naveden v členu 21(4).
Člen 38
Plačila - predhodno financiranje
1. Komisija plačila prispevkov iz Skladov izvrši v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2. Plačila se izvajajo v obliki predhodnega financiranja in plačila preostanka. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3. Predhodno plačilo v višini 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero se odobri letni program, se izplača državi članici v šestdesetih dneh po sprejetju navedene odločbe.
4. Drugo predhodno plačilo se izplača najpozneje v treh mesecih potem, ko je Komisija – v dveh mesecih po uradni predložitvi – odobrila poročilo o napredku o izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, oblikovano v skladu s členom 28(1)(a) in členom 34, iz katere je razvidno, da se je porabilo najmanj 60 % zneska prvega plačila. Znesek drugega predhodnega plačila s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga dodeli odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in sicer vedno, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, ter ne presega razlike med zneskom sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko nakazala za izbrane projekte v okviru letnega programa, in prvim predhodnim plačilom.
5. Vse obresti, ki jih ustvarijo predhodna plačila, se knjižijo na zadevni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo ob končni izjavi o izdatkih zadevnega programa.
6. Zneski, izplačani med predhodnim financiranjem, se ob zaprtju letnega programa brišejo iz računovodske evidence.
Člen 39
Plačila preostanka
1. 1 Komisija plača preostanek pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:
a)
potrjeno izjavo o izdatkih, pravilno sestavljeno v skladu s točko (a) člena 28(1) in členom 34 in zahtevek za plačilo preostanka ali izjavo o povračilu;
b)
končno poročilo o izvajanju letnega programa, kot je določeno v členu 50;
c)
letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 29(3).
Plačilo preostanka je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo preostanka.
2. Če odgovorni organ v sprejemljivi obliki in do roka ne uspe zagotoviti dokumentov, ki so zahtevani v odstavku 1, Komisija odstopi od katerega koli dela prevzete obveznosti iz proračuna v ustreznem letnem programu, ki ni bil uporabljen za plačilo predhodnega financiranja.
3. Samodejni postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno opusti za tiste zneske zadevnih projektov, pri katerih v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem delnem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih 6 mesecev. V 3 mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopka upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4. Obdobje devetih mesecev, navedeno v odstavku 1, se prekine, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu z določbami iz člena 41. Obdobje začne znova teči od datuma, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije, navedeni v členu 41(3).
5. Brez poseganja v določbe člena 40 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov, omenjenih v odstavku 1, obvesti zadevno državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi izdatki in priznanimi izdatki. Država članica ima na voljo tri mesece za predložitev svojih pripomb.
6. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in povrne preostanek, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane državam članicam.
7. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača preostanek v največ šestdesetih dneh od datuma sprejema dokumentov, ki so navedeni v odstavku 1 zgoraj. Preostanek proračunskih obveznosti se razveljavi v šestih mesecih po plačilu.
Člen 40
Prekinitev
1. Rok plačila za največ šest mesecev prekine odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, če [...]:
a)
v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi, ki kažejo na pomembno pomanjkljivost pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora [...],
b)
mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja, po tem, ko se je seznanil s podatki, po katerih je postal pozoren na to, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno neregularnostjo, ki ni bila odpravljena.
2. Zadevno državo članico in organ za potrjevanje se nemudoma obvesti o razlogih za prekinitev. Prekinitev se prekliče takoj, ko država članice sprejme potrebne ukrepe.
Člen 41
Začasna ustavitev
1. Komisija lahko začasno ustavi predhodno financiranje in plačila razlike v celoti ali delno, če:
a)
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi; ali
b)
je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno neregularnostjo, ki ni bila odpravljena; ali
c)
država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 30 in 31.
2. Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predhodnega financiranja in plačil preostanka po tem, ko je državi članici ponudila možnost predložitve ugotovitev v roku treh mesecev.
3. Komisija prekliče začasno ustavitev predhodnega financiranja in plačil preostanka, ko oceni, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4. Če država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, se lahko Komisija odloči za [...] preklic celotnega zneska ali dela zneska prispevka Skupnosti k letnemu programu v skladu s členom 45.
Člen 42
Hramba dokumentov
Odgovorni organ brez poseganja v predpise, ki urejajo državne pomoči v skladu s členom 87 Pogodbe, zagotavlja, da so vsi spremni dokumenti glede izdatkov in revizij zadevnih programov na voljo Komisiji in Računskemu sodišču še pet let po zaključku programov, kot določa člen 39(1).
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka ali na upravičeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo na splošno sprejetih nosilcih podatkov, bodisi v izvirni obliki bodisi v obliki overjenih različic, ki se ujemajo z izvirnikom.
POGLAVJE VIII
FINANČNI POPRAVKI
Člen 43
Finančni popravki s strani držav članic
1. Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje neregularnosti na podlagi dokazov o kakršni koli večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2. Država članica izvede potrebne finančne popravke v zvezi s posameznimi ali sistemskimi neregularnostmi, ki se odkrijejo v delovanju ukrepov ali letnih programov. Popravki, ki jih izvedejo države članice, se izvršijo z izterjavo celotnega ali delnega prispevka Skupnosti. Država članica upošteva vrsto in resnost neregularnosti ter finančno izgubo Skladu.
3. Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 50 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.
Popravki države članice obsegajo preklic celotnega ali delnega prispevka Skupnosti; če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 46(2).
4. V primeru sistemskih neregularnosti država članica preiskave razširi na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
Člen 44
Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije
1. Uradniki ali pooblaščeni zastopniki Komisije lahko brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvajajo države članice v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi določbami, opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, glede operacij, ki jih financira Sklad, in glede sistemov upravljanja in nadzora, če to sporočijo najmanj tri delovne dni vnaprej. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni zastopniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva izvedbo pregleda na kraju samem, da preveri pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni zastopniki Komisije lahko sodelujejo pri takih pregledih.
2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 30, začasno ustavi predhodno financiranje ali končno plačilo v skladu s členom 41.
Člen 45
Merila za popravke
1. Komisija lahko izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
a)
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;
b)
je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih neregularen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;
c)
država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 30 pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka.
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb zadevne države članice.
2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljenih neregularnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo neregularnosti, da se ugotovi, ali je potrebno uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je primer neregularnosti povezan z izjavo o izdatkih, za katero je bilo v letnem poročilu izdano pozitivno zagotovilo v skladu s členom 29(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki lahko ovržejo to domnevo.
3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost neregularnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke o finančnih posledicah po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 31, poročil o ugotovljenih neregularnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 46
Povračilo
1. Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropskih skupnosti, se izplača pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, oblikovanim v skladu s členom 72 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(13). Ta rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji zadevnega naloga.
2. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem je postavljen rok, ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 47
Obveznosti držav članic
Finančni popravki Komisije ne posegajo v obveznosti držav članic, da izterjujejo sredstva v skladu s členom 45.
POGLAVJE IX
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 48
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2. Komisija v partnerstvu z državami članicami Sklad redno [...] vrednoti, da bi ocenila relevantnost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na splošni cilj, opredeljen v členu 2, v sklopu priprav na poročilo iz člena 49(3).
3. Komisija tudi oceni dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada, in ukrepi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
Člen 49
Dolžnosti poročanja
1. Odgovorni organ v vsaki državi članici sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projektov.
V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev; ti služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa.
2.. Države članice Komisiji predložijo:
a)
najpozneje do 30. junija 2010 poročilo o vrednotenju o izvajanju ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad;
b)
najpozneje do 30. junija 2012 (za obdobje 2007–2010) in do 30. junija 2015 (za obdobje 2011–2013) predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vpliva ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad.
3. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:
a)
najpozneje do 30. junija 2009 poročilo in pregled uporabe meril iz člena 14 za letno razdelitev sredstev državam članicam; skupaj s predlogi za spremembe, če je to potrebno;
b)
najpozneje do 31. decembra 2010 vmesno poročilo o doseženih rezultatih in kvalitativnih ter kvantitativnih vidikih izvedbe programa Sklada, skupaj z predlogom o prihodnjem razvoju Sklada;
c)
najpozneje do 31. decembra 2012 (za obdobje 2007–2010) in 31. decembra 2015 (za obdobje 2011–2013) poročilo o naknadnem vrednotenju.
Člen 50
Končno poročilo o izvajanju letnega programa
1. Poročilo vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:
a)
finančno in operativno izvajanje letnega programa;
b)
napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njihove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalnikov, kjer in kadar je to mogoče;
c)
potrebna dejanja, ki jih je izvršil odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitost izvajanja, zlasti:
1.
ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov;
2.
povzetek vseh večjih težav, ki so nastale pri izvajanju operativnega programa, in vseh sprejetih ukrepov;
3.
uporabo strokovne pomoči.
d)
ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in obveščenosti javnosti o letnih in večletnih programih.
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih od prejema vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme sklep o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ; ta se sporoči zadevnim državam članicam. Če se Komisija ne odzove v določenem roku, se poročilo šteje za sprejeto.
POGLAVJE X
PREHODNE DOLOČBE
Article 50A
Priprava večletnega programa
1.Z odstopanjem od člena 19 države članice
a)
čim prej po vstopu te odločbe v veljavo in najpozneje do 1. marca 2007 določijo nacionalni odgovorni organ, naveden v členu 25(1)(a), ter po potrebi pooblaščeni organ;
b)
najpozneje do 1. maja 2007 predložijo opis sistemov upravljanja in nadzora iz odstavka 2 člena 32.
2.Do 31. maja 2007 Komisija državam članicam poda
a)
oceno zneskov, ki se jim dodelijo za finančno leto 2007;
b)
ocene zneskov, ki naj bi se jim dodelili za finančna leta 2008–2013, narejene na podlagi ekstrapolacije izračuna ocene za finančno leto 2007, ob upoštevanju predlaganih letnih dodeljenih sredstev za leta med 2007–2013, kot je določeno v finančni perspektivi.
Člen 50B
Priprava letnega programa za leto 2007
1.Z odstopanjem od člena 21 se za izvajanje v finančnem letu 2007 uporablja naslednji časovni razpored:
a)
Komisija najpozneje do 31. maja 2007 državam članicam predloži oceno dodeljenih zneskov za finančno leto 2007;
b)
države članice najpozneje do 1. septembra 2007 Komisiji predložijo osnutek letnega programa.
2.Izdatki, dejansko izplačani med 1. januarjem 2007 in datumom sprejetja odločbe o financiranju, s katero se odobri letni program zadevne države članice, so lahko upravičeni do podpore iz Sklada.
3.Komisija proračunska sredstva Skupnosti za leto 2007 rezervira na podlagi ocene zneska, ki bo dodeljen državam članicam in izračunan v skladu s členom 14, da bi se tako leta 2008 omogočilo sprejetje odločbe o financiranju, s katero se odobri letni program za leto 2007.
POGLAVJE XI
KONČNE DOLOČBE
Člen 51
Odbor
1. Komisiji pomaga skupni odbor "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov", ustanovljen z Odločbo o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" ../… (14) ("Odbor").
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 52
Pregled
Svet pregleda to odločbo na podlagi predloga Komisije najpozneje do 30. junija 2013.
Vneslo se bo sklicevanje na odločbe o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce, Sklada za zunanje meje in Sklada za vračanje.
Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom (Varnost in varstvo svoboščin) *
422k
132k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa "Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom" za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa'Varnost in varstvo svoboščin" (KOM(2005)0124 – C6-0241/2005 – 2005/0034(CNS))
– ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim je Svet zaprosil za mnenje (C6-0241/2005),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A6-0390/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. meni, da je treba pri predvidenem finančnem okvirnem znesku, ki je vključen v ta zakonodajni predlog, upoštevati zgornjo mejo iz razdelka 3 A novega večletnega finančnega okvira, in opozarja, da bo letni znesek sprejet v okviru letnega proračunskega postopka v skladu z določbami iz točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunskim disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(2);
3. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;
4. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
5. zahteva od Sveta, naj ponovno preuči, ali je treba predlog Komisije znatno spremeniti;
6. naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Spremembe Parlamenta
Sprememba 1 Naslov
Predlog Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa "Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom" za obdobje 2007–2013
Predlog Sklepa Sveta o vzpostavitvi posebnega programa "Preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo, zlasti terorizma, in obvladovanje njihovih posledic" za obdobje 2007–2013
Sprememba 2 Uvodna izjava 1
(1) Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom spadajo med poglavitne vidike cilja ohranjanja in razvijanja Unije kot območja svobode, varnosti in pravice, kakor je določeno v četrti alinei člena 2 Pogodbe o Evropski uniji.
(1) Preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo, zlasti terorizma, in obvladovanje njihovih posledic predstavlja prednostni vidik cilja ohranjanja in razvijanja Unije kot območja svobode, varnosti in pravice, kakor je določeno v četrti alinei člena 2 Pogodbe o Evropski uniji.
Sprememba 3 Uvodna izjava 2
(2) Skupnost mora sprejeti potrebne ukrepe, da teroristom prepreči napade na vrednote demokracije, pravno državo, odprto družbo ter svobodo naših državljanov in družb in, kjer je le mogoče, omeji posledice morebitnega napada.
(2) Skupnost mora sprejeti potrebne ukrepe, da prepreči, da naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek (sem spada tudi terorizem), škodujejo dobremu počutju, svobodi in varnosti državljanov in družbe oziroma napadajo same vrednote demokracije, pravno državo in odprto družbo, terda razen tega, kjer je le mogoče, omeji posledice morebitnih nesreč.
Sprememba 4 Uvodna izjava 6
(6)Mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite, ki je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta (ES, Euratom) št. 2001/792 z dne 23. oktobra 2001, obravnava takojšnje ukrepanje ob vseh velikih nesrečah, vendar pa ni bil posebej zasnovan za preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic terorističnih napadov.
črtano
Sprememba 5 Uvodna izjava 7
(7) Zaradi učinkovitosti, stroškovne učinkovitosti in preglednosti je treba posebna prizadevanja za preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic terorizma racionalizirati in financirati na podlagi enotnega programa.
(7) Zaradi učinkovitosti, stroškovne učinkovitosti in preglednosti je treba posebna prizadevanja za preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo, zlasti terorizma, in obvladovanja njihovih posledic, racionalizirati in financirati na podlagi enotnega programa.
Sprememba 6 Uvodna izjava 8
(8) Glede pravne varnosti in skladnosti ter dopolnjevanja z drugimi finančnimi programi je treba opredeliti izraze "ukrepi za preprečevanje in pripravljenost", "krizno upravljanje in obvladovanje posledic" ter "kritična infrastruktura".
(8) Glede pravne varnosti in skladnosti ter dopolnjevanja z drugimi finančnimi programi je treba opredeliti izraze "ukrepi za preprečevanje", "obvladovanje posledic" ter "kritična infrastruktura".
Sprememba 7 Uvodna izjava 9
(9) Kjer je to ustrezno, so ukrepi Komisije skupaj z nadnacionalnimi projekti bistvenega pomena za vzpostavitev celostnega in usklajenega pristopa EU. Poleg tega je koristno in primerno podpirati projekte v državah članicah, v kolikor lahko zagotovijo koristne izkušnje in znanje za nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti, zlasti inšpekcijske ukrepe ter ocene tveganj in nevarnosti.
(9) Ukrepi Komisije in nadnacionalni projekti so bistvenega pomena za takojšen začetek pregledovanja in ocenjevanja nevarnosti, ki grozijo ljudem in kritični infrastrukturi po Evropi, da bi lahko vzpostavili sistem hitrega obveščanja med Komisijo in državami članicami ter omogočili celosten in usklajen pristop pri odzivih na ravni EU. Poleg tega je koristno in primerno podpirati projekte v državah članicah, če lahko zagotovijo koristne ter prenosljive izkušnje in znanje za nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti, zlasti inšpekcijske ukrepe ter ocene tveganj in nevarnosti.
Sprememba 8 Uvodna izjava 10
(10) Prav tako je ustrezno zagotoviti tretjim državam in mednarodnim organizacijam, da sodelujejo pri nadnacionalnih projektih.
(10) Glede na to, da terorizem ne pozna meja, je prav tako ustrezno zagotoviti tretjim državam in mednarodnim organizacijam, da sodelujejo pri nadnacionalnih projektih.
Sprememba 9 Uvodna izjava 11
(11) Zagotoviti je treba dopolnjevanje z drugimi programi Skupnosti in Unije, kot so solidarnostni sklad EU in instrument za hitro ukrepanje in pripravljenost ob velikih nesrečah, mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite, okvirni program za raziskave in razvoj ter strukturni skladi.
(11) Zagotoviti je treba dopolnjevanje z drugimi programi Skupnosti in Unije, kot so solidarnostni sklad EU in instrument za hitro ukrepanje in pripravljenost ob velikih nesrečah, mehanizem Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite, okvirni program za raziskave in razvoj ter strukturni skladi. Namensko je treba odobriti tudi finančna sredstva za programe Komisije, ki bodo omogočili izvedbo posameznih študij s področja varnosti oseb in pomembne infrastrukture, zlasti na področju prometa in energije, da bi v določenem roku vsa sredstva financiranja združili v enem samem instrumentu, ki bi služil jasno oblikovani globalni strategiji varnosti.
Sprememba 10 Uvodna izjava 12
(12) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega programa in jih zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Skupnost, ukrepe lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(12) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega programa in zaradi obsega ali učinkov pobude potrebujejo posredovanje Skupnosti, ukrepe lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Sprememba 11 Uvodna izjava 16
(16) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s členom 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil na podlagi svetovalnega postopka iz člena 3 navedenega sklepa. Ker program nima znatnega vpliva na proračun Skupnosti, je to primerno.
(16) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s členom 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil na podlagi regulativnega postopka iz člena 5 navedenega sklepa.
Sprememba 12 Člen 1, odstavek 1
Ta sklep vzpostavlja posebni program "Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom", v nadaljnjem besedilu "program", v okviru splošnega programa "Varnost in varstvo svoboščin" za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice.
Ta sklep vzpostavlja posebni program "Preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo, zlasti terorizma", in obvladovanje njihovih posledic v nadaljnjem besedilu "program", v okviru splošnega programa "Varnost in varstvo svoboščin" za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice.
Sprememba 13 Člen 2, točka (a)
(a) "preprečevanje in pripravljenost" pomeni ukrepe, namenjene preprečevanju in/ali zmanjševanju tveganja terorističnih napadov in/ali njihovih posledic, zlasti z ocenami tveganj in nevarnosti, inšpekcijami in razvojem skupnih tehnoloških in metodoloških standardov;
(a) "preprečevanje" pomeni ukrepe, namenjene preprečevanju in/ali zmanjševanju tveganja terorističnih napadov in/ali drugih tveganj, povezanih z varnostjo, ter ugotavljanju nevarnosti, ki grozijo ljudem in kritični infrastrukturi, zlasti z ocenami tveganj in nevarnosti, inšpekcijami in razvojem skupnih tehnoloških in metodoloških standardov;
Sprememba 14 Člen 2, točka (b)
(b) "obvladovanje posledic" pomeni ukrepe, ki omejujejo vmesne posledice terorističnih napadov in so potrebni za varovanje Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice;
(b) "obvladovanje posledic" pomeni usklajevanje samo tistih ukrepov, ki so utemeljeni v skladu s členom 5(2), da bi se odzvali na nesreče, povezane z varnostjo, zlasti na terorizem, in omejili njihove posledice, saj so ti ukrepi potrebni za varovanje Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice, zlasti ob vzpostavitvi centraliziranega sistema hitrega obveščanja in učinkovitega usklajevanja na ravni Skupnosti pri odzivih v tovrstnih primerih;
Sprememba 15 Člen 2, točka (c)
(c) "kritična infrastruktura" pomeni materialne vire, storitve, komunikacijsko infrastrukturo, omrežja in/ali zmogljivosti, katerih oviranje ali uničenje bi resno vplivalo na zdravje, varnost, varstvo ali gospodarsko blaginjo državljanov ali na učinkovito delovanje Evropske unije ali vlad njenih držav članic.
(c) "kritična infrastruktura" pomeni materialne vire, storitve, komunikacijsko infrastrukturo, omrežja in/ali zmogljivosti, katerih oviranje ali uničenje bi resno vplivalo na zdravje, varnost, gospodarsko blaginjo državljanov, na okolje ali na dejavnost Evropske unije ali vlad njenih držav članic; seznam infrastrukture je naveden v prilogi k temu sklepu in ga je mogoče dopolniti.
Sprememba 16 Člen 3, odstavek 1
1. Ta program prispeva k zaščiti državljanov, njihovih svoboščin in družbe pred terorističnimi napadi in z njimi povezanimi incidenti ter k varovanju Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice.
1. Ta program prispeva k zaščiti državljanov, njihovih svoboščin in družbe pred terorističnimi napadi in drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo, ne glede na njihov vzrok ali izvor, in z njimi povezanimi incidenti ter k varovanju Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice.
Sprememba 17 Člen 3, odstavek 2
2. Splošni cilji programa prispevajo k razvoju drugih politik Unije in Skupnosti, kot so policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, varstvo okolja, javno zdravje, promet, raziskave in tehnološki razvoj ter ekonomska in socialna kohezija.
2. Splošni cilji programa prispevajo k razvoju koncepta skupne varnosti, ki zlasti temelji na drugih politikah Unije in Skupnosti, kot so policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, varstvo okolja, oskrba z energijo, varnost komunikacijskih in informacijskih omrežij, javno zdravje, promet, raziskave in tehnološki razvoj, neprekinjenost javnih ukrepov ter ekonomska in socialna kohezija.
Sprememba 18 Člen 4, odstavek 1
1. Program v okviru splošnih ciljev spodbuja, pospešuje in razvija ukrepe za preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic, razen če niso zajeti v drugih posebnih pravnih instrumentih.
1. Program v okviru splošnih ciljev spodbuja, pospešuje in razvija ukrepe za preprečevanje tveganj, povezanih z varnostjo, zlasti na področju terorizma, in obvladovanje njihovih posledic, razen če niso zajeti v drugih posebnih pravnih instrumentih.
Sprememba 19 Člen 4, odstavek 2, uvodno besedilo
2. Na področju preprečevanja terorističnih napadov in pripravljenosti nanje je cilj programa:
2. Na področju preprečevanja terorističnih napadov je cilj programa:
Spremembi 20 in 21 Člen 4, odstavek 2, točka (a)
(a) spodbujati, pospeševati in podpirati ocene tveganj in nevarnosti za kritično infrastrukturo, vključno z vrednotenji na kraju samem, da bi se ugotovile možne tarče terorističnih napadov in možne potrebe za izboljšanje njihove varnosti,
(a) spodbujati, pospeševati in podpirati ocene tveganj in nevarnosti za ljudi in kritično infrastrukturo, zlasti z vrednotenji na kraju samem, da bi se ugotovile možne tarče in možne potrebe za izboljšanje njihove varnosti,
Sprememba 22 Člen 4, odstavek 3, uvodno besedilo
3. Na področju obvladovanja posledic v primeru terorističnih napadov je cilj programa:
3. Na področju obvladovanja posledic, zlasti povezanih s terorističnimi napadi, je cilj programa:
Sprememba 23 Člen 4, odstavek 3, točka (a)
(a) spodbujati, pospeševati in podpirati izmenjavo znanja, izkušenj in tehnologije v zvezi z možnimi posledicami terorističnih napadov,
(a) spodbujati, pospeševati in podpirati izmenjavo znanja, izkušenj in tehnologije v zvezi z možnimi posledicami terorističnih napadov in drugih tveganj, povezanih z varnostjo,
Sprememba 24 Člen 4, odstavek 3, točka (c)
(c) pravočasno zagotoviti posebno strokovno znanje na področju terorizma v okviru splošnih mehanizmov za krizno upravljanje, hitro opozarjanje in civilno zaščito.
(c) pravočasno zagotoviti posebno strokovno znanje tudi na področju terorizma v okviru splošnih mehanizmov za krizno upravljanje, hitro opozarjanje in civilno zaščito.
Sprememba 25 Člen 5, odstavek 1, točka (c), alinea 4
– znatno prispevajo k varovanju Unije in njenih državljanov pred terorističnimi napadi.
- znatno prispevajo k varovanju Unije in njenih državljanov pred terorističnimi napadi in drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo; upravičeni so ukrepi, ki se izvajajo v sodelovanju z zadevnimi državami članicami in so povezani z nacionalno kritično infrastrukturo, njihov cilj pa je odpraviti oziroma zmanjšati nevarnosti, da bi izrabili pomanjkljivosti infrastrukture na področju varnosti, zlasti če bi to lahko imelo hude čezmejne posledice.
Sprememba 26 Člen 5, odstavek 2 a (novo)
2a. Sprejetje, izvajanje in financiranje operativnih varnostnih ukrepov, ki so v tem programu opredeljeni kot potrebni za izboljšanje splošne varnosti v Evropski uniji, ostanejo v pristojnosti držav članic.
Sprememba 27 Člen 7, odstavek 2 a (novo)
2a. Dostop do sredstev se olajša z uporabo načela sorazmernosti pri dokumentaciji, ki jo je treba predložiti, in z vzpostavitvijo podatkovne baze za vložitev prijav.
Sprememba 28 Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Objava financiranja
Vse mreže, institucije ali združenja, ki so deležna subvencije v okviru obstoječega programa, morajo priznati podporo, ki jo dobijo od Evropske unije. V ta namen Komisija opredeli podrobne smernice glede preglednosti.
Sprememba 29 Člen 8, odstavek 4, točka (-a) (novo)
(- a) prednostna naloga preprečevanja terorističnih napadov, razen v primeru hudih nesreč;
Sprememba 30 Člen 8, odstavek 4 a (novo)
4a. Komisija mora čim bolj poenostaviti postopke in zagotoviti, da pozivi k oddaji predlogov iz tega programa pobudnikom predstavljenih projektov ne bodo birokratsko breme. Poziv k oddaji predlogov je mogoče organizirati v dveh fazah, pri čemer bi bilo treba v prvi fazi poslati le podatke, ki so nujno potrebni za ustrezno oceno projekta.
Sprememba 31 Člen 9, odstavek 2
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Sprememba 32 Člen 10, odstavek 1
1. Iskale se bodo sinergije, doslednost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije in Skupnosti, med drugim s programoma Preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter Kazensko pravosodje , pa tudi z okvirnimi programi za raziskave in tehnološki razvoj, solidarnostnim skladom Evropske unije in instrumentom za ukrepanje in pripravljenost ob velikih nesrečah.
1. Iskale se bodo sinergije, doslednost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije in Skupnosti, med drugim s programoma "Preprečevanje kriminala in boj proti njemu" ter "Kazensko pravosodje", pa tudi z okvirnimi programi za raziskave in tehnološki razvoj, solidarnostnim skladom Evropske unije in instrumentom za ukrepanje in pripravljenost ob velikih nesrečah. Komisija zagotovi, da se ukrepi iz teh programov ne podvajajo.
Sprememba 33 Člen 10, odstavek 2
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje programa in drugih instrumentov Unije/Skupnosti, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti in Unije, zlasti s programom Preprečevanje kriminala in boj proti njemu.
2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje programa in drugih instrumentov Skupnosti/Unije, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti in Unije, zlasti s programom Preprečevanje in boj proti kriminalu, in programi Komisije, ki omogočajo izvedbo posameznih študij s področja varnosti kritične infrastrukture, kot so programi, ki že potekajo na področju prometa in energije.
Sprememba 34 Člen 10, odstavek 2 a (novo)
2a. Komisija zagotovi, da ukrepi, ki jih zajema ta sklep, dopolnjujejo tiste, ki jih zajemajo programi iz odstavka 1, in da se ne podvajajo.
Sprememba 35 Člen 10, odstavek 3 a (novo)
3a. Če se izkaže, da sredstva programa niso zadostna za izvajanje že sprejetih ukrepov, Skupnost zagotovi financiranje iz drugih skladov.
Sprememba 36 Člen 12, odstavek 1, pododstavek 1 a (novo)
Komisija zagotovi predhodno oceno, spremljanje in naknadno oceno ukrepov, ki jih zajema ta sklep.
Sprememba 37 Člen 14, odstavek 2 a (novo)
2a. Komisija vsako leto ob predložitvi predhodnega predloga proračuna Evropski parlament in Svet obvesti o izvajanju programa, zlasti uporabi razpoložljivih sredstev.
Spremembi 38 in 39 Člen 14, odstavek 3
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:
(- a) kratko letno poročilo, ki vključuje zlasti podatke, ki omogočajo kvantitativno oceno uspešnosti tega programa;
(a) vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2010;
(a) natančno vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2010;
(b) sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 31. decembra 2010;
(b) sporočilo o nadaljevanju tega programa, zlasti glede njegovih ciljev, najkasneje do 31. decembra 2010;
(c) poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. marca 2015.
(c) poročilo o naknadnem vrednotenju, v katerem so navedeni proračunska ocena in rezultati programa ob zaključku njegovega izvajanja. Predloženo mora biti najkasneje do 31. marca 2015.
Sprememba 40 Člen 14 a (novo)
Člen 14a
Objava projektov
Vsako leto Komisija in države članice objavijo seznam projektov, ki jih financira ta program, skupaj s kratkim opisom vsakega od njih.
Sprememba 41 Člen 14 b (novo)
Člen 14 b
Enako obravnavanje
Organi, ki so upravičeni do subvencij za poslovanje v skladu s tem programom, lahko sodelujejo pri pozivih za oddajo predlogov za druge programe, vendar zato niso prednostno obravnavani v primerjavi z drugimi organizacijami, ki se financirajo iz drugih proračunov, ne iz proračuna EU.
Sprememba 42 Priloga (novo)
Priloga
OKVIRNI SEZNAM SEKTORJEV KRITIČNE INFRASTRUKTURE
(1)Energija
a. proizvodnja nafte in zemeljskega plina, rafiniranje, obdelava in skladiščenje, vključno z naftovodi in plinovodi,
b. proizvodnja električne energije,
c. prenos električne energije, plina in nafte,
d. razdeljevanje električne energije, plina in nafte,
(2)Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)
a. zaščita informacijskih sistemov in omrežij
b. instrumentacijska avtomatizacija in nadzorni sistemi (SCADA itd.)
c. internet
d. oskrba s stacionarnim telefonskim omrežjem
e. oskrba z mobilnim telefonskim omrežjem
f. radijska komunikacija in navigacija
g. satelitska komunikacija;
h. radiodifuzija
(3)Voda
a. oskrba s pitno vodo
b. nadzor kakovosti vode
c. omejevanje pretoka in nadzor količine vode
(4)Hrana
Oskrba s hrano in varovanje varnosti hrane
(5)Zdravje
a. bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba
b. zdravila, serumi, cepiva in farmacevtski izdelki
c. biološki laboratoriji in biološki dejavniki
(6)Finance
a. plačilne službe/plačilne strukture (zasebne)
b. storitve javnih financ
(7)Varnost, javni red in pravica
a. varnost in ohranjanje reda
b. delovanje sodnega sistema in upravljanje zaporov
(8)Civilna uprava
a. delovanje vlade
b. vojska
c. službe civilne uprave
d. službe za ukrepanje ob nesrečah
e. poštne in kurirske storitve
(9)Prevoz a. cestni promet
b. železniški promet
c. zračni promet
d. prevoz po celinskih plovnih poteh
e. prevozi po morju na kratkih razdaljah in oceanih
(10)Kemična in jedrska industrija
a. proizvodnja in skladiščenje/predelava kemičnih in jedrskih snovi
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta za sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov (10351/1/2006 – C6-0314/2006 – 2005/0017(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (10351/1/2006 – C6-0314/2006)(1),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0081)(3),
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0209)(4),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za pravice žensk in enakost spolov za drugo obravnavo (A6-0455/2006),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno; potrjuje skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije o tem, ki je priložena skupnemu stališču;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 13(2) in 141(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(6),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Enakost med moškimi in ženskami je temeljno načelo Evropske unije. Člena 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije določata prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi spola in predpisujeta, da se mora pravica do enakosti med moškimi iz ženskami zagotoviti na vseh področjih.
(2) Člen 2 Pogodbe določa, da je enakost med moškimi in ženskami ena od glavnih nalog Skupnosti. Podobno člen 3(2) Pogodbe zahteva, da si Skupnost v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami ter tako zagotavlja vključitev načela enakosti med moškimi in ženskami v vse politike Skupnosti.
(3) Člen 13 Pogodbe pooblašča Svet, da sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na vseh področjih pristojnosti Skupnosti, med drugim tudi na podlagi spola.
(4) Načelo enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklica je zapisano v členu 141 Pogodbe in sprejeta je bila že obsežna zakonodaja glede enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve in delovnimi pogoji, vključno z enakim plačilom.
(5) V prvem letnem poročilu o enakosti med moškimi in ženskami, ki ga je predložila na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2004, Komisija ugotavlja, da na področjih večine politik obstajajo velike razlike med spoloma, da je neenakost med moškimi in ženskami večrazsežnosten pojav, ki se ga je treba lotiti s celovito kombinacijo ukrepov politik, in da si je treba še bolj prizadevati za uresničevanje ciljev Lizbonske strategije.
(6) Evropski svet je na zasedanju v Nici od 7. do 9. decembra 2000 pozval k "večji ozaveščenosti, združevanju sredstev in izmenjavi izkušenj, zlasti z ustanovitvijo Evropskega inštituta za vprašanja odnosov med spoloma".
(7) Študija o izvedljivosti(7), ki jo je naročila Komisija, je pokazala, da bi imel Evropski inštitut za enakost spolov lahko jasno vlogo pri uresničevanju nekaterih nalog, s katerimi se obstoječe institucije trenutno ne ukvarjajo, zlasti na področju usklajevanja, centralizacije ter razširjanja podatkov in informacij raziskovanj, izgradnje mrež, povečevanja zunanje razpoznavnosti enakosti med moškimi in ženskami, poudarjanja vidika spola ter razvoja orodij za večjo vključenost načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti.
(8) Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 10. marca 2004 o politikah Evropske unije o enakosti spolov(8) pozval Komisijo, naj si pospešeno prizadeva za ustanovitev Inštituta.
(9) Svet za zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov, ki se je sestal 1. in 2. junija 2004, in Evropski svet, ki je zasedal 17. in 18. junija 2004, sta podprla ustanovitev Evropskega inštituta za enakost spolov. Evropski svet je Komisijo pozval, naj poda ustrezen predlog.
(10) Da bi Skupnost lahko učinkovito spodbujala in izvajala politiko enakosti spolov, zlasti v razširjeni Uniji, bi bilo treba zbirati, analizirati in razširjati objektivne, zanesljive in primerljive informacije ter podatke o enakosti med moškimi in ženskami, razviti ustrezna orodja za preprečevanje vseh oblik diskriminacije zaradi spola in za vključevanje načela enakosti spolov v vse politike, spodbujati dialog med zainteresiranimi stranmi ter povečati ozaveščenost med državljani EU. Zato je primerno ustanoviti Evropski inštitut za enakost spolov, ki bi institucijam Skupnosti in državam članicam pomagal izvajati te naloge.
(11) Enakosti spolov se ne da doseči zgolj s protidiskriminacijsko politiko, temveč so potrebni tudi ukrepi za spodbujanje harmoničnega sobivanja in uravnoteženega sodelovanja moških in žensk v družbi; Inštitut bi prispeval k doseganju teh ciljev.
(12) Glede na pomen odprave stereotipov glede spolov v okviru vseh življenjskih stilov in glede na pomen pozitivnih zgledov, ki naj bi jim sledili ženske in moški, bi bilo treba med naloge Inštituta vključiti tudi ukrepe za doseganje teh ciljev.
(13) Sodelovanje z ustreznimi organi držav članic in ustreznimi statističnimi organi, zlasti z Eurostatom, je bistvenega pomena za spodbujanje zbiranja primerljivih in zanesljivih podatkov na evropski ravni. Ker so podatki o enakosti med moškimi in ženskami pomembni za vse ravni v okviru Skupnosti – lokalno, regionalno, nacionalno in raven Skupnosti – bi bilo koristno, da so taki podatki na razpolago organom držav članic pri oblikovanju politik in ukrepov na področjih njihove pristojnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.
(14) Inštitut bi moral delovati v kar najtesnejši povezavi z vsemi programi in organi Skupnosti, da se prepreči podvajanje in zagotovi najboljša mogoča uporaba sredstev, zlasti z Evropsko fundacijo za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer(9), Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu(10), Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja(11) in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice(12).
(15) Inštitut bi moral razvijati sodelovanje in dialog z nevladnimi organizacijami in organizacijami za enake možnosti, raziskovalnimi centri, s socialnimi partnerji ter z drugimi podobnimi organizacijami, ki si dejavno prizadevajo za doseganje enakosti na nacionalni in evropski ravni ter v tretjih državah. Zaradi učinkovitosti bi bilo primerno, da bi Inštitut vzpostavil in usklajeval evropsko elektronsko mrežo za enakost spolov, ki bi povezovala takšne organizacije in strokovnjake iz držav članic.
(16) Da se zagotovita potrebno ravnotežje med državami članicami in kontinuiteta članov upravnega odbora, bodo od leta 2007 predstavniki Sveta imenovani za posamezne mandate v skladu z vrstnim redom rotacije predsedovanja Svetu.
(17) V skladu s členom 3(2) Pogodbe je primerno, da se spodbuja uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.
(18) Inštitut bi moral biti pri izvajanju svojih nalog čimbolj neodvisen.
(19) Inštitut bi moral uporabljati ustrezna pravila Skupnosti o dostopu javnosti do dokumentov, kakor so določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001(13), ter o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, kakor so določena v Uredbi (ES) št. 45/2001(14).
(20) Za Inštitut se uporablja Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(15).
(21) Glede pogodbene odgovornosti Inštituta, ki jo ureja pravo, veljavno za pogodbe, ki jih sklene Inštitut, bi moralo biti pristojno Sodišče, ob upoštevanju morebitnih arbitražnih klavzul, ki jih vsebujejo te pogodbe. Sodišče bi moralo biti pristojno tudi za spore v zvezi s povračilom škode, ki izhaja iz nepogodbene odgovornosti Inštituta.
(22) Presoja vpliva Inštituta, morebitnih potreb po spreminjanju ali razširitvi njegovih nalog ter časovnega razporeda takšnih sprememb se opravi na podlagi neodvisnega zunanjega ocenjevanja.
(23) Ker ciljev te uredbe, in sicer z zagotavljanjem tehnične pomoči institucijam Skupnosti in organom držav članic prispevati in okrepiti spodbujanje enakosti spolov, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti in iz njih izhajajoče nacionalne politike, bojem proti diskriminaciji zaradi spola ter povečevanjem ozaveščenosti državljanov EU glede enakosti spolov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov teh ukrepov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.
(24) Člen 13(2) Pogodbe dopušča sprejetje ukrepov Skupnosti za podporo in spodbujanje boja proti diskriminaciji zaradi spola tudi izven področja zaposlovanja. Člen 141(3) Pogodbe je posebna pravna podlaga za ukrepe, katerih cilj je zagotoviti uporabo načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklica. Zato sta člena 13(2) in 141(3) skupaj ustrezna pravna podlaga za sprejetje te uredbe –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ustanovitev inštituta
Ustanovi se Evropski inštitut za enakost spolov (v nadaljnjem besedilu "Inštitut").
Člen 2
Cilji
Splošni cilji Inštituta so z zagotavljanjem tehnične pomoči institucijam Skupnosti, zlasti Komisiji, in organom držav članic prispevati in krepiti spodbujanje enakosti spolov, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti in iz njih izhajajoče nacionalne politike, bojem proti diskriminaciji zaradi spola ter povečevanjem ozaveščenosti državljanov EU glede enakosti spolov, kakor je določeno v členu 3.
Člen 3
Naloge
1. Da bi uresničil cilje, določene v členu 2, Inštitut:
a)
zbira, analizira in razširja ustrezne objektivne, primerljive in zanesljive podatke o enakosti spolov, vključno z rezultati raziskav in najboljših praks, ki mu jih sporočijo države članice, institucije Skupnosti, raziskovalni centri, nacionalni organi za vprašanja enakosti, nevladne organizacije, socialni partnerji, ustrezne tretje države in mednarodne organizacije, ter predlaga področja prihodnjih raziskav;
b)
razvija metode za izboljšanje objektivnosti, primerljivosti in zanesljivosti podatkov na evropski ravni z oblikovanjem meril, ki bodo povečala doslednost informacij, ter pri zbiranju podatkov upošteva enakost spolov;
c)
razvija, analizira, ocenjuje, razširja metodološka orodja za podporo vključevanju načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti in iz njih izhajajoče nacionalne politike ter spodbuja vključitev enakosti spolov v vse institucije in organe Skupnosti;
d)
opravlja raziskave o položaju v zvezi z enakostjo spolov v Evropi;
e)
vzpostavi in usklajuje Evropsko mrežo za enakost spolov, ki vključuje centre, organe, organizacije in strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem enakosti spolov in z vključevanjem načela enakosti spolov, s čimer podpira in spodbuja raziskave, čim boljšo uporabo razpoložljivih sredstev ter spodbuja izmenjavo in razširjanje podatkov;
f)
pripravlja priložnostna srečanja strokovnjakov v podporo raziskovalnemu delu Inštituta, spodbuja izmenjavo podatkov med raziskovalci in spodbuja vključevanje vidika enakosti spolov v njihove raziskave;
g)
za povečevanje ozaveščenosti državljanov EU o enakosti spolov skupaj z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pripravlja konference, kampanje in srečanja na evropski ravni ter njihove ugotovitve in sklepe predloži Komisiji;
h)
razširja podatke o pozitivnih zgledih nestereotipnih vlog žensk in moških na različnih življenjskih področjih , predstavlja svoje ugotovitve ter pobude za seznanitev javnosti o takih "zgodbah o uspehu" in pobude za nadgradnjo takih zgodb;
i)
razvija dialog in sodelovanje z nevladnimi organizacijami in organizacijami za enake možnosti, z univerzami in strokovnjaki, raziskovalnimi centri, socialnimi partnerji ter z njimi povezanimi organizacijami, ki si dejavno prizadevajo za doseganje enakosti na nacionalni in evropski ravni;
j)
vzpostavlja javnosti dostopne dokumentacijske vire;
k)
zasebnim in javnim organizacijam daje na voljo podatke o vključevanju načela enakosti spolov in
l)
institucijam Skupnosti zagotavlja podatke o enakosti spolov in vključevanju načela enakosti spolov v državah pristopnicah in državah kandidatkah.
2. Inštitut objavlja letno poročilo o svojih dejavnostih.
Člen 4
Področja delovanja in metode dela
1. Inštitut izvaja svoje naloge v okviru pristojnosti Skupnosti in v luči sprejetih ciljev in prednostnih področij, ki so določena v njegovem letnem programu, ter z ustreznim upoštevanjem razpoložljivih proračunskih sredstev.
2. Delovni program Inštituta je v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti na področju enakosti spolov in delovnim programom Komisije, vključno z njenim statističnim in raziskovalnim delom.
3. Pri izvajanju svojih dejavnosti Inštitut, da bi preprečil podvajanje in zagotovil kar najboljšo uporabo sredstev, upošteva obstoječe podatke iz vseh virov, zlasti pa dejavnosti, ki jih že izvajajo institucije Skupnosti ter druge institucije, organi in pristojne nacionalne in mednarodne organizacije, ter tesno sodeluje s pristojnimi službami Komisije, vključno z Eurostatom. Inštitut zagotovi primerno usklajevanje z vsemi ustreznimi agencijami Skupnosti in organi Unije, ki se po potrebi opredeli v memorandumu o soglasju.
4. Inštitut zagotovi, da so posredovane informacije razumljive končnim uporabnikom.
5. Inštitut lahko v zvezi z nalogami, katerih izvedbo lahko zaupa drugim organizacijam, stopa z njimi v pogodbena razmerja, in sicer predvsem podizvajalska.
Člen 5
Status pravne osebe ter pravna in poslovna sposobnost
Inštitut je pravna oseba. V vseh državah članicah ima kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.
Člen 6
Neodvisnost Inštituta
Inštitut izvaja svoje dejavnosti neodvisno in v javnem interesu.
Člen 7
Dostop do dokumentov
1. Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja za vse dokumente, ki jih hrani Inštitut.
2. Upravni odbor sprejme ureditve za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 1 v šestih mesecih po ustanovitvi Inštituta.
3. Pod pogoji, določenimi v členih 195 in 230 Pogodbe, se lahko proti odločitvam, ki jih Inštitut sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, vloži pritožba pri varuhu človekovih pravic ali tožba na Sodišče.
4. Za obdelavo podatkov v Inštitutu se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001.
Člen 8
Sodelovanje z organizacijami na nacionalni in evropski ravni, z mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami
1. Inštitut sodeluje z organizacijami in s strokovnjaki iz držav članic, kot so organi za vprašanja enakosti, raziskovalni centri, univerze, nevladne organizacije, socialni partnerji, ter z ustreznimi organizacijami na evropski ali mednarodni ravni in s tretjimi državami, ki Inštitutu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog.
2. Če so za učinkovito izvajanje nalog Inštituta potrebni sporazumi z mednarodnimi organizacijami ali tretjimi državami, Skupnost v interesu Inštituta z mednarodnimi organizacijami ali tretjimi državami v skladu s postopkom, določenim v členu 300 Pogodbe, sklene takšne sporazume. Ta določba ne preprečuje priložnostnega sodelovanja s takšnimi organizacijami ali s tretjimi državami.
Člen 9
Sestava Inštituta
Inštitut sestavljajo:
a)
upravni odbor,
b)
strokovni forum;
c)
direktor in njegovo osebje.
Člen 10
Upravni odbor
1. Upravni odbor sestavljajo:
a)
osemnajst predstavnikov, ki jih imenuje Svet na podlagi predloga vsake zadevne države članice;
b)
en član, predstavnik Komisije, ki ga imenuje Komisija;
2. Člani upravnega odbora so imenovani tako, da se zagotovi najvišji standard usposobljenosti ter široko ustrezno in transdisciplinarno strokovno znanje na področju enakosti spolov.
Svet in Komisija si prizadevata doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.
Namestniki, ki zastopajo člana med njegovo odsotnostjo, se imenujejo po istem postopku.
Svet objavi seznam članov in namestnikov članov upravnega odbora v Uradnem listu Evropske unije, na spletni strani Inštituta in na vseh ustreznih drugih spletnih straneh.
3. Mandat traja tri leta. V vsakem mandatu predstavljajo člani, ki jih imenuje Svet, osemnajst držav članic v vrstnem redu rotacije predsedovanja, pri čemer vsaka zadevna država članica imenuje po enega člana.
4. Upravni odbor izvoli predsednika in podpredsednika za dobo treh let.
5. Vsak član upravnega odbora iz odstavka 1(a) ali (b) – oziroma med njegovo odsotnostjo njegov namestnik – ima en glas.
6. Upravni odbor sprejema odločitve, potrebne za delovanje Inštituta. Zlasti pa:
a)
po posvetovanju s Komisijo in na podlagi osnutka, ki ga pripravi direktor iz člena 12, sprejme letni program dela in srednjeročni program dela, ki zajema triletno obdobje, v skladu s proračunom in razpoložljivimi sredstvi; programe se lahko po potrebi kadar koli pregleda in spremeni; prvi letni program dela se sprejme najpozneje v devetih mesecih po imenovanju direktorja;
b)
sprejme letno poročilo iz člena 3(2), ki zlasti primerja dosežene rezultate s cilji letnega programa dela; to poročilo se predloži najpozneje do 15. junija Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter se objavi na spletni strani Inštituta;
c)
izvaja disciplinski nadzor nad direktorjem in ga imenuje ali razreši v skladu s členom 12 in
d)
sprejema osnutke in končne letne proračune Inštituta.
7. Upravni odbor sprejme notranja pravila Inštituta na podlagi predloga, ki ga pripravi direktor po posvetovanju s Komisijo.
8. Upravni odbor odloča z večino svojih članov. Predsednik ima odločilni glas. V primerih iz odstavka 6 in iz člena 12(1) se odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino članov upravnega odbora.
9. Upravni odbor sprejme svoj poslovnik na podlagi predloga, ki ga pripravi direktor po posvetovanju s Komisijo.
10. Predsednik skliče upravni odbor vsaj enkrat letno. Predsednik skliče dodatne seje na lastno pobudo ali na zahtevo tretjine članov upravnega odbora.
11. Inštitut Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu "proračunski organ") vsako leto predloži vse informacije, pomembne za izid ocenjevalnih postopkov.
12. Direktorji Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in Agencije Evropske unije za temeljne pravice so lahko po potrebi vabljeni na seje upravnega odbora kot opazovalci, da se uskladijo ustrezni delovni programi z vidika vključevanja načela enakosti spolov.
Člen 11
Strokovni forum
1. Strokovni forum sestavljajo člani pristojnih teles, specializiranih za vprašanja enakosti spolov, pri čemer vsaka država članica imenuje po enega predstavnika, Evropski parlament imenuje dva člana, ki predstavljata druge pomembne organizacije, specializirane za vprašanja enakosti spolov, Komisija pa določi še tri člane, ki zastopajo zainteresirane strani na evropski ravni, in sicer po enega člana:
a)
ustrezne nevladne organizacije na ravni Skupnosti, ki ima upravičen interes zaradi prispevka k boju proti diskriminaciji na podlagi spola in spodbujanja enakosti spolov;
b)
organizacij delodajalcev na ravni Skupnosti in
c)
organizacij delavcev na ravni Skupnosti.
Države članice in Komisija si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v strokovnem forumu.
Predstavnike lahko nadomestijo namestniki, ki so imenovani istočasno.
2. Člani strokovnega foruma niso člani upravnega odbora.
3. Strokovni forum pomaga direktorju pri zagotavljanju odličnost in neodvisnost delovanja Inštituta.
4. Strokovni forum je mehanizem za izmenjavo podatkov v zvezi z vprašanji enakosti spolov in za združevanje znanja. Zagotavlja tesno sodelovanje med Inštitutom in pristojnimi telesi v državah članicah.
5. Strokovnemu forumu predseduje direktor, v njegovi odsotnosti pa namestnik z Inštituta. Sestaja se redno na pobudo direktorja ali na zahtevo najmanj tretjine članov, in sicer vsaj enkrat na leto. Njegovi postopki delovanja se določijo z notranjimi pravili Inštituta in se objavijo.
6. Pri delu strokovnega foruma sodelujejo predstavniki služb Komisije.
7. Inštitut zagotovi strokovnemu forumu ustrezno tehnično in logistično podporo ter zagotavlja sekretariat za njegove sestanke.
8. Direktor lahko povabi strokovnjake ali predstavnike ustreznih gospodarskih sektorjev, delodajalcev, sindikatov, strokovnih ali raziskovalnih teles ali nevladnih organizacij s priznanimi izkušnjami v strokah, povezanih z delom Inštituta, da sodelujejo pri posebnih nalogah in se udeležijo ustreznih dejavnosti strokovnega foruma.
Člen 12
Direktor
1. Inštitut vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija po opravljenem javnem natečaju in po predhodni objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije in v drugih publikacijah. Od kandidata, ki ga izbere upravni odbor, se pred imenovanjem zahteva, da pred ustreznimi odbori Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovarja na vprašanja članov odborov.
2. Mandat direktorja je 5 let. Na predlog Komisije in po opravljeni oceni se ta mandat lahko enkrat podaljša, in sicer ne več kot za 5 let. Pri ocenjevanju Komisija presoja zlasti:
a)
rezultate, dosežene med prvim mandatom, in način, na katerega so bili doseženi;
b)
naloge in potrebe Inštituta v prihodnjih letih.
3. Direktor, ki ga nadzoruje upravni odbor, je odgovoren za:
a)
izvajanje nalog iz člena 3;
b)
pripravo ter izvajanje letnega in srednjeročnega programa dejavnosti Inštituta;
c)
pripravo sej upravnega odbora in strokovnega foruma;
d)
pripravo in objavo letnega poročila iz člena 3(2);
e)
vse zadeve v zvezi z osebjem, zlasti za izvajanje pooblastil iz člena 13(3);
f)
tekoče upravljanje in
g)
izvajanje učinkovitih postopkov spremljanja in ocenjevanja delovanja Inštituta glede na njegove cilje, in sicer v skladu s strokovno priznanimi standardi. Direktor vsako leto poroča upravnemu odboru o rezultatih spremljanja.
4. Direktor je pri opravljanju svojih nalog odgovoren upravnemu odboru in se udeležuje sej upravnega odbora brez pravice glasovanja. Evropski parlament ga ali jo lahko povabi, da poroča o pomembnih vprašanjih, povezanih z dejavnostmi Inštituta.
5. Direktor je pravni zastopnik Inštituta.
Člen 13
Osebje
1. Za osebje Inštituta se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določeni v Uredbi (EGS, ESPJ, Euratom) št. 259/68(16), in pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropske skupnosti za namene uporabe Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev.
2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvijo iz člena 110 Kadrovskih predpisov. Upravni odbor lahko sprejme določbe, ki Inštitutu omogočajo zaposlitev nacionalnih strokovnjakov, napotenih iz držav članic.
3. Inštitut v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, podeljena organu za imenovanja.
Člen 14
Priprava proračuna
1. Za vsako proračunsko leto, ki je enako koledarskemu, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Inštituta ter se prikažejo v proračunu Inštituta.
2. Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu Inštituta, so uravnoteženi.
3. Brez poseganja v druge vire prihodki Inštituta obsegajo:
a)
subvencijo Skupnosti, vključeno v splošni proračun Evropske unije (postavka za Komisijo);
b)
plačila za opravljene storitve;
c)
vse finančne prispevke organizacij ali tretjih držav iz člena 8 in
d)
vse prostovoljne prispevke držav članic.
4. Odhodki Inštituta obsegajo prejemke osebja, stroške za administracijo in infrastrukturo ter stroške poslovanja.
5. Upravni odbor vsako leto na podlagi osnutka, ki ga pripravi direktor, izdela oceno prihodkov in odhodkov Inštituta za naslednje proračunsko leto. To oceno, ki vsebuje osnutek organizacijske sheme, upravni odbor pošlje Komisiji najpozneje do 31. marca.
6. Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje proračunskemu organu.
7. Na podlagi ocene Komisija v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne glede na organizacijsko shemo, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.
8. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Inštitutu. Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo Inštituta.
9. Proračun Inštituta sprejme upravni odbor. Proračun postane končen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.
10. Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o nameravani izvedbi vsakega projekta, ki ima lahko znatne finančne posledice za financiranje njegovega proračuna, zlasti projektov v zvezi s premoženjem, na primer najem ali nakup stavb. O tem obvesti tudi Komisijo.
Kadar ena od vej proračunskega organa obvesti upravni odbor, da namerava podati mnenje, to mnenje predloži upravnemu odboru v šestih tednih od dne obvestila o projektu.
Člen 15
Izvrševanje proračuna
1. Proračun Inštituta izvršuje direktor.
2. Najpozneje do 1. marca po koncu vsakega proračunskega leta računovodja Inštituta predloži računovodji Komisije začasni zaključni račun, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med zadevnim proračunskim letom. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
3. Najpozneje do 31. marca po koncu vsakega proračunskega leta računovodja Komisije predloži začasne zaključne račune Inštituta Računskemu sodišču, skupaj s poročilom iz odstavka 2. Poročilo se predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.
4. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Inštituta in v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 direktor pripravi zaključni račun Inštituta v delu, ki je pod njegovo odgovornostjo, in ga predloži upravnemu odboru.
5. Upravni odbor poda mnenje o zaključnem računu Inštituta.
6. Direktor najpozneje do 1. julija po koncu vsakega proračunskega leta predloži zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.
7. Zaključni račun se objavi.
8. Direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.
9. Direktor Evropskemu parlamentu na zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kakor je določeno v členu 146(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
10. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 direktorju da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.
11. Finančna pravila, ki se uporabljajo za Inštitut, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če to ni nujno potrebno za delovanje Inštituta in s predhodnim soglasjem Komisije.
Člen 16
Jeziki
1. Za Inštitut se uporabljajo določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti(17).
2. Prevajalske storitve, ki so potrebne za delovanje Inštituta, načeloma zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2965/94(18).
Člen 17
Privilegiji in imunitete
Za Inštitut se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.
Člen 18
Odgovornost
1. Pogodbeno odgovornost Inštituta ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.
Sodišče je pristojno na podlagi arbitražne klavzule, ki je vključena v pogodbe, ki jih sklepa Inštitut.
2. V primeru nepogodbene odgovornosti pa Inštitut v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki jo je povzročil Inštitut ali njegovi uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.
Za spore glede povrnitve take škode je pristojno Sodišče.
Člen 19
Sodelovanje tretjih držav
1. Inštitut je odprt za sodelovanje držav, ki sklenejo sporazume z Evropsko skupnostjo, na podlagi katerih sprejmejo in uporabljajo zakonodajo Skupnosti na področju, ki ga ureja ta uredba.
2. Na podlagi ustreznih določb teh sporazumov se uredi zlasti narava, obseg in način sodelovanja teh držav pri delu Inštituta, vključno z določbami v zvezi z njihovim sodelovanjem pri pobudah Inštituta, finančnimi prispevki in osebjem. Glede kadrovskih zadev so ti sporazumi v vsakem primeru v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.
Člen 20
Ocenjevanje
1. Inštitut do …(19) naroči neodvisno zunanjo oceno dosežkov Inštituta na podlagi smernic, ki jih pripravi upravni odbor v dogovoru s Komisijo. Ocena presodi vpliv Inštituta na spodbujanje enakosti spolov ter vključuje analizo sinergijskih učinkov. Obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi ali razširitvi nalog Inštituta, vključno s finančnimi posledicami vsake takšne spremembe ali razširitve. V oceni se preuči tudi ustreznost upravljavske strukture glede na izvajanje nalog Inštituta. Pri oceni se upošteva mnenje zainteresiranih strani na ravni Skupnosti in nacionalni ravni.
2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo določi časovni razpored prihodnjih ocenjevanj, pri čemer upošteva ugotovitve poročila o oceni iz odstavka 1.
Člen 21
Klavzula o pregledu
Upravni odbor preuči ugotovitve ocenjevanja iz člena 20 in Komisiji predloži priporočila glede morebitnih potrebnih sprememb v Inštitutu, njegovih delovnih praks in pristojnosti. Komisija pošlje poročilo o oceni in priporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter jih objavi. Komisija lahko po preučitvi poročila o oceni in priporočil predloži predloge glede te uredbe, ki so po njenem mnenju potrebni.
Člen 22
Upravni nadzor
Dejavnosti Inštituta so pod nadzorom varuha človekovih pravic v skladu z določbami iz člena 195 Pogodbe.
Člen 23
Začetek delovanja Inštituta
Inštitut začne delovati čim prej, najpozneje pa …..(20).
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 18. septembra 2006 (UL C 295 E, 5.12.2006, str. 57) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
Uredba Sveta (EGS) št. 1365/75 z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (UL L 139, 30.5.1975, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1111/2005 (UL L 184, 15.7.2005, str. 1).
Uredba Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1112/2005 (UL L 184, 15.7.2005, str. 5).
Uredba Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (UL L 39, 13.2.1975, str. 1). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2051/2004 (UL L 355, 1.12.2004, str. 1).
Države članice so na sestanku v okviru Evropskega sveta decembra 2003 Komisijo pozvale, da pripravi predlog za ustanovitev agencije za človekove pravice z razširitvijo mandata Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije.
Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
Uredba Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (UL L 314, 7.12.1994, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 920/2005.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (9010/1/2006 – C6-0312/2006 – 2003/0252(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9010/1/2006 – C6-0312/2006),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0621)(2),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0414/2006),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (prenovitev)
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Direktiva Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih(5) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ob upoštevanju novih sprememb omenjene direktive bi bilo treba zaradi jasnosti zadevne določbe prenoviti.
(2) Pravila o vozniških dovoljenjih so bistveni sestavni del skupne prometne politike, prispevajo k izboljšanju prometne varnosti in pospešujejo prosto gibanje oseb, ki nameravajo bivati v državi članici, ki ni država, v kateri se dovoljenje izda. Zaradi pomena osebnih prevoznih sredstev imetništvo vozniškega dovoljenja, ki ga uradno priznava država članica gostiteljica, spodbuja prosto gibanje oseb in njihovo svobodo ustanavljanja. Kljub napredku, doseženem pri usklajevanju predpisov o vozniških dovoljenjih, še vedno obstajajo znatne razlike med predpisi držav članic v zvezi s periodičnostjo podaljševanja vozniških dovoljenj in glede podkategorij vozil, zato bi bilo treba te predpise bolj uskladiti, s čimer bi prispevali k izvajanju politik Skupnosti.
(3) Možnost določanja obdobja veljavnosti vozniških dovoljenj z nacionalnimi predpisi, kakor je predvideno v Direktivi 91/439/EGS, ima za posledico soobstoj različnih pravil v različnih državah članicah in več kakor 110 različnih vzorcev vozniških dovoljenj, ki veljajo v državah članicah. To povzroča državljanom, policiji in upravnim organom, pristojnim za upravljanje z vozniškimi dovoljenji, težave glede preglednosti in vodi k ponarejanju dokumentov, ki so včasih stari nekaj desetletij.
(4) Z namenom, da se prepreči, da bi enotni vzorec evropskega vozniškega dovoljenja postal dodatni vzorec, poleg sto desetih, ki so že v obtoku, bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da se vsem imetnikom dovoljenj izda ta enotni vzorec.
(5) Ta direktiva ne bi smela vplivati na pravice do vožnje, ki so bile priznane ali pridobljene pred dnevom začetka uporabe te direktive.
(6) Vozniška dovoljenja se vzajemno priznavajo. Državi članici bi bilo treba omogočiti, da za vozniško dovoljenje, katerega veljavnost ni časovno omejena, ki ga je izdala druga država članica in katerega imetnik je prebival na njenem ozemlju več kot dve leti, uporabi obdobje veljavnosti, predpisano v tej direktivi.
(7) Uvedba omejitve časovne veljavnosti novih vozniških dovoljenj naj bi omogočila, da se ob periodičnem podaljšanju uporabijo najnovejši ukrepi proti ponarejanju ter opravijo zdravniški pregledi ali drugi ukrepi, ki jih določijo države članice.
(8) Zaradi prometne varnosti bi bilo treba določiti minimalne zahteve za izdajo vozniškega dovoljenja. Treba bi bilo uskladiti standarde v zvezi z vozniškimi izpiti in podelitvijo vozniškega dovoljenja. S tem v zvezi bi bilo treba opredeliti znanja, spretnosti in ravnanje, povezana z vožnjo motornih vozil, in na teh elementih zasnovati vozniški izpit ter ponovno opredeliti minimalne standarde v zvezi s psihofizično sposobnostjo za vožnjo teh vozil.
(9) Ob izdaji vozniškega dovoljenja in nato v rednih presledkih bi morali vozniki vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga, predložiti dokaz, da izpolnjujejo minimalne standarde psihofizične sposobnosti za vožnjo. Takšne redne kontrole v skladu z nacionalnimi predpisi o izpolnjevanju minimalnih standardov bodo prispevale k prostemu gibanju oseb, preprečevanju izkrivljanja konkurence in večjemu upoštevanju posebne odgovornosti voznikov teh vozil. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da predpišejo obveznost zdravstvenega pregleda kot jamstvo za izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizične sposobnosti za vožnjo drugih motornih vozil. Zaradi preglednosti bi morali ti pregledi sovpadati s podaljšanjem vozniških dovoljenj in bi zato morali biti vezani na obdobje veljavnosti dovoljenja.
(10) Dodatno bi bilo treba okrepiti načelo postopnega dostopa do kategorij dvokolesnih vozil in kategorij vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb in blaga.
(11) Vseeno bi bilo državam članicam treba omogočiti, da za vožnjo nekaterih kategorij vozil določijo višjo starostno mejo in s tem dodatno prispevajo k prometni varnosti; državam članicam bi se v izjemnih okoliščinah moralo dovoliti, da določijo nižje starostne meje zaradi upoštevanja okoliščin v teh državah.
(12) Opredelitve kategorij bi morale v večji meri odražati tehnične značilnosti zadevnih vozil in spretnosti, potrebne za vožnjo vozila.
(13) Z uvedbo kategorije vozniških dovoljenj za mopede se bo povečala prometna varnost za najmlajše voznike, ki jih prometne nesreče po statističnih podatkih najbolj prizadenejo.
(14) Sprejeti bi bilo treba posebne določbe, da bi telesno prizadetim osebam olajšali vožnjo vozil.
(15) Zaradi prometne varnosti bi morale države članice imeti možnost, da uporabijo svoje nacionalne predpise o odvzemu, začasnem odvzemu, podaljšanju in razveljavitvi vozniških dovoljenj za vse imetnike dovoljenj, ki imajo običajno prebivališče na njihovem ozemlju.
(16) Vzorec vozniškega dovoljenja, kakor je določen v Direktivi 91/439/EGS, bi bilo treba nadomestiti z enotnim vzorcem v obliki plastične kartice. Hkrati bi bilo treba ta vzorec vozniškega dovoljenja prilagoditi zaradi uvedbe nove kategorije vozniških dovoljenj za mopede in nove kategorije vozniških dovoljenj za motorna kolesa.
(17) Možnost, da se v novi vzorec vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice vključi mikročip, naj bi državam članicam omogočila, da še izboljšajo raven zaščite pred goljufijami. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v čip vključijo nacionalne podatke, pod pogojem da ti podatki ne posegajo v splošno dostopne podatke. Tehnične zahteve glede mikročipa bi morala določiti Komisija, ki bi ji pomagal Odbor za vozniška dovoljenja.
(18) Določiti bi bilo treba minimalne standarde za poklic člana izpitne komisije in za zahteve za usposabljanje za člana izpitne komisije, s čimer naj se izboljša znanje in spretnosti izpitne komisije, zagotovi objektivnejše ocenjevanje kandidatov za pridobitev vozniškega dovoljenja in poveča usklajenost vozniških izpitov.
(19) Komisiji bi bilo treba omogočiti, da sprejema prilagoditve prilog I do VI tehničnemu napredku.
(20) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(6).
(21) Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev pogojev, potrebnih za uporabo te direktive. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.
(22) Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.
(23) Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, naštetih v delu B Priloge VII, v nacionalno zakonodajo in v zvezi z njihovo uporabo −
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Vzorec dovoljenja
1. Države članice v skladu z določbami te direktive uvedejo nacionalno vozniško dovoljenje, ki temelji na vzorcu Skupnosti, določenem v Prilogi I. Znak na strani 1 vzorca vozniškega dovoljenja Skupnosti vsebuje oznako države članice, ki izdaja dovoljenje.
2. Brez poseganja v pravila o varstvu podatkov lahko države članice vključijo v vozniško dovoljenje nosilec podatkov (mikročip) kot sestavni del tega dovoljenja, takoj ko Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2) določi zahteve glede mikročipa, predvidene v Prilogi Iza spremembo nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo. Te zahteve predvidijo homologacijo ES, ki se podeli le, če se dokaže zmožnost preprečevanja poskusov zlorab ali spreminjanja podatkov.
3. V mikročip se vključijo usklajeni podatki o vozniškem dovoljenju, kakor so opredeljeni v Prilogi I.
Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice shranjujejo dodatne podatke, pod pogojem, da to v nobenem primeru ne posega v izvajanje te direktive.
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 9(2) spremeni Prilogo I, da se zagotovi prihodnja interoperabilnost.
4. Države članice lahko s soglasjem Komisije vzorec, določen v Prilogi I, prilagodijo tako, da je primeren za računalniško obdelavo vozniškega dovoljenja.
Člen 2
Vzajemno priznavanje
1. Vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo države članice, se vzajemno priznavajo.
2. Če imetnik veljavnega nacionalnega vozniškega dovoljenja, ki nima obdobja veljavnosti, kot je določeno v členu 7(2), pridobi običajno prebivališče v državi članici, ki je različna od države članice, ki je izdala njegovo vozniško dovoljenje, lahko država članica gostiteljica uporablja za dovoljenje obdobje veljavnosti, kot je določeno v navedenem členu, tako da po preteku 2 let od dne, ko je imetnik pridobil običajno prebivališče na njenem ozemlju, veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšuje.
Člen 3
Ukrepi proti ponarejanju
1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje vsakršnega tveganja ponarejanja vozniških dovoljenj, vključno z vzorci vozniških dovoljenj, izdanih pred začetkom veljavnosti te direktive. O tem obvestijo Komisijo.
2. Material, uporabljen za vozniško dovoljenje, določen v Prilogi I, se s specifikacijami za spremembo nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2), zaščiti pred ponarejanjem. Države članice lahko uvedejo dodatne varnostne elemente.
3. Države članice zagotovijo, da do ...(7) vsa izdana vozniška dovoljenja in vozniška dovoljenja v obtoku izpolnjujejo vse zahteve te direktive.
Člen 4
Kategorije, opredelitve in najnižje starosti
1. Z vozniškim dovoljenjem iz člena 1 se dovoli vožnja vozil na motorni pogon, ki spadajo v kategorije, opredeljene v nadaljevanju. Dovoljenje se lahko izda po dopolnitvi najnižjih starosti, ki so določene za vsako kategorijo. "Vozilo na motorni pogon" pomeni vsako vozilo na lastni pogon, ki vozi po cesti in ni tirno vozilo.
2. Mopedi
Kategorija AM:
–
dvo- ali trikolesna vozila z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki ne presega 45 km/h, kot so opredeljena v členu 1(2)(a) Direktive 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil(8) (razen vozil, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost je manjša ali enaka 25 km/h), ter lahka štirikolesa, kot so opredeljena v členu 1(3)(a) Direktive 2002/24/ES,
–
najnižja starost za kategorijo AM je 16 let.
3. Motorna kolesa s stransko prikolico ali brez nje in motorna trikolesa:
–
"motorno kolo" pomeni dvokolesno vozilo s stransko prikolico ali brez nje, kot je opredeljeno v členu 1(2)(b) Direktive 2002/24/ES;
–
"motorno trikolo" pomeni vozilo s tremi simetrično nameščenimi kolesi, kot je opredeljeno v členu 1(2)(c) Direktive 2002/24/ES.
(a)
Kategorija A1:
–
motorna kolesa s prostornino valja, ki ne presega 125 kubičnih centimetrov, z močjo, manjšo od 11 kW, in z razmerjem moči/teže, ki ne presega 0,1 kW/kg;
–
motorna trikolesa, katerih moč ne presega 15 kW;
–
najnižja starost za kategorijo A1 je 16 let;
(b)
Kategorija A2:
–
motorna kolesa z močjo, manjšo od 35 kW, in z razmerjem moči/teže, ki ne presega 0,2 kW/kg in ki ne izvira iz vozila z dvakrat večjo močjo;
–
najnižja starost za kategorijo A2 je 18 let.
(c)
Kategorija A:
i)
motorna kolesa;
—
· Najnižja starost za kategorijo A je 20 let. Vendar pa je vožnja motornih koles iz te kategorije dovoljena le osebam, ki imajo vsaj dvoletne vozniške izkušnje z vožnjo motornih koles, za katere velja vozniško dovoljenje za kategorijo A2. Pogoj glede predhodnih izkušenj se lahko opusti, če je kandidat star najmanj 24 let;
ii)
motorna trikolesa z močjo, ki presega 15 kW
—
· najnižja starost za motorna trikolesa z močjo, večjo od 15 kW, je 21 let.
4. Motorna vozila:
–
"motorno vozilo" pomeni vsako vozilo na motorni pogon, ki se običajno uporablja za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za cestno vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga. Ta pojem vključuje trolejbuse, to so vozila, priključena na električni drsnik, ki ne vozijo po tirih. Ne vključuje pa kmetijskih ali gozdarskih traktorjev;
–
"kmetijski ali gozdarski traktor" pomeni vsako vozilo na motorni pogon, ki vozi po kolesih ali tirih in ima najmanj dve osi ter katerega glavna funkcija je vlečna moč, zasnovano pa je predvsem za vlečenje, potiskanje, prevažanje ali pogon različnih orodij, naprav ali priklopnih vozil, ki se uporabljajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in katerih uporaba za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga na cesti, je samo sekundarna funkcija.
(a)
Kategorija B1:
–
štirikolesa, kot so opredeljena v členu 1(3)(b) Direktive 2002/24/ES;
–
najnižja starost za kategorijo B1 je 16 let;
–
kategorija B1 je izbirna; v državah članicah, ki te kategorije vozniškega dovoljenja ne uvedejo, se zahteva za vožnjo teh vozil vozniško dovoljenje za kategorijo B.
(b)
Kategorija B:
Motorna vozila z največjo dovoljeno maso, ki ni večja od 3 500 kg, zasnovana in izdelana za prevoz največ osem potnikov poleg voznika; motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg.
Brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil se lahko motorna vozila v tej kategoriji kombinirajo s priklopnikom, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, pod pogojem da največja dovoljena masa takšne kombinacije ne presega 4 250 kg. V primeru, da takšna kombinacija presega 3 500 kg, države članice v skladu z določbami Priloge V zahtevajo, da se lahko tako kombinacijo vozi le po:
–
končanem usposabljanju ali
–
opravljenem preizkusu spretnosti in ravnanja.
Države članice lahko zahtevajo tudi tako usposabljanje in hkrati opravljen preizkus spretnosti in ravnanja.
Države članice označijo pravico do vožnje take kombinacije na vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo Skupnosti.
Najnižja starost za kategorijo B je 18 let.
(c)
Kategorija BE:
–
brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacija vozil, sestavljena iz vlečnega vozila kategorije B in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika ne presega 3 500 kg;
–
najnižja starost za kategorijo BE je 18 let.
(d)
Kategorija C1:
motorna vozila, ki ne spadajo v kategoriji D1 ali D in katerih največja dovoljena masa presega 3 500 kg, vendar je manjša od 7 500 kg, ter ki so zasnovana in izdelana za prevoz največ osem potnikov poleg voznika; motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg.
(e)
Kategorija C1E:
–
brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C1 in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika presega 750 kg, pod pogojem, da dovoljena masa kombinacije ne presega 12 000 kg;
–
brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije B in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika presega 3 500 kg, pod pogojem, da dovoljena masa kombinacije ne presega 12 000 kg;
–
najnižja starost za kategoriji C1 in C1E je 18 let, brez poseganja v določbe o vožnji takšnih vozil iz Direktive 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov(9).
(f)
Kategorija C:
motorna vozila, ki ne spadajo v kategoriji D1 ali D in katerih največja dovoljena masa presega 3 500 kg ter ki so zasnovana in izdelana za prevoz največ osem potnikov poleg voznika; motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg.
(g)
Kategorija CE:
–
brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika presega 750 kg;
–
najnižja starost za kategoriji C1 in CE je 21 let, brez poseganja v določbe o vožnji takšnih vozil iz Direktive 2003/59/ES.
(h)
Kategorija D1:
motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana za prevoz največ 16 potnikov poleg voznika ter katerih največja dolžina ne presega 8 m; motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg.
(i)
Kategorija D1E:
–
brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D1 in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika presega 750 kg;
–
najnižja starost za kategoriji D1 in D1E je 21 let, brez poseganja v določbe o vožnji takšnih vozil iz Direktive 2003/59/ES.
(j)
Kategorija D:
– motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana za prevoz več kot osem potnikov poleg voznika, in motorna vozila, za katere velja vozniško dovoljenje za kategorijo D, se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg.
(k)
Kategorija DE:
–
brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D in priklopnika, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg;
–
najnižja starost za kategoriji D in DE je 24 let, brez poseganja v določbe o vožnji takšnih vozil iz Direktive 2003/59/ES.
5. S soglasjem Komisije lahko države članice iz uporabe tega člena izključijo nekatere posebne vrste vozil na motorni pogon, kot so posebna vozila za invalide.
Države članice lahko iz uporabe te direktive izključijo vozila, ki jih uporabljajo oborožene sile in civilna zaščita oz. vozila pod njihovim nadzorom.
6. Države članice lahko zvišajo ali znižajo najnižjo starost za izdajo vozniškega dovoljenja:
a)
za kategorijo AM navzdol do 14 let ali navzgor do 18 let;
b)
za kategorijo B1 navzgor do 18 let;
c)
za kategorijo A1 navzgor do 17 ali 18 let,
–
če je med najnižjo starostjo za kategorijo A1 in najnižjo starostjo za kategorijo A2 dve leti razlike in
–
se zahteva najmanj dve leti izkušenj za motorna kolesa kategorije A2, preden se lahko dovoli vožnja motornih koles za kategorijo A, kot je navedeno v točki 3(c)(i);
d)
za kategoriji B in BE navzdol do 17 let.
Države članice lahko znižajo najnižjo starost za kategorijo C do 18 let in za kategorijo D do 21 let v zvezi z:
a)
vozili, ki jih uporabljajo gasilske službe, in vozili, ki se uporabljajo za vzdrževanje javnega reda in miru;
b)
vozili, ki se uporabljajo za preskuse na cesti za namen popravil ali vzdrževanja.
Vozniška dovoljenja, ki se v skladu s tem odstavkom izdajo osebam, starim manj kot določajo odstavki 2 do 4, so veljavna le na ozemlju države članice, ki izda takšna dovoljenja, dokler imetnik dovoljenja ne doseže najnižje starostne meje iz odstavkov 2 do 4.
Države članice lahko na svojem ozemlju priznajo veljavnost vozniških dovoljenj, izdanih voznikom, starim manj kakor določeno z najnižjimi starostnimi mejami iz odstavkov 2 do 4.
Člen 5
Pogoji in omejitve
1. V vozniških dovoljenjih se navedejo pogoji, pod katerimi voznik sme voziti.
2. Če je vozniku zaradi telesne prizadetosti dovoljena samo vožnja nekaterih vrst vozil ali prilagojenih vozil, se preizkus spretnosti in ravnanja iz člena 7 opravi v takem vozilu.
Člen 6
Stopnjevitost in ekvivalenca kategorij
1. Za izdajo vozniških dovoljenj veljajo naslednji pogoji:
a)
dovoljenja za kategorije C1, C, D1 in D se izdajo samo voznikom, ki so že upravičeni do vožnje vozil kategorije B;
b)
dovoljenja za kategorije BE, C1E, CE, D1E in DE se izdajo samo voznikom, ki so že upravičeni do vožnje vozil kategorije B, C1, C, D1 in D.
2. Veljavnost vozniških dovoljenj se določi na naslednji način:
a)
dovoljenja, izdana za kategorije C1E, CE, D1E ali DE, so veljavna za skupino vozil v kategoriji BE;
b)
dovoljenja, izdana za kategorijo CE, so veljavna za kategorijo DE, v kolikor so njihovi imetniki upravičeni do vožnje vozil v kategoriji D;
c)
dovoljenja, izdana za kategorijo CE in DE, so veljavna za skupino vozil v kategorijah C1E in D1E;
d)
dovoljenja, izdana za katero koli kategorijo, so veljavna za vozila v kategoriji AM, vendar pa lahko država članica za vozniška dovoljenja, izdana na njenem ozemlju, omeji ekvivalentnost za kategorijo AM na kategorije A1, A2 in A, če država članica uvede praktični preizkus kot pogoj za pridobitev kategorije AM;
e)
dovoljenja, izdana za kategorijo A2, so veljavna tudi za kategorijo A1;
f)
dovoljenja, izdana za kategorijo A, B, C ali D, so veljavna za kategorijo A1, A2, B1, C1 oziroma D1.
3. Države članice lahko za vožnjo na svojem ozemlju odobrijo naslednje ekvivalence:
a)
motorna trikolesa z dovoljenjem za kategorijo B, za motorna trikolesa z močjo, ki presega 15 kW, pod pogojem, da je imetnik dovoljenja za kategorijo B star najmanj 21 let;
b)
motorna kolesa kategorije A1 z dovoljenjem za kategorijo B.
Glede na to, da ta odstavek velja le na njihovih ozemljih, države članice v vozniškem dovoljenju ne navedejo, da je imetnik upravičen do vožnje teh vozil.
4. Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo dovolijo na svojem ozemlju vožnjo:
a)
vozil kategorije D1 (z največjo dovoljeno maso 3500 kg, ki ne vključuje nobene posebne opreme, namenjene za prevoz invalidnih potnikov), ki jih vozijo imetniki dovoljenja za kategorijo B, starejši od 21 let, če so dovoljenje pridobili najmanj dve leti pred tem, pod pogojem, da vozila uporabljajo neprofitni organi za socialne namene in če voznik svoje storitve opravlja prostovoljno;
b)
vozil z največjo dovoljeno maso, ki presega 3500 kg, ki jih vozijo imetniki vozniškega dovoljenja za kategorijo B, starejši od 21 let, če so dovoljenje pridobili najmanj dve leti pred tem, pod pogojem, da je glavni namen vozil, da se uporabljajo kot prostor za izobraževanje in rekreacijo samo, ko so v mirujočem stanju, in da jih uporabljajo neprofitni organi za socialne namene in so spremenjena tako, da se ne morejo uporabljati niti za prevoz več kot devetih oseb niti za prevoz katerega koli blaga, razen tistega, ki je nujno potrebno za njihove namene.
Člen 7
Izdaja, veljavnost in podaljšanje
1. Vozniška dovoljenja se izdajo samo tistim kandidatom:
a)
ki so opravili preizkus spretnosti in ravnanja ter teoretični preizkus in ki izpolnjujejo zdravniške standarde v skladu z določbami prilog II in III;
b)
ki so opravili teoretični preizkus samo za kategorijo AM; države članice lahko od kandidatov zahtevajo, da opravijo preizkus spretnosti in ravnanja ter zdravniški pregled za to kategorijo;
Za trikolesa in štirikolesa v tej kategoriji lahko države članice uvedejo poseben preizkus spretnosti in ravnanja. Za razlikovanje vozil znotraj kategorije AM se lahko v vozniško dovoljenje vpiše nacionalna koda.
c)
ki so, kar zadeva kategorijo A2 ali kategorijo A, pod pogojem, da so pridobili najmanj dve leti izkušenj na motornem kolesu iz kategorije A1 ali iz kategorije A2, opravili le preizkus spretnosti in ravnanja ali zaključili usposabljanje v skladu s Prilogo VI.
d)
ki so, kar zadeva kategorijo B, zaključili usposabljanje ali opravili preizkus spretnosti in ravnanja ali so zaključili usposabljanje in opravili preizkus spretnosti in ravnanja v skladu s Prilogo V za vožnjo kombinacije vozil, kakor je opredeljena v drugem pododstavku člena 4(4)(b).
e)
ki imajo svoje običajno prebivališče na ozemlju države članice, ki je izdala dovoljenje, ali lahko predložijo dokaze, da tam študirajo že vsaj šest mesecev.
2. (a) Od ...(10)so dovoljenja, ki jih izdajajo države članice za kategorije AM, A1, A2, A, B, B1 in BE, veljavna 10 let.
Posamezna država članica lahko odloči, da taka dovoljenja izdaja z veljavnostjo do 15 let.
(b) Od ...* so dovoljenja, ki jih izdajajo države članice za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E, veljavna 5 let.
(c) Podaljšanje vozniškega dovoljenja ima lahko za posledico novo obdobje veljavnosti za drugo kategorijo ali kategorije, za katere je imetnik dovoljenja upravičen do vožnje, v kolikor je to v skladu s pogoji, določenimi v tej direktivi.
(d) Prisotnost mikročipa v skladu s členom 1 ni predpogoj za veljavnost vozniškega dovoljenja. Izguba, nečitljivost ali kakšna druga poškodba mikročipa ne učinkuje na veljavnost dovoljenja.
3. Pogoji za podaljšanje vozniških dovoljenj po izteku njihove veljavnosti so:
a)
nadaljnje izpolnjevanje minimalnih standardov fizične in duševne sposobnosti za vožnjo, kakor so določeni v Prilogi III, za vozniška dovoljenja v kategorijah C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E; in
b)
običajno prebivališče na ozemlju države članice, ki je izdala dovoljenje, ali dokazilo, da prosilec tam študira že vsaj šest mesecev.
Države članice lahko pri podaljšanju vozniških dovoljenj za kategorije AM, A, A1, A2, B, B1 in BE zahtevajo pregled, pri katerem se uporabljajo minimalni standardi fizične in duševne sposobnosti za vožnjo, kakor so določeni v Prilogi III.
Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, kakor je določeno v odstavku 2, izdanih novim voznikom za katero koli kategorijo, z namenom, da se za te voznike uporabljajo posebni ukrepi, katerih cilj je izboljšanje prometne varnosti.
Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti prvega dovoljenja, ki se izda novim voznikom za kategoriji C in D, na tri leta, z namenom, da bi lahko za te voznike uporabljale posebne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti teh voznikov.
Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti posameznih vozniških dovoljenj, določeno v odstavku 2, za katero koli kategorijo, v primeru, da se zdi nujno pogosteje izvajati zdravniške preglede ali druge posebne ukrepe, kot so omejitve za storilce prometnih prekrškov.
Države članice lahko skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, določeno v odstavku 2, za imetnike, ki prebivajo na njihovem ozemlju, ki so dopolnili 50 let, z namenom, da se pogosteje izvajajo zdravniški pregledi ali drugi posebni ukrepi, kot so osvežitveni tečaji. To skrajšano obdobje veljavnosti se lahko uporabi le pri podaljšanju vozniškega dovoljenja.
4. Brez poseganja v nacionalno kazensko in policijsko zakonodajo lahko države članice po posvetovanju s Komisijo za izdajo vozniških dovoljenj uporabijo določbe svojih nacionalnih predpisov, ki se nanašajo na druge pogoje, kakor so tisti, navedeni v tej direktivi.
5. (a) Nihče ne more imeti več kot eno vozniško dovoljenje.
(b) Država članica zavrne izdajo dovoljenja, če ugotovi, da prosilec že ima vozniško dovoljenje.
(c) Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe po točki (b). Potrebni ukrepi glede izdaje, nadomestitve, podaljšanja ali zamenjave vozniškega dovoljenja vključujejo preverjanje pri drugih državah članicah, kadar obstaja utemeljen sum, da prosilec že ima drugo vozniško dovoljenje.
(d) Da se pospeši preverjanje po točki (b), države članice od njegove vzpostavitve dalje uporabljajo omrežje EU za vozniška dovoljenja.
Brez poseganja v člen 2 država članica pri izdajanju dovoljenja ravna z vso potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da oseba izpolnjuje zahteve, določene v odstavku 1, in uporablja nacionalne predpise o razveljavitvi ali odvzemu pravice do vožnje, če se ugotovi, da je bilo dovoljenje izdano, ne da bi bile izpolnjene zahteve.
Člen 8
Prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku
Spremembe, potrebne za prilagoditev prilog I do VI znanstvenemu in tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(2).
Člen 9
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za vozniška dovoljenja.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
Člen 10
Člani izpitne komisije
Od začetka veljavnosti te direktive člani izpitne komisije izpolnjujejo minimalne standarde, določene v Prilogi IV.
Za člane izpitne komisije, ki so bili pred ...(11) že v tej funkciji , veljajo le zahteve o zagotavljanju kakovosti in o ukrepih rednega periodičnega usposabljanja.
Člen 11
Različne določbe glede zamenjave, odvzema, nadomestitve in priznavanja vozniških dovoljenj
1. Če imetnik veljavnega nacionalnega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala država članica, pridobi običajno prebivališče v drugi državi članici, lahko zahteva, da se njegovo vozniško dovoljenje zamenja za enakovredno dovoljenje. Država članica, ki izvede zamenjavo, preveri, za katero kategorijo je predloženo dovoljenje dejansko še veljavno.
2. Ob upoštevanju načela teritorialnosti kazenske in policijske zakonodaje lahko država članica, v kateri ima imetnik vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici, običajno prebivališče, uporabi svoje nacionalne predpise o omejitvi, začasnem odvzemu, odvzemu ali razveljavitvi pravice do vožnje in, če je potrebno, v ta namen zamenja dovoljenje.
3. Država članica, ki izvede zamenjavo, vrne staro dovoljenje organom države članice, ki ga je izdala, in navede razloge za to dejanje.
4. Država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja prosilcu, čigar vozniško dovoljenje je omejeno, začasno odvzeto ali odvzeto v drugi državi članici.
Država članica zavrne priznanje veljavnosti vsakega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica osebi, čigar vozniško dovoljenje je na ozemlju prve države članice omejeno, začasno odvzeto ali odvzeto.
Država članica lahko zavrne tudi izdajo vozniškega dovoljenja prosilcu, čigar dovoljenje je bilo v drugi državi članici razveljavljeno.
5. Nadomestno vozniško dovoljenje za vozniško dovoljenje, ki je bilo na primer izgubljeno ali ukradeno, lahko izdajo samo pristojni organi države članice, v kateri ima imetnik običajno prebivališče; ti organi izdajo nadomestno dovoljenje na podlagi informacij, s katerimi razpolagajo, ali po potrebi na podlagi dokazila pristojnih organov države članice, ki je izdala originalno dovoljenje.
6. Kadar država članica zamenja vozniško dovoljenje, ki ga je izdala tretja država, za vozniško dovoljenje, ki ustreza vzorcu Skupnosti, se taka zamenjava označi na vozniškem dovoljenju, ki ustreza vzorcu Skupnosti, prav tako pa se na njem označi vsako podaljšanje ali nadomestitev.
Taka zamenjava se lahko opravi samo, če je bilo dovoljenje, ki ga je izdala tretja država, izročeno pristojnim organom države članice, ki izvede zamenjavo. Če imetnik tega dovoljenja prenese svoje običajno prebivališče v drugo državo članico, tej državi ni treba uporabiti načela medsebojnega priznavanja, določenega v členu 2.
Člen 12
Običajno prebivališče
V tej direktivi "običajno prebivališče" pomeni kraj, v katerem oseba navadno stanuje, to pomeni vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu zaradi osebnih in poklicnih vezi ali v primeru osebe brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesno povezavo med to osebo in krajem, v katerem živi.
Vendar se za običajno prebivališče osebe, katere poklicne vezi so v drugem kraju kakor njene osebne vezi in ki zaradi tega živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj njenih osebnih vezi, če se ta oseba redno vrača v ta kraj. Kadar oseba živi v državi članici, da bi izpolnila nalogo z določenim trajanjem, ni treba, da je ta zadnji pogoj izpolnjen. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni prenosa običajnega prebivališča.
Člen 13
Ekvivalence neskupnostnih vzorcev dovoljenj
1. S soglasjem Komisije države članice vzpostavijo ekvivalence med pravicami, pridobljenimi pred začetkom izvajanja te direktive, in kategorijami, opredeljenimi v členu 4.
Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice svojo nacionalno zakonodajo prilagodijo tako, kot je potrebno za izvajanje določb člena 11(4), (5) in (6).
2. Z določbami te direktive se ne odvzema ali kakor koli omejuje nobene pravice do vožnje, podeljene pred ...(12).
Člen 14
Ponovni pregled
Komisija po ...(13)* poroča o uporabi te direktive, vključno o njenem vplivu na prometno varnost.
Člen 15
Medsebojna pomoč
Države članice si med seboj pomagajo pri izvajanju te direktive ter si izmenjujejo informacije o dovoljenjih, ki so jih izdale, zamenjale, nadomestile, podaljšale ali razveljavile. Države članice od njegove vzpostavitve dalje uporabljajo omrežje EU za vozniška dovoljenja.
Člen 16
Prenos
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(1), členom 3, členom 4(1), (2), (3) in (4)(b) do (k), členom 6(1), (2)(a), (c), (d) in (e), členom 7(1)(b), (c) in (d), (2), (3) in (5), členom 8, členom 10, členom 13, členom 14, členom 15 ter s točko 2 Priloge I, točko 5.2 Priloge II glede kategorij A1, A2 in A ter prilog IV, V in VI, najpozneje do ...(14)**. Komisiji nemudoma sporočijo besedila teh predpisov.
2. Države članice te predpise uporabljajo od ...(15).
3. Države članice v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Sprejeti predpisi vsebujejo tudi navedbo, da se sklicevanje na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, v veljavnih zakonih ali drugih predpisih razume kot sklicevanje na to direktivo. Način sklicevanja in njegovo besedilo določijo države članice.
4. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih nacionalnih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 17
Razveljavitev
Direktiva 91/439/EGS se razveljavi z učinkom od ...*, ne da bi to posegalo v obveznosti držav članic v zvezi z roki iz dela B Priloge V za prenos omenjene direktive v nacionalno pravo.
Člen 2(4) Direktive 91/439/EGS se razveljavi z učinkom od ...(16)*.
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 2(1), člen 5, člen 6(2)(b), člen 7(1)(a), člen 9, člen 11(1), (3), (4), (5) in (6), člen 12 in priloge I, II in III se uporabljajo od ...(17).
Člen 19
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V ,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I
DOLOČBE V ZVEZI Z VZORCEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI
1. Fizične lastnosti kartice vzorca vozniškega dovoljenja Skupnosti so v skladu s standardoma ISO 7810 in ISO 7816-1.
Kartica je izdelana iz polikarbonata.
Metode za preizkušanje lastnosti vozniških dovoljenj zaradi potrjevanja njihove skladnosti z mednarodnimi standardi so v skladu z ISO 10373.
2. Fizična varnost vozniških dovoljenj
Fizično varnost vozniških dovoljenj ogrožajo:
–
izdelovanje lažnih kartic: oblikovanje novega predmeta, ki je zelo podoben dokumentu, in sicer bodisi tako, da se ga izdela na novo, bodisi tako, da se prekopira izvirni dokument;
–
sprememba vsebine: sprememba lastništva izvirnega dokumenta, na primer sprememba nekaterih podatkov, natisnjenih na dokumentu.
Splošna varnost je zajeta v sistemu kot celoti, kar vključuje postopek oddaje prošenj, prenos podatkov, snov, iz katere je izdelana podloga kartice, tehniko tiskanja, minimalen sklop različnih varnostnih elementov in personalizacijo.
(a) Material, ki se uporablja za izdelavo vozniških dovoljenj, se zavaruje pred ponarejanjem z uporabo naslednjih tehnik (obvezni varnostni elementi):
–
podloge kartic ne reagirajo na UV svetlobo;
–
varnostni vzorec na ozadju, izdelan tako, da ga ni mogoče ponarediti s skeniranjem, tiskanjem ali kopiranjem; uporabljen je mavrični tisk z večbarvnimi zaščitnimi barvami ter pozitiven in negativen varnostni tisk "Guilloche". Vzorec ni sestavljen iz osnovnih barv (CMYK), vsebuje kompleksne vzorce v najmanj dveh posebnih barvah in vključuje mikrotekst;
–
optično variabilni elementi, ki nudijo ustrezno zaščito pred kopiranjem in spreminjanjem fotografije;
–
laserska gravura;
–
kjer je prostor za fotografijo, se morata varnostni vzorec ozadja in fotografija prekrivati vsaj na njenem robu (pojemajoč vzorec).
(b) Poleg tega se material, ki se uporablja za izdelavo vozniških dovoljenj, zavaruje pred ponarejanjem z uporabo najmanj treh izmed naslednjih tehnik (dodatni varnostni elementi):
–
barve, ki se spreminjajo glede na zorni kot*,
–
termokromatske barve*,
–
posebni hologrami*,
–
spremenljive laserske podobe*,
–
ultravijolične fluorescentne barve, vidne in prozorne,
–
iridescentni tisk,
–
digitalni vodni znaki v ozadju,
–
infrardeči ali fosforescentni pigmenti,
–
otipljivi motivi, simboli ali vzorci*.
(c) Države članice lahko uvedejo dodatne varnostne elemente. Načeloma imajo prednost tehnike, označene z zvezdico, saj te uslužbencem organov pregona omogočajo preverjanje veljavnosti kartice brez posebnih pripomočkov.
3. Dovoljenje ima dve strani.
Stran 1 vsebuje:
a)
besedilo "vozniško dovoljenje", natisnjeno z velikimi črkami v jeziku ali jezikih države članice, ki je izdala dovoljenje;
b)
ime države članice, ki je izdala dovoljenje (neobvezno);
c)
oznako države članice, ki je izdala dovoljenje, natisnjeno v negativu v modrem pravokotniku in obkroženo z dvanajstimi rumenimi zvezdami; oznake so naslednje:
B:
Belgija
CZ:
Češka
DK:
Danska
D:
Nemčija
EST:
Estonija
GR:
Grčija
E:
Španija
F:
Francija
IRL:
Irska
I:
Italija
CY:
Ciper
LV:
Latvija
LT:
Litva
L:
Luksemburg
H:
Madžarska
M:
Malta
NL:
Nizozemska
A:
Avstrija
PL:
Poljska
P:
Portugalska
SLO:
Slovenija
SK:
Slovaška
FIN:
Finska
S:
Švedska
UK:
Združeno kraljestvo;
d)
podatke, ki so specifični za izdano dovoljenje, oštevilčene na naslednji način:
1.
priimek imetnika;
2.
ime(-na) imetnika;
3.
datum in kraj rojstva;
4. (a) datum izdaje dovoljenja;
b)
datum izteka veljavnosti dovoljenja ali pomišljaj, če je dovoljenje veljavno za nedoločen čas skladno z določbami člena 7(2)(c);
c)
ime organa, ki je dovoljenje izdal (lahko je natisnjeno na strani 2);
d)
drugačna številka od tiste pod številko 5 za administrativne namene (neobvezno);
5.
številka dovoljenja;
6.
fotografija imetnika;
7.
podpis imetnika;
8.
naslov stalnega prebivališča ali poštni naslov (neobvezno);
9.
kategorija vozila oz. vozil, ki jih imetnik lahko vozi (nacionalne kategorije so natisnjene z drugačnimi črkami kakor usklajene kategorije);
e)
besedilo "Vzorec Evropskih skupnosti" v jeziku(-ih) države članice, ki je izdala dovoljenje, in besedilo "Vozniško dovoljenje" v ostalih jezikih Skupnosti, natisnjeno v rožnati barvi tako, da tvori ozadje dovoljenja:
Permiso de Conducción
Řidičský průkaz
Kørekort
Führerschein
Juhiluba
Άδεια Οδήγησης
Driving Licence
Permis de conduire
Ceadúnas Tiomána
Patente di guida
Vadītāja apliecība
Vairuotojo pažymėjimas
Vezetői engedély
Liċenzja tas-Sewqan
Rijbewijs
Prawo Jazdy
Carta de Condução
Vodičský preukaz
Vozniško dovoljenje
Ajokortti
Körkort;
f)
referenčne barve:
—
modra: Pantone Reflex Blue,
—
rumena: Pantone Yellow.
Stran 2 vsebuje:
a)
9. kategorijo vozila oz. vozil, ki jih imetnik lahko vozi (nacionalne kategorije so natisnjene z drugačnimi črkami kakor usklajene kategorije);
10.
datum prve izdaje za vsako kategorijo (ta datum se mora ponoviti na novem dovoljenju pri kasnejši nadomestitvi ali zamenjavi);
11.
datum izteka veljavnosti za vsako kategorijo;
12.
dodatne informacije/omejitev(-ve) v obliki kode ob zadevni (pod)kategoriji.
Kode so naslednje:
– kode od 01 do 99
usklajene kode Skupnosti
VOZNIK (zdravstveni razlogi)
01. Korekcija in/ali zaščita vida
01.01 Očala
01.02 Kontaktna leča/leče
01.03 Zaščitno steklo
01.04 Mlečne leče
01.05 Pokrivalo za oko
01.06 Očala ali kontaktne leče
02. Slušni aparat oziroma aparat za sporazumevanje
02.01 Slušni aparat za eno uho
02.02 Slušni aparat za obe ušesi
03. Proteza oziroma ortoza za ude
03.01 Proteza oziroma ortoza za zgornji ud
03.01 Proteza oziroma ortoza za spodnji ud
05. Omejena raba (obvezna raba podkode, vožnja ob upoštevanju omejitev zaradi zdravstvenih razlogov)
05.01 Omejen za dnevne vožnje (na primer: eno uro po sončnem vzhodu in eno uro pred sončnim zahodom)
05.02 Omejen na vožnje znotraj premera ... km od kraja imetnikovega bivanja ali samo znotraj mesta/regije
05.03 Vožnja brez potnikov
05.04 Omejen za vožnje s hitrostjo, ki ne presega ... km/h
05.05 Vožnja dovoljena samo, kadar voznika spremlja imetnik vozniškega dovoljenja
25.02 Stopalka za plin, prilagojena za uporabo s podplatom
25.03 Nagnjena stopalka za plin
25.04 Ročna stopalka za plin
25.05 Stopalka za plin pri kolenu
25.06 Servo stopalka za plin (elektronska, pnevmatska itd.)
25.07 Stopalka za plin na levi od zavorne stopalke
25.08 Stopalka za plin na levi
25.09 Pregrada pred/zložljivo/ločeno stopalko za plin
30. Prilagojena kombinirana sistema zaviranja in pospeševanja
30.01 Vzporedne stopalke
30.02 Stopalke na (ali skoraj na) isti ravni
30.03 Stopalka za plin in drsna zavora
30.04 Stopalka za plin in drsna zavora ter ortoza
30.05 Zložljiva/ločena stopalka za plin in zavorna stopalka
30.06 Dvignjen pod
30.07 Pregrada na strani zavorne stopalke
30.08 Pregrada za protezo na strani zavorne stopalke
30.09 Pregrada pred stopalkama za plin in zaviranje
30.10 Podpora za peto/nogo
30.11 Električno vodeni stopalki za plin in zaviranje
35. Prilagojena upravljalna garnitura
(stikala za luči, brisalci/posoda s tekočino za pranje stekel, hupa, smerni kazalci itd.)
35.01 Upravljalne naprave, ki delujejo brez negativnega vpliva na krmiljenje in ravnanje
35.02 Upravljalne naprave, ki delujejo tako, da voznik ne spusti volana in pripomočkov (bunka, vilice itd.)
35.03 Upravljalne naprave, ki delujejo tako, da voznik ne spusti volana in pripomočkov (bunka, vilice itd.) z levo roko
35.04 Upravljalne naprave, ki delujejo tako, da voznik ne spusti volana in pripomočkov (bunka, vilice itd.) z desno roko
35.05 Upravljalne naprave, ki delujejo tako, da voznik ne spusti volana in pripomočkov (bunka, vilice itd.) in kombiniranih mehanizmov pospeševanja in zaviranja
40. Prilagojeno krmiljenje
40.01 Standardno podprto krmiljenje
40.02 Ojačano podprto krmiljenje
40.03 Krmiljenje s sistemom zaščite
40.04 Podaljšan volanski drog
40.05 Prilagojen volan (večji in/ali debelejši del volana, zmanjšan premer volana itd.)
40.06 Nagnjen volan
40.07 Navpičen volan
40.08 Vodoraven volan
40.09 Vožnja z nogo
40.10 Alternativno prilagojeno krmiljenje (s krmilno ročico itd.)
40.11 Bunka na volanu
40.12 Ortoza za roko na volanu
40.13 Z ortozo tenodezo
42. Prilagojeno(-a) vzvratno(-a) ogledalo(-a)
42.01 Zunanje (levo ali) desno vzvratno ogledalo
42.02 Zunanje vzvratno ogledalo, nastavljeno na krilu vrat
42.03 Dodatno notranje vzvratno ogledalo, ki omogoča pregled nad prometom
44.08 Višina sedeža, ki omogoča vozniku, da ima med sedenjem sočasno obe nogi na cesti
45. Samo motorno kolo z bočno prikolico
50. Omejeno na posebno – določeno vozilo/številko šasije (identifikacijska številka vozila)
51. Omejeno na posebno vozilo/registrsko številko (tablico) vozila
UPRAVNE ZADEVE
70. Zamenjava vozniškega dovoljenja št. ..., ki ga je izdal ... (razlikovalna oznaka EU/ZN v primeru tretje države; npr.: 70.0123456789.NL)
71. Dvojnik vozniškega dovoljenja št. ... (razlikovalna oznaka EU/ZN v primeru tretje države; npr.: 71.987654321.HR)
72. Omejeno na vozila kategorije A, ki imajo največjo prostornino valja 125 cc in največjo moč motorja 11 kW (A1)
73. Omejeno na vozila kategorije B, tipa motornih tri- ali štirikoles (B1)
74. Omejeno na vozila kategorije C, katerih največja dovoljena masa ne presega 7 500 kg (C1)
75. Omejeno na vozila kategorije D z največ 16 sedeži, poleg sedeža za voznika (D1)
76. Omejeno na vozila kategorije C, katerih največja dovoljena masa ne presega 7 500 kg (C1), s priklopnikom, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, če največja dovoljena masa tako sestavljenega vozila ne presega 12 000 kg in največja dovoljena masa priklopnika ne presega mase praznega vlečnega vozila (C1E)
77. Omejeno na vozila kategorije D z največ 16 potniškimi sedeži, poleg sedeža za voznika (D1), s priklopnikom, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, (a) če največja dovoljena masa tako sestavljenega vozila ne presega 12 000 kg in največja dovoljena masa priklopnika ne presega praznega vlečnega vozila ter (b) če se priklopnik ne uporablja za prevoz potnikov (D1E)
78. Omejeno na vozila z avtomatskim prenosom (menjalnikom)
79.
(...) Samo za vozila, ki so v skladu s specifikacijami, navedenimi v oklepajih, v okviru uporabe člena 10(1) Direktive 91/439/EGS
90.
01: v levo
90.
02: v desno
90.
03: levo
90.
04: desno
90.
05: roka
90.
06: noga
90.
07: uporaben
95. Voznik, ki je imetnik spričevala o strokovni usposobljenosti, izpolnjuje obveznost strokovne usposobljenosti, predvidene v Direktivi 2003/59/ES do ... [npr.: 95.01.01.2012]
96. Voznik, ki je zaključil usposabljanje ali opravil preizkus spretnosti in ravnanja v skladu z določbami Priloge V.
– kode 100 in večje:
nacionalne kode so veljavne samo za vožnjo na ozemlju države članice, ki je izdala dovoljenje.
Kadar se koda uporablja pri vseh kategorijah, za katere je izdano dovoljenje, je lahko natisnjena pod naslovi 9, 10 in 11;
13.
za izvajanje oddelka 4(a) te priloge prostor, rezerviran za to, da lahko država članica gostiteljica vpiše morebitne podatke, pomembne za upravljanje z dovoljenjem;
14.
prostor, rezerviran za to, da lahko država članica, ki izdaja dovoljenje, vpiše morebitne podatke, pomembne za upravljanje z dovoljenjem ali povezane s prometno varnostjo (po izbiri). Če so podatki povezani z enim od naslovov, opredeljenih v tej prilogi, mora biti pred njimi številka zadevnega naslova.
Z izrecnim pisnim soglasjem imetnika se lahko ta prostor dopolni s podatki, ki niso povezani z upravljanjem z vozniškim dovoljenjem ali prometno varnostjo; takšna dopolnitev nikakor ne spremeni uporabe vzorca kot vozniškega dovoljenja;
b)
pojasnilo oštevilčenih rubrik, ki so na straneh 1 in 2 dovoljenja (vsaj rubrike 1, 2, 3, 4(a), 4(b), 4(c), 5, 10, 11 in 12)
Če država članica želi vnesti zapise v enem od uradnih jezikov, ki ni eden od naslednjih jezikov: angleški, češki, danski, estonski, finski, francoski, grški, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, nemški, nizozemski, poljski, portugalski, slovaški, slovenski, španski, in švedski, brez poseganja v določbe te priloge izdela dvojezično različico dovoljenja, v kateri uporabi enega od zgoraj navedenih jezikov;
c)
na vzorcu dovoljenja Skupnosti je rezerviran prostor, ki omogoča morebitno uvedbo mikročipa ali podobne računalniške naprave.
4. Posebne določbe
(a) Če ima imetnik vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala država članica v skladu s to prilogo, običajno prebivališče v drugi državi članici, lahko ta država članica v dovoljenje vpiše podatke, pomembne za upravljanje z njim, če takšno vrsto podatkov vpisuje tudi v dovoljenja, ki jih sama izdaja, in če za to ostane dovolj prostora.
(b) Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice brez poseganja v druge določbe te priloge dodajo barve ali oznake, kot so črtne kode in državni simboli.
V okviru medsebojnega priznavanja dovoljenj črtna koda ne sme vsebovati drugih podatkov razen tistih, ki jih lahko sicer preberemo na vozniškem dovoljenju ali so pomembni za postopek izdaje dovoljenja.
VZOREC VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI
Stran 1 VOZNIŠKO DOVOLJENJE ...................................... [DRŽAVA ČLANICA]
Stran 2 1. Priimek 2. Ime 3. Datum in kraj rojstva 4a. Datum izdaje vozniškega dovoljenja 4b. Uradni datum izteka veljavnosti 4c. Izdajatelj 5. Serijska številka dovoljenja 8. Stalno prebivališče 9(18). Kategorija 10. Datum izdaje, po kategorijah 11. Datum izteka veljavnosti, po kategorijah 12. Omejitve
VZORČNI PRIMER DOVOLJENJA
BELGIJSKO DOVOLJENJE (za informacijo)
PRILOGA II
I.MINIMALNE ZAHTEVE ZA VOZNIŠKI IZPIT
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da kandidati za vozniška dovoljenja pokažejo ustrezno znanje, spretnosti in ravnanje, ki so potrebni za vožnjo motornega vozila. V ta namen mora biti preizkus sestavljen iz:
–
teoretičnega preizkusa, in nato
–
preizkusa spretnosti in ravnanja.
Pogoji, v katerih se opravlja preizkus, so navedeni spodaj.
A. TEORETIČNI TESTI
1. Oblika
Izbrana oblika mora pokazati, da ima kandidat potrebno poznavanje tem, naštetih v točkah 2, 3 in 4.
Vsak kandidat za dovoljenje za eno kategorijo, ki že ima opravljene teoretične teste za dovoljenje za drugo kategorijo, je lahko oproščen splošnih določb iz točk 2, 3 in 4.
2. Vsebina teoretičnih testov za vse kategorije vozil
2.1. O vsaki izmed točk, naštetih spodaj, je treba postaviti vprašanje, vsebina in oblika vprašanj pa je prepuščena izbiri vsake države članice.
2.1.1. Cestno prometni predpisi:
–
predvsem v zvezi s prometnimi znaki, označbami in signali, pravili prednosti in omejitvami hitrosti;
2.1.2. Voznik:
–
pomembnost pazljivosti in odnosa do drugih uporabnikov cest,
–
zaznavanje, presoja in odločanje, še zlasti reakcijski čas, kot tudi spremembe v obnašanju pri vožnji zaradi vpliva alkohola, mamil in zdravil, duševnega stanja in utrujenosti;
2.1.3. Cesta:
–
najpomembnejša načela glede spoštovanja varnostne razdalje med vozili, zavornih razdalj in oprijemanja cestišča v različnih vremenskih in cestnih pogojih,
–
dejavniki tveganja pri vožnji v različnih pogojih na cesti, še zlasti, ker se spreminjajo z vremenom in so podnevi ali ponoči različni,
–
lastnosti različnih vrst cest in s tem povezane zakonske zahteve;
2.1.4. Drugi uporabniki cest:
–
specifični dejavniki tveganja, povezani s pomanjkanjem izkušenj drugih uporabnikov cest, in najbolj ranljive kategorije uporabnikov, kot so otroci, pešci, kolesarji in težje gibljivi ljudje,
–
tveganja, povezana s premiki in vožnjo različnih vrst vozil in zaradi različnih vidnih polj njihovih voznikov;
2.1.5. Splošna pravila in predpisi ter druge zadeve:
–
pravila o administrativnih dokumentih, potrebnih za rabo vozil,
–
splošna pravila za ravnanje voznika v primeru nesreče (postavitev varnostnih naprav in sprožitev alarma) in ukrepi, ki jih lahko po potrebi izvede, da pomaga žrtvam prometne nesreče,
–
varnostni dejavniki glede vozila, prevažanja tovora in oseb;
2.1.6. Potrebni varnostni ukrepi pri izstopanju iz vozila;
2.1.7. Mehanični vidiki v zvezi s prometno varnostjo; vozniki morajo biti sposobni prepoznati najpogostejše napake, še zlasti na krmilnem, vzmetnem in zavornem sistemu, pnevmatikah, lučeh in smernih kazalcih, odsevnikih, vzvratnih ogledalih, vetrobranskem steklu in brisalcih, izpušnem sistemu, varnostnih pasovih in zvočnih opozorilnih napravah;
2.1.8. Varnostna oprema vozila in zlasti raba varnostnih pasov, naslonjal za glavo in varnostna oprema za otroka;
2.1.9. Pravila za rabo vozila v odnosu do okolja (ustrezna raba zvočnih opozorilnih naprav, zmerna poraba goriva, omejitev emisij onesnaževalcev okolja itd.).
3. Posebne določbe za kategoriji A1, A2 in A
3.1. Obvezno preverjanje splošnega znanja o:
3.1.1.
uporabi zaščitnih potrebščin, kot so rokavice, škornji, oblačila in zaščitna čelada;
3.1.2.
vidnosti voznikov motornih koles za druge uporabnike cest;
3.1.3.
dejavnikih tveganja, povezanih z različnimi pogoji na cesti, kakor so določeni zgoraj, z dodatno pozornostjo spolzkim delom, kot so pokrovi odtočnih kanalov, označbe na cesti, kot so črte in puščice, tramvajski tiri;
3.1.4.
mehaničnih vidikih v zvezi s prometno varnostjo, kakor je določena zgoraj, z dodatno pozornostjo stikalu za ustavitev v sili, nivoju olja in verigi.
4. Posebne določbe za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E.
4.1. Obvezno preverjanje splošnega znanja o:
4.1.1.
pravilih o urah vožnje in počitkih, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom(19); o uporabi tahografa (nadzorne naprave), kakor je opredeljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu(20),
4.1.2.
pravilih glede vrste zadevnega prevoza: blaga ali potnikov;
4.1.3.
dokumentih o vozilu in transportnih dokumentih, potrebnih za domači in mednarodni prevoz blaga in potnikov;
4.1.4.
ravnanju ob nesreči; znanju o ukrepih, ki jih je treba izvesti po nesreči ali podobnem dogodku, vključno z ukrepanjem v sili, kot sta evakuacija potnikov in osnovno znanje prve pomoči;
4.1.5.
varnostnih ukrepih pri odstranjevanju in zamenjavi koles;
4.1.6.
pravilih o teži in dimenzijah vozil; pravilih o napravah za omejevanje hitrosti;
4.1.7.
oviranju vidnega polja zaradi lastnosti vozil;
4.1.8.
branju cestne karte, načrtovanju poti, vključno z uporabo elektronskih navigacijskih sistemov (neobvezno);
4.1.9.
varnostnih dejavnikih, povezanih z natovarjanjem vozil: nadzor tovora (nalaganje in pričvrstitev), težave z različnimi vrstami tovora (npr. tekočine, viseči tovori, ...), natovarjanje in raztovarjanje blaga ter uporaba opreme za natovarjanje (samo kategorije C, CE, C1, C1E);
4.1.10.
voznikovi odgovornosti pri prevozu potnikov; udobju in varnosti potnikov; prevozu otrok; potrebnem pregledu pred začetkom vožnje; vse vrste avtobusov morajo biti del teoretičnih testov (avtobusi javnih služb in potovalni avtobusi, avtobusi s posebnimi dimenzijami, ...) (samo kategorije D, DE, D1, D1E).
4.2. Obvezno preverjanje splošnega znanja o naslednjih dodatnih določbah za kategorije C, CE, D in DE:
4.2.1.
načelih konstrukcije in delovanja: motorjev z notranjim izgorevanjem, tekočin (npr. motorno olje, hladilna tekočina, pomivalna tekočina), sistema goriva, električnega sistema, sistema vžiga, prenosa (sklopka, menjalnik itd.);
4.2.2.
podmazovanju in zaščiti pred zmrzovanjem;
4.2.3.
načelih konstrukcije, montaže in pravilne uporabe pnevmatik ter njihovega vzdrževanja;
4.2.4.
načelih vrst, delovanja, glavnih delov, povezave, uporabe in dnevnega vzdrževanja zavorne opreme in regulatorja hitrosti ter uporabe sistema proti blokiranju koles;
4.2.5.
načelih vrst, delovanja, glavnih delov, povezave, uporabe in dnevnega vzdrževanja sistemov sklopk (samo kategoriji CE, DE);
4.2.6.
metodah za določanje vzrokov okvar;
4.2.7.
preventivnem vzdrževanju vozil in potrebnih tekočih popravilih;
4.2.8.
voznikovi odgovornosti glede prevzema, prevoza in dobave blaga v skladu z dogovorjenimi pogoji (samo kategoriji C, CE).
B. PREIZKUS SPRETNOSTI IN RAVNANJA
5. Vozilo in njegova oprema
5.1. Za vožnjo vozila z ročnim prenosom (menjalnikom) se opravi preizkus spretnosti in ravnanja na vozilu z ročnim menjalnikom.
Če kandidat opravlja preizkus spretnosti in ravnanja na vozilu z avtomatskim prenosom (menjalnikom), se to navede v vsakem dovoljenju, izdanem na podlagi takšnega preizkusa. Dovoljenja s takšno navedbo se uporabljajo samo za vožnjo vozil z avtomatskim menjalnikom.
"Vozilo z avtomatskim (prenosom) menjalnikom" pomeni vozilo, pri katerem se prestavno razmerje med motorjem in kolesi lahko spremeni le z uporabo stopalke za plin ali zavor.
5.2. Vozila, ki se uporabljajo pri preizkusih spretnosti in ravnanja, ustrezajo spodaj navedenim minimalnim merilom. Države članice lahko določijo strožja merila ali dodajo druga.
Kategorija A1:
motorno kolo kategorije A1 brez stranske prikolice s kubično prostornino nad 120 cm3, ki lahko doseže hitrost najmanj 90 km/h
Kategorija A2:
motorno kolo brez stranske prikolice s prostornino valja najmanj 400 cm3 in z močjo motorja najmanj 25 kW
Kategorija A:
motorno kolo brez stranske prikolice s prostornino valja najmanj 600 cm3 in z močjo motorja najmanj 40 kW;
Kategorija B:
štirikolesno vozilo kategorije B, ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h;
Kategorija BE:
kombinacija, sestavljena iz testnega vozila kategorije B in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1000 kg, ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h in ne spada v kategorijo B; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je širok in visok vsaj toliko kot motorno vozilo; zaprti del je lahko tudi nekoliko ožji od motornega vozila, če je pogled nazaj mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;
Kategorija B1:
štiricikel na motorni pogon, ki lahko doseže hitrost najmanj 60 km/h.
Kategorija C:
vozilo kategorije C, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 12 000 kg, dolžino najmanj 8 m, širino najmanj 2,40 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej in tahograf, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kot kabina; vozilo ima najmanj 10 000 kg dejanske skupne mase;
Kategorija CE:
bodisi zgibno vozilo bodisi kombinacija testnega vozila kategorije C in priklopnika dolžine najmanj 7,5 m; zgibno vozilo in kombinacija imata najvišjo dovoljeno maso najmanj 20 000 kg, dolžino najmanj 14 m in širino najmanj 2,4 m in lahko dosežeta najmanj 80 km/h; opremljena sta s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej, in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kot kabina; zgibno vozilo in kombinacija imata najmanj 15 000 kg dejanske skupne mase;
Kategorija C1:
vozilo podkategorije C1, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 4 000 kg, dolžino najmanj 5 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kot kabina;
Kategorija C1E:
kombinacija, sestavljena iz testnega vozila podkategorije C1 in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 250 kg; ta kombinacija je dolga najmanj 8 m in lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kot kabina; zaprti del je lahko nekoliko ožji od kabine, če je pogled nazaj mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;
Kategorija D:
vozilo kategorije D, ki ima dolžino najmanj 10 m, širino najmanj 2,40 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljen z Uredbo (EGS) št. 3821/85;
Kategorija DE:
kombinacija, sestavljena iz testnega vozila kategorije D in priklopnika, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 250 kg, širino najmanj 2,40 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj 2 m širok in 2 m visok; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;
Kategorija D1:
vozilo podkategorije D1, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 4 000 kg, dolžino najmanj 5 m in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljen z Uredbo (EGS) št. 3821/85;
Kategorija D1E:
kombinacija, sestavljena iz testnega vozila podkategorije D1 in priklopnika, ki ima najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 250 kg in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj 2 m širok in 2 m visok; priklopnik ima najmanj 800 kg dejanske skupne mase;
Testna vozila za kategorije BE, C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E, ki niso v skladu z zgoraj navedenimi minimalnimi merili, so pa bila v uporabi ob začetku ali pred začetkom veljavnosti te direktive, se po tem datumu še vedno lahko uporabljajo za obdobje največ 10 let. Zahteve glede tovora, ki ga prevažajo ta vozila, lahko države članice uveljavijo najpozneje v desetih letih od začetka veljavnosti Direktive Komisije 2000/56/ES(21).
6. Preizkus spretnosti in ravnanja za kategorije A1, A2 in A
6.1. Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti
Kandidati morajo pokazati, da so sposobni priprave na varno vožnjo, z izpolnitvijo naslednjih zahtev:
6.1.1.
pravilno namestijo zaščitno opremo, kot so rokavice, škornji, oblačila in zaščitna čelada;
6.1.2.
naključno preverijo stanje pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma, stikala za ustavitev v sili (če obstaja), verige, nivoja olja, luči, odsevnikov, smernih kazalcev in zvočne opozorilne naprave.
6.2. Preizkus izvedbe posebnih elementov ob upoštevanju prometne varnosti
6.2.1. naslonitev motornega kolesa na stojalo in z njega ter premikanje brez pomoči motorja s hojo ob vozilu;
6.2.2.
parkiranje motornega kolesa na stojalo;
6.2.3.
izvedba najmanj dveh elementov pri nizki hitrosti, vključno z vijuganjem; to naj bi omogočilo oceno izurjenosti pri ravnanju s sklopko v kombinaciji z zavoro, ravnotežja, smeri gledanja ter položaja na motornem kolesu in položaja nog na opori za noge;
6.2.4.
izvedba najmanj dveh elementov pri višji hitrosti, od katerih se en element izvede v drugi ali tretji prestavi pri hitrosti najmanj 30 km/h in en element z izogibanjem oviri pri hitrosti najmanj 50 km/h; to naj bi omogočilo, da se v položaju na motornem kolesu ocenijo smer gledanja, ravnotežje, tehnika krmiljenja in tehnika prestavljanja;
6.2.5.
Zaviranje: izvedeta se najmanj dve vaji zaviranja, vključno z zaviranjem v sili pri najmanjši hitrosti 50 km/h; to naj bi omogočilo oceno izurjenosti pri uporabi prednje in zadnje zavore, smeri gledanja in voznikovega položaja na motornem kolesu.
Posebni elementi, navedeni pod točkami 6.2.3 do 6.2.5, morajo biti izvedeni najpozneje pet let po začetku veljavnosti Direktive 2000/56/ES.
6.3. Ravnanje v prometu
Kandidati morajo v običajnih prometnih razmerah popolnoma varno in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov izvesti vse naslednje operacije:
6.3.1.
speljevanje: po parkiranju, po ustavitvi v prometu; zapustitev oziroma izhod z dovoza;
6.3.2.
vožnja po ravnih cestah; srečevanje z nasproti vozečimi vozili, tudi na ozkih mestih;
6.3.3.
vožnja skozi ovinke;
6.3.4.
križišča: približevanje in prečkanje križišč in razcepov;
6.3.5.
spreminjanje smeri vožnje: zavijanje levo in desno; spreminjanje pasov;
6.3.6.
približevanje/izhod z avtocest ali podobnih cest (če so na voljo): vključevanje s pospeševalnega pasu; zapuščanje z uporabo zaviralnega pasu;
6.3.7.
prehitevanje/vožnja mimo: prehitevanje drugih vozil (če je mogoče); vožnja vzdolž ovir, npr. parkiranih avtomobilov; ravnanje, kadar ga prehitevajo druga vozila (če je to mogoče);
6.3.8.
posebni deli cest (če so na voljo): krožna križišča; železniški prehodi; postajališča tramvaja/avtobusa; prehodi za pešce; vožnja navzgor/navzdol po dolgih klancih;
6.3.9.
izvedba varnostnih ukrepov ob sestopu z vozila.
7. Preizkus spretnosti in ravnanja za kategorije B, B1 in BE
7.1. Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti
Kandidati morajo pokazati, da so sposobni priprave na varno vožnjo, z izpolnitvijo naslednjih zahtev:
7.1.1.
ustrezna prilagoditev sedeža, da voznik pravilno sedi;
7.1.2.
prilagoditev vzvratnih ogledal, varnostnih pasov in naslonjal za glavo (če so na voljo);
7.1.3.
preverijo, ali so vrata zaprta;
7.1.4.
naključno preverijo stanje pnevmatik, krmilnega mehanizma, zavor, tekočin (npr. motorno olje, hladilna tekočina, tekočina za pranje avtomobilskih stekel), luči, odsevnikov, smernih kazalcev in zvočne opozorilne naprave;
7.1.5.
preverijo varnostne dejavnike v zvezi z natovarjanjem vozila: karoserija, ponjave, tovorna vrata, zaklepanje kabine, način natovarjanja, zavarovanje tovora (samo kategorija BE);
7.1.6.
preverijo mehanizem sklopke, zavore in električne spojne elemente (samo kategorija BE).
7.2. Kategoriji B in B1: preizkus izvedbe posebnih elementov ob upoštevanju prometne varnosti
Preizkusi se izvedba izbora naslednjih elementov (najmanj dva elementa za štiri točke, vključno z enim v vzvratni prestavi):
7.2.1.
vzvratna vožnja v ravni smeri ali vzvratna vožnja desno ali levo okrog vogala, držeč se pravega prometnega pasu;
7.2.2.
obračanje vozila s pomočjo prestav za naprej in za nazaj tako, da je vozilo po končani izvedbi elementa obrnjeno v nasprotno smer;
7.2.3.
parkiranje vozila in zapuščanje parkirnega prostora (vzporedno, poševno ali pod pravim kotom, naprej ali vzvratno, na ravnem, navkreber ali navzdol);
7.2.4.
natančno zaviranje do zaustavitve; izvedba zaustavitve v sili je neobvezna.
7.3. Kategorija BE: preizkus izvedbe posebnih elementov ob upoštevanju prometne varnosti
7.3.1. priklop in odklop ali odklop in ponoven priklop priklopnika na motorno vozilo; izvedba elementa mora vključevati vlečno vozilo, ki je parkirano vzdolž priklopnika (tj. ne v eni liniji);
7.3.2.
vzvratna vožnja vzdolž ovinka; linija tega ovinka je prepuščena presoji držav članic;
7.3.3.
varno parkiranje za natovarjanje/raztovarjanje.
7.4. Ravnanje v prometu
Kandidati morajo v običajnih prometnih razmerah popolnoma varno in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov izvesti vse naslednje operacije:
7.4.1.
speljevanje: po parkiranju, po ustavitvi v prometu; zapustitev oziroma izhod z dovoza;
7.4.2.
vožnja po ravnih cestah; srečevanje z nasproti vozečimi vozili, tudi na ozkih mestih;
7.4.3.
vožnja skozi ovinke;
7.4.4.
križišča: približevanje in prečkanje križišč in razcepov;
7.4.5.
spreminjanje smeri vožnje: zavijanje levo in desno; spreminjanje pasov;
7.4.6.
približevanje/izhod z avtocest ali podobnih cest (če so na voljo): vključevanje s pospeševalnega pasu; zapuščanje z uporabo zaviralnega pasu;
7.4.7.
prehitevanje/vožnja mimo: prehitevanje drugih vozil (če je mogoče); vožnja vzdolž ovir, npr. parkiranih avtomobilov; ravnanje, kadar ga prehitevajo druga vozila (če je to mogoče);
7.4.8.
posebni deli cest (če so na voljo): krožna križišča; železniški prehodi; postajališča tramvaja/avtobusa; prehodi za pešce; vožnja navzgor/navzdol po dolgih klancih;
7.4.9.
izvedba varnostnih ukrepov ob izstopu iz vozila.
8. Preizkus spretnosti in ravnanja za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E
8.1. Priprava na vožnjo in tehnični pregled vozila z upoštevanjem prometne varnosti
Kandidati morajo dokazati svojo sposobnost priprave na varno vožnjo z izpolnitvijo naslednjih zahtev:
8.1.1.
ustrezna namestitev sedeža, da voznik pravilno sedi;
8.1.2.
nastavitev vzvratnih ogledal, varnostnega pasu in naslonjala za glavo (če so na voljo);
8.1.3.
naključni pregledi stanja pnevmatik, krmilnega mehanizma, zavor, luči, odsevnikov, smernih kazalcev in zvočne opozorilne naprave;
8.1.4.
preverjanje servo sistemov zaviranja in krmiljenja; preverjanje stanja koles, kolesnih matic, blatnikov, vetrobranskega stekla, oken in brisalcev, tekočin (npr. motorno olje, hladilna tekočina, tekočina za pranje avtomobilskih stekel); preverjanje in uporaba armaturne plošče z instrumenti, vključno s tahografom, kakor je opredeljeno v Uredbi (EGS) št. 3821/85;
8.1.5.
preverjanje zračnega tlaka, posode za zrak in vzmetenja;
8.1.6.
preverjanje varnostnih dejavnikov v zvezi z natovarjanjem vozila: karoserija, ponjave, vrata priklopnika, nakladalni mehanizem (če je na voljo), zaklepanje kabine (če je na voljo), način natovarjanja, zavarovanje tovora (samo kategorije C, CE, C1, C1E);
8.1.7.
preverjanje mehanizma sklapljanja, zavor in električnih spojnih elementov (samo kategorije CE, C1E, DE, D1E);
8.1.8.
sposobnost izvajanja posebnih varnostnih ukrepov glede vozila; pregledovanje karoserije, servisnih vrat, izhodov v sili, opreme za prvo pomoč, gasilnih aparatov in druge varnostne opreme (samo kategorije D, DE, D1, D1E);
8.1.9.
branje avtomobilske karte, načrtovanje poti, vključno z uporabo elektronskih navigacijskih sistemov (neobvezno).
8.2. Preizkus izvedbe posebnih elementov z upoštevanjem prometne varnosti
8.2.1.
priklapljanje in odklapljanje ali odklapljanje in ponovno priklapljanje priklopnika na motorno vozilo; izvedba posebnega elementa mora vključevati vlečno vozilo, ki je parkirano vzdolž priklopnika (tj. ne v eni liniji) (samo kategorije CE, C1E, DE, D1E);
8.2.2.
vzvratna vožnja vzdolž ovinka, linija tega ovinka je prepuščena presoji držav članic;
8.2.3.
varno parkiranje za natovarjanje/raztovarjanje na nakladalni rampi/platformi ali podobni napravi (samo kategorije C, CE, C1, C1E);
8.2.4.
parkiranje, tako da je potnikom omogočen varen vstop ali izstop iz avtobusa (samo kategorije D, DE, D1, D1E).
8.3. Ravnanje v prometu
Kandidati morajo v normalnih prometnih razmerah popolnoma varno in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov izvesti vse naslednje vaje:
8.3.1.
speljevanje: po parkiranju, po ustavitvi v prometu; izhod s ceste;
8.3.2.
vožnja po ravnih cestah; srečevanje z nasproti vozečimi vozili, tudi na ozkih mestih;
8.3.3.
vožnja skozi ovinke;
8.3.4.
križišča: približevanje in prečkanje križišč in razcepov;
8.3.5.
spreminjanje smeri vožnje: zavijanje levo in desno; spreminjanje pasu;
8.3.6.
uvoz na/izvoz z avtoceste ali podobne ceste (če so na voljo): vključevanje s pospeševalnega pasu, zapuščanje z uporabo zaviralnega pasu;
8.3.7.
prehitevanje/vožnja mimo: prehitevanje drugih vozil (če je mogoče); vožnja vzdolž ovir, npr. parkiranih avtomobilov; ravnanje, kadar ga prehitevajo druga vozila (če je to mogoče);
8.3.8.
posebni deli cest (če so na voljo): krožna križišča, železniški prehodi; postaje tramvaja/avtobusa; prehodi za pešce; vožnja navzgor/navzdol po dolgih klancih;
8.3.9.
izvršitev varnostnih ukrepov ob izstopu iz vozila.
9. Ocenjevanje preizkusa spretnosti in ravnanja
9.1. Ocena vsake od zgoraj navedenih voznih situacij mora izkazovati stopnjo spretnosti, s katero kandidat upravlja vozilo, in njegovo prikazano sposobnost za popolnoma varno vožnjo v prometu. Član izpitne komisije se mora med celotnim preizkusom počutiti varno. Napake pri vožnji ali nevarno ravnanje, ki neposredno ogroža varnost testnega vozila, njegovih potnikov ali drugih udeležencev v cestnem prometu, se kaznuje s padcem na izpitu, ne glede na to, ali mora član izpitne komisije ali spremljajoča oseba posredovati ali ne. Vendar se lahko član izpitne komisije sam odloči, ali se preizkus spretnosti in ravnanja opravi do konca.
Člani izpitne komisije morajo biti usposobljeni, da pravilno ocenijo kandidatovo sposobnost za varno vožnjo. Delo članov izpitne komisije mora spremljati in nadzorovati organ, ki ga pooblasti država članica, da se tako zagotovi pravilno in dosledno ocenjevanje napak v skladu z merili iz te priloge.
9.2. Člani izpitne vožnje med ocenjevanjem posvečajo posebno pozornost dejstvu, ali kandidat vozi obrambno in obzirno do drugih. To naj bi izkazoval celotni slog vožnje in član izpitne komisije naj bi ga upošteval pri skupni oceni kandidata. Vključuje prilagojeno in odločno (varno) vožnjo z upoštevanjem cestnih in vremenskih razmer, drugega prometa, interesov drugih udeležencev v cestnem prometu (zlasti občutljivejših) in predvidevanje.
9.3. Član izpitne komisije bo nadalje ocenil, ali kandidat:
9.3.1.
nadzoruje vozilo; upošteva: pravilno uporabo varnostnih pasov, vzvratnih ogledal, naslonjal za glavo; sedeža; pravilno uporabo luči in druge opreme; pravilno uporablja sklopko, menjalnik, stopalko za plin, zavorne sisteme (vključno s tretjim zavornim sistemom, če je na voljo), krmilni mehanizem; nadzoruje vozilo v različnih okoliščinah, pri različnih hitrostih; vozi stabilno, upošteva težo in dimenzije ter lastnosti vozila; težo in vrsto tovora (samo kategorije BE, C, CE, C1, C1E, DE, D1E); skrbi za udobje potnikov (samo kategorije D, DE, D1, D1E) (brez hitrega pospeševanja, gladka vožnja brez sunkovitega zaviranja);
9.3.2.
vozi ekonomično in način, ki je prijazen do okolja, z upoštevanjem vrtljajev motorja na minuto, izbire prestav, zaviranja in pospeševanja (samo kategorije BE, C, CE, C1, C1E, D, DE, D1, D1E);
9.3.3.
opazovanje: opazuje dogajanje na vse strani; pravilno uporablja ogledala; spremlja dogajanje v prometu na oddaljeni, srednji in bližnji razdalji;
9.3.4.
prednost/dajanje prednosti: upošteva prednost na križiščih, vozliščih in razcepih; daje prednost v drugih okoliščinah (npr. pri spreminjanju smeri, menjavi pasu, posebnih manevrih);
9.3.5.
pravilna razvrstitev na cesti: pravilna razvrstitev na cesti, v pasovih, krožnih križiščih, ovinkih, ob upoštevanju vrste in lastnosti vozila; predhodno zavzeta linija vožnje;
9.3.6.
vzdrževanje varnostne razdalje: ohranja ustrezno varnostno razdaljo spredaj in na bočnih straneh; ohranja ustrezno varnostno razdaljo od drugih udeležencev v cestnem prometu;
9.3.7.
hitrost: ne presega najvišje dovoljene hitrosti; prilagaja hitrost vremenskim in cestnim razmeram in, kjer je mogoče, nacionalni omejitvi hitrosti; vozi s tako hitrostjo, da je možna ustavitev znotraj razdalje vidne in proste ceste; prilagaja hitrost splošni hitrosti enake vrste udeležencev v cestnem prometu;
9.3.8.
semaforji, prometni znaki in druge označbe: pravilno ravna ob semaforju; upošteva navodila prometnih redarjev; pravilno ravna ob prometnih znakih (prepovedi ali zapovedi); ustrezno upošteva cestne oznake;
9.3.9.
signaliziranje: po potrebi ustrezno in pravočasno uporabi signalne znake; pravilno nakaže smer; ustrezno ravna glede na vse znake drugih udeležencev v cestnem prometu;
9.3.10.
zaviranje in ustavljanje: pravočasno zmanjša hitrost, zavira ali ustavi glede na okoliščine; predvideva; uporablja različne zavorne sisteme (samo za kategorije C, CE, D, DE); uporablja druge sisteme za zmanjšanje hitrosti, razen zavor (samo za kategorije C, CE, D, DE).
10. Trajanje preizkusa
Trajanje preizkusa in prevožena razdalja morata zadostovati za oceno kandidatovih spretnosti in ravnanja, določenih v odstavku B te priloge. V nobenem primeru vožnja ne sme trajati manj kot 25 minut za kategorije A, A1, A2, B, B1 in BE in manj kot 45 minut za druge kategorije. To ne vključuje časa za sprejem kandidata, pripravo vozila, tehnični pregled vozila z upoštevanjem cestnoprometne varnosti, izvedbo posebnih elementov in oznanilo rezultata praktičnega preizkusa.
11. Kraj preizkusa
Del preizkusa za oceno izvedbe posebnih elementov se lahko izvede na posebnem preizkusnem poligonu. Po možnosti se mora del preizkusa za oceno ravnanja v prometu izvesti na cestah zunaj pozidanih območij, na hitrih cestah in avtocestah (ali podobno), pa tudi na vseh vrstah mestnih ulic (stanovanjska območja, območja z omejeno hitrostjo 30 in 50 km/h, mestne hitre ceste), ki naj bi predstavljale različne stopnje težavnosti, s katerimi se bodo srečevali vozniki. Zaželeno je tudi, da se preizkus izvaja v različno gostem prometu. Čas vožnje mora biti izkoriščen v največji možni meri, da se kandidat oceni v vseh različnih prometnih območjih, na katere lahko naleti, s posebnim poudarkom na prehajanju med temi območji.
II. ZNANJE, SPRETNOSTI IN RAVNANJE PRI VOŽNJI VOZILA NA MOTORNI POGON
Vozniki vseh vozil na motorni pogon morajo v vsakem trenutku imeti znanje in spretnosti ter obvladati ravnanje iz točk od 1 do 9, da bodo sposobni:
–
prepoznati nevarnosti v prometu in oceniti njihovo resnost;
–
zadostno obvladati svoje vozilo, da ne bodo ustvarjali nevarnih situacij in se bodo ob morebitni takšni situaciji ustrezno odzvali;
–
upoštevati cestnoprometne predpise, zlasti tiste, ki so namenjeni preprečevanju prometnih nesreč in vzdrževanju tekočega prometa;
–
prepoznati vse pomembne tehnične napake na svojih vozilih, zlasti takšne, ki ogrožajo varnost, in jih ustrezno odpraviti;
–
upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na ravnanje med vožnjo (npr. alkohol, utrujenost, slab vid itd.), tako da bodo popolnoma sposobni uporabiti vse spretnosti, potrebne za varno vožnjo;
–
pomagati pri zagotavljanju varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, zlasti najšibkejših in najbolj izpostavljenih, s primernim upoštevanjem drugih.
Države članice lahko izvajajo ustrezne ukrepe, da voznikom, ki ne obvladajo več znanja, spretnosti in ravnanja iz točk od 1 do 9, zagotovijo ponovno usvojitev tega znanja in spretnosti, tako da bodo slednji lahko ponovno posedovali ravnanje, potrebno za vožnjo motornega vozila.
PRILOGA III
MINIMALNA MERILA GLEDE PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI ZA VOŽNJO VOZILA NA MOTORNI POGON
OPREDELITVE POJMOV
1. Za namene te priloge so vozniki razvrščeni v dve skupini:
1.1.
Skupina 1:
vozniki vozil kategorij A, A1, A2, AM, B, B1 in BE.
1.2.
Skupina 2:
vozniki vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E.
1.3. Nacionalna zakonodaja lahko predvidi, da se določbe iz te priloge, ki veljajo za voznike skupine 2, uporabijo za voznike vozil kategorije B, ki uporabljajo svoja vozniška dovoljenja za poklicne namene (taksiji, rešilna vozila, itd.).
2. Podobno so kandidati za prvo vozniško dovoljenje ali za podaljšanje vozniškega dovoljenja razvrščeni v skupino, v katero bodo spadali, ko bo dovoljenje izdano ali podaljšano.
ZDRAVSTVENI PREGLEDI
3. Skupina 1:
Od kandidatov se zahteva, da opravijo zdravstveni pregled, če med potrebnim izpolnjevanjem formalnostmi ali med preizkusi, ki jih morajo opraviti pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja, postane jasno, da imajo eno ali več zdravstvenih težav iz te priloge.
4. Skupina 2:
Kandidati morajo pred prvo izdajo vozniškega dovoljenja opraviti zdravstvene preglede, nato pa je treba voznike pregledati v skladu z veljavnim nacionalnim sistemom v državi članici običajnega prebivališča ob vsakem podaljšanju vozniškega dovoljenja.
5. Merila, ki jih države članice določijo za izdajo ali vsako poznejše podaljšanje vozniških dovoljenj, so lahko strožja od tistih, ki so določena v tej prilogi.
VID
6. Vsi kandidati za vozniško dovoljenje morajo opraviti ustrezno preiskavo za zagotovitev, da imajo ustrezno oster vid za vožnjo vozil na motorni pogon. Kadar obstaja razlog za dvom o ustreznosti kandidatovega vida, ga mora pregledati pristojen zdravstveni organ. Pri tem pregledu je treba posvetiti pozornost še zlasti naslednjemu: ostrini vida, vidnemu polju, vidu v slabi svetlobi in progresivnim očesnim boleznim.
Za namen te priloge intraokularne leče ne veljajo za korektivne leče.
Skupina 1:
6.1. Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja morajo imeti binokularno ostrino vida, po potrebi s korektivnimi lečami, ki je vsaj 0,5, če se uporabljata obe očesi skupaj. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati, če se med zdravstvenim pregledom izkaže, da je horizont pri vidnem polju manjši od 120°, razen v izjemnih primerih, ki so pravilno utemeljeni z ugodnim zdravniškim mnenjem in pozitivnim praktičnim preizkusom, ali da ima obravnavana oseba kakršno koli drugo očesno napako, ki bi ogrozila varno vožnjo. Če se odkrije ali potrdi progresivna očesna bolezen, se vozniška dovoljenja lahko izdajo ali podaljšajo pod pogojem, da kandidat opravlja redne preglede pri pristojnem zdravstvenem organu.
6.2. Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja, ki so utrpeli popolno funkcionalno izgubo vida na eno oko ali ki uporabljajo zgolj eno oko (npr. v primeru diplopije), morajo imeti ostrino vida, ki je vsaj 0,6, po potrebi s korektivnimi lečami. Pristojni zdravstveni organ mora potrditi, da je to stanje monokularnega vida obstajalo dovolj dolgo, da je omogočilo prilagoditev in da je vidno polje v tem očesu normalno.
Skupina 2:
6.3. Kandidati za vozniško dovoljenje ali za podaljšanje takšnega dovoljenja morajo imeti ostrino vida, po potrebi s korektivnimi lečami, ki je vsaj 0,8 pri boljšem očesu in vsaj 0,5 pri slabšem. Če se za doseganje vrednosti 0,8 in 0,5 uporabljajo korektivne leče, mora nepopravljena ostrina pri vsakem očesu dosegati 0,05, drugače pa je treba minimalno ostrino (0,8 in 0,5) doseči bodisi s korekcijo z očali z močjo, ki ne presega plus ali minus osem dioptrij, bodisi s pomočjo kontaktnih leč (nepopravljen vid = 0,05). Korekcija mora biti dobro tolerirana. Vozniškega dovoljenja se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki nimajo normalnega binokularnega vidnega polja ali imajo diplopijo.
SLUH
7. Vozniška dovoljenja se lahko kandidatom oziroma voznikom druge skupine izdajo ali podaljšajo v skladu z mnenjem pristojnih zdravstvenih organov; pri zdravstvenih pregledih je treba posebno pozornost posvetiti obsegu za kompenzacijo.
OSEBE Z LOKOMOTORNO MOTNJO
8. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki imajo obolenja ali deformacije lokomotornega sistema, zaradi česar je vožnja vozila na motorni pogon nevarna.
Skupina 1:
8.1. Vozniška dovoljenja se lahko, po potrebi z določenimi omejitvami, telesno prizadetim kandidatom ali voznikom izdajo po pridobitvi mnenja pristojnega zdravstvenega organa. To mnenje mora temeljiti na zdravstveni oceni zadevnega obolenja ali deformacije in po potrebi na praktičnem preizkusu. Navajati mora tudi, katera vrsta spremembe vozila je potrebna in ali mora biti voznik opremljen z ortopedsko napravo, če preizkus spretnosti in ravnanja pokaže, da s tako napravo vožnja ne bi bila nevarna.
8.2. Vozniška dovoljenja se lahko izdajo ali podaljšajo vsem kandidatom, ki imajo progresivno kronično bolezen, pod pogojem, da prizadeto osebo redno pregledujejo zaradi preverjanja, ali je še vedno zmožna popolnoma varno voziti vozilo.
Kadar je prizadetost statična, se vozniška dovoljenja lahko izdajo ali podaljšajo, ne da bi bilo kandidatu treba opravljati redne zdravstvene preglede.
Skupina 2:
8.3. Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.
KARDIOVASKULARNE BOLEZNI
9. Vsaka bolezen, ki lahko pri kandidatu oziroma vozniku, ki prosi za izdajo prvega dovoljenja oziroma njegovo podaljšanje, povzroči nenadno napako kardiovaskularnega sistema, tako da pride do nepričakovanega poslabšanja možganskih funkcij, pomeni ogrožanje varnosti na cesti.
Skupina 1:
9.1. Kandidatom oziroma voznikom z resno aritmijo se vozniških dovoljenj ne sme izdati ali podaljšati.
9.2. Vozniška dovoljenja se kandidatom oziroma voznikom, ki imajo srčni spodbujevalnik, lahko izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov.
9.3. Vprašanje o izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja kandidatom ali voznikom, ki imajo abnormalen arterijski krvni pritisk, je treba oceniti glede na druge rezultate preiskave, s tem povezane zaplete in nevarnost, ki jih ti zapleti lahko pomenijo za varnost na cesti.
9.4. Na splošno se vozniškega dovoljenja ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki trpijo zaradi angine med mirovanjem ali čustvovanjem. Vozniško dovoljenje se kandidatu ali vozniku, ki je imel miokardialni infarkt, izda ali podaljša na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in po potrebi rednih zdravstvenih pregledov.
Skupina 2:
9.5. Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.
SLADKORNA BOLEZEN
10. Vozniška dovoljenja se kandidatom ali voznikom s sladkorno boleznijo lahko izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo vsakemu posameznemu primeru.
Skupina 2:
10.1. Samo v zelo izjemnih primerih se lahko vozniška dovoljenja izdajo ali podaljšajo kandidatom oziroma voznikom iz te skupine, ki imajo sladkorno bolezen in potrebujejo zdravljenje z inzulinom, in še to samo na podlagi ustrezno utemeljenega pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov.
NEVROLOŠKE BOLEZNI
11. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom ali voznikom, ki imajo resno nevrološko bolezen, razen če vloga ni podprta s pooblaščenim zdravniškim mnenjem.
Nevrološke motnje, povezane z boleznimi ali kirurškimi posegi z vplivom na centralni ali periferni živčni sistem, ki vodijo do senzoričnih ali motornih napak ter motijo ravnotežje in koordinacijo, je treba ustrezno pretehtati v povezavi z njihovimi funkcionalnimi učinki in tveganji za napredovanje. V takšnih primerih se, kadar obstaja tveganje poslabšanja, izdaja ali podaljšanje dovoljenja lahko obravnava na podlagi rednih presoj.
12. Epileptični napadi ali druge nenadne motnje zavesti pomenijo resno nevarnost za varnost na cesti, če do njih pride pri osebi, ki vozi vozilo na motorni pogon.
Skupina 1:
12.1. Dovoljenje se lahko izda ali podaljša na podlagi pregleda pristojnega zdravstvenega organa in rednih zdravstvenih pregledov. Organ se mora odločiti o stanju epilepsije in drugih motenj zavesti, njihovi klinični obliki in napredovanju (npr. nobenih napadov v zadnjih dveh letih), opravljenem zdravljenju in njegovih rezultatih.
Skupina 2:
12.2. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki imajo epileptične napade ali so nagnjeni k njim oziroma imajo druge nenadne motnje zavesti.
DUŠEVNE MOTNJE
Skupina 1:
13.1. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki trpijo zaradi:
–
resne duševne motnje, bodisi prirojene ali pridobljene zaradi bolezni, šoka ali nevrokirurških operacij,
–
resne duševne zaostalosti,
–
resnih vedenjskih težav zaradi staranja; ali osebnostnih napak, ki vodijo v resno poslabšanje razsodnosti, vedenja ali prilagodljivosti,
razen če je njihova vloga podprta s pooblaščenim zdravniškim mnenjem in po potrebi z rednimi zdravstvenimi pregledi.
Skupina 2:
13.2. Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.
ALKOHOL
14. Uživanje alkohola pomeni veliko nevarnost za varnost na cesti. Glede na razsežnost tega problema mora biti zdravniška stroka zelo pazljiva.
Skupina 1:
14.1. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki so odvisni od alkohola ali nezmožni, da bi se vzdržali pitja in vožnje.
Kandidatom oziroma voznikom, ki so bili v preteklosti odvisni od alkohola, se lahko vozniška dovoljenja izdajo ali podaljšajo po dokazanem obdobju abstinence in na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja ter rednih zdravstvenih pregledov.
Skupina 2:
14.2. Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.
DROGE IN ZDRAVILA
15. Zloraba:
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki so odvisni od psihotropnih snovi ali ki od takšnih snovi niso odvisni, a jih redno zlorabljajo, ne glede na zahtevano kategorijo dovoljenja.
Redna uporaba:
Skupina 1:
15.1. Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki v kateri koli obliki redno uživajo psihotropne snovi, ki lahko ovirajo zmožnost varne vožnje, če so zaužite količine takšne, da škodljivo vplivajo na vožnjo. To velja za vsa druga zdravila ali kombinacije zdravil, ki učinkujejo na zmožnost vožnje.
Skupina 2:
15.2. Pristojni zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.
LEDVIČNE OKVARE
Skupina 1:
16.1. Vozniška dovoljenja se kandidatom oziroma voznikom, ki imajo resno ledvično okvaro, izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravstvenih pregledov.
Skupina 2:
16.2. Razen v izjemnih primerih, ki so pravilno utemeljeni s pooblaščenim zdravniškim mnenjem, in na podlagi rednih zdravstvenih pregledov se zdravniških dovoljenj ne sme izdati ali podaljšati kandidatom ali voznikom, ki imajo resno ali ireverzibilno ledvično okvaro.
RAZNE DOLOČBE
Skupina 1:
17.1. Kandidatom oziroma voznikom s presajenim organom ali umetnim vsadkom, ki vpliva na zmožnost vožnje, se vozniška dovoljenja smejo izdati ali podaljšati na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in po potrebi rednih zdravstvenih pregledov.
Skupina 2:
17.2. Pristojen zdravstveni organ mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, povezana z vožnjo vozil, ki jih zajema opredelitev te skupine.
18. Na splošno se vozniških dovoljenj ne sme izdati ali podaljšati nobenemu kandidatu ali vozniku s kakršno koli motnjo, ki ni omenjena v prejšnjem odstavku, vendar bi lahko imela ali ima za posledico funkcionalno nezmožnost, ki vpliva na varnost za volanom, razen če vloge ne podpira pooblaščeno zdravniško mnenje in po potrebi redni zdravstveni pregledi.
PRILOGA IV
Minimalna merila za osebe, ki vodijo praktični del vozniškega izpita
1. Zahtevana usposobljenost člana izpitne komisije
1.1. Oseba, pooblaščena za praktično oceno kandidatove izvedbe vožnje v motornem vozilu, mora imeti znanje, spretnosti in izkušnje, povezane s temami iz točk 1.2. do 1.6.
1.2. Usposobljenost člana izpitne komisije mora biti primerna za oceno kandidatove izvedbe vožnje za kategorijo vozniškega dovoljenja, za katero opravlja vozniški izpit.
1.3. Znanje in razumevanje vožnje in ocenjevanja:
–
teorija ravnanja pri vožnji v prometu;
–
zaznavanje nevarnosti in izogibanje nesrečam;
–
učni program, na katerem temeljijo merila za vozniške izpite;
–
zahteve v zvezi z vozniškim izpitom;
–
ustrezna cestnoprometna zakonodaja, vključno z ustreznimi zakoni EU in nacionalnimi zakoni ter razlagalnimi smernicami;
–
teorija in tehnike ocenjevanja;
–
obrambna vožnja.
1.4. Ocenjevalne sposobnosti:
–
zmožen je natančno opazovati, spremljati in oceniti celotno kandidatovo izvedbo vožnje, zlasti:
–
pravilna in natančna prepoznava nevarnih situacij;
–
natančna določitev vzroka in verjetne posledice teh situacij;
–
raven usposobljenosti in prepoznavanje napak;
–
enotnost in doslednost pri ocenjevanju;
–
hitro zbere informacije in izbere ključne točke;
–
predvideva, prepozna morebitne probleme in oblikuje strategije za njihovo rešitev;
–
zagotovi pravočasne in konstruktivne povratne informacije.
1.5. Osebne vozniške spretnosti:
– oseba, pooblaščena za vodenje praktičnega dela vozniškega izpita za določeno kategorijo vozniškega dovoljenja, mora biti sposobna to vrsto motornega vozila voziti po dosledno visokih merilih.
1.6. Kakovost storitve:
–
opredeli in obvesti kandidata, kaj lahko pričakuje med preizkusom;
–
izraža se jasno, pri tem pa izbere vsebino, slog in jezik, prilagojen navzočim in kontekstu, ter odgovarja na vprašanja kandidatov;
–
zagotovi jasne povratne informacije o rezultatih preizkusa;
–
do kandidatov se vede spoštljivo in brez razlikovanja.
1.7. Poznavanje tehničnih in fizikalnih značilnosti vozil:
–
poznavanje tehničnih značilnosti vozila, kot so krmilni sistem, pnevmatike, zavore, luči, zlasti za motorna kolesa in težka vozila;
–
varnost natovarjanja;
–
poznavanje fizikalnih značilnosti vozil kot so hitrost, trenje, dinamika, energija.
1.8. Vožnja z nizko porabo goriva in prijazna do okolja.
2. Splošni pogoji
2.1. Član izpitne komisije za kategorijo B:
a)
mora imeti vozniško dovoljenje kategorije B vsaj tri leta;
b)
mora imeti vsaj 23 let;
c)
uspešno mora zaključiti osnovno kvalifikacijo iz točke 3 te priloge, nato pa spoštovati predpise o zagotavljanju kakovosti in rednem usposabljanju iz točke 4 te priloge;
d)
mora imeti končano poklicno izobraževanje, ki vodi najmanj do zaključka stopnje 3, kakor je opredeljena v Odločbi Sveta 85/368/EGS z dne 16. julija 1985 o primerljivosti poklicnih kvalifikacij med državami članicami Evropske skupnosti(22);
e)
ne sme hkrati opravljati dela inštruktorja vožnje v avtošoli.
2.2. Član izpitne komisije za druge kategorije:
a)
mora imeti vozniško dovoljenje zadevne kategorije ali enakovredno znanje, pridobljeno z ustrezno poklicno kvalifikacijo;
b)
uspešno mora zaključiti osnovno kvalifikacijo iz točke 3 te priloge, nato pa spoštovati predpise o zagotavljanju kakovosti in rednem usposabljanju iz točke 4 te priloge;
c)
pred tem je moral biti vsaj tri leta kvalificiran član izpitne komisije za kategorijo B; to obdobje se sme opustiti, če zadevni član izpitne komisije lahko predloži dokaze o:
–
vsaj petletnih vozniških izkušnjah za zadevno kategorijo, ali;
–
teoretični in praktični oceni vozniške sposobnosti, ki ustreza višjim merilom, kakor so potrebna za pridobitev vozniškega dovoljenja, s čimer ta zahteva postane nepotrebna;
d)
mora imeti zaključeno poklicno izobraževanje, ki vodi najmanj do zaključka stopnje 3, kakor je opredeljeno v Odločbi 85/368/EGS;
e)
ne sme hkrati opravljati dela inštruktorja vožnje v avtošoli.
2.3. Enaka veljavnost
2.3.1. Države članice lahko člana izpitne komisije pooblastijo, da vodi vozniške izpite za kategorije AM, A1, A2 in A po uspešnem zaključku osnovne kvalifikacije iz točke 3 za eno od teh kategorij.
2.3.2. Države članice lahko člana izpitne komisije pooblastijo, da vodi vozniške izpite za kategorije C1, C, D1 in D po uspešnem zaključku osnovne kvalifikacije iz točke 3 za eno od teh kategorij.
2.3.3. Države članice lahko člana izpitne komisije pooblastijo, da vodi vozniške izpite za kategorije BE, C1E, D1E in DE po uspešnem zaključku osnovne kvalifikacije iz točke 3 za eno od teh kategorij.
3. Osnovna kvalifikacija
3.1. Osnovno usposabljanje
3.1.1. Preden je oseba pooblaščena za vodenje vozniških izpitov, mora zadovoljivo zaključiti tak program usposabljanja, ki ga predpiše država članica, s katerim doseže usposobljenost iz točke 1.
3.1.2. Države članice morajo določiti, ali se vsebina določenega programa usposabljanja navezuje na pooblastilo za vodenje praktičnega dela vozniškega izpita za eno kategorijo vozniškega dovoljenja ali več.
3.2. Preizkusi
3.2.1. Preden je oseba pooblaščena za vodenje vozniških izpitov, mora izkazati zadovoljivo raven znanja, razumevanja, spretnosti in sposobnosti v zvezi s temami, naštetimi v točki 1.
3.2.2. Države članice opravljajo postopek preverjanja, s katerim se na pedagoško ustrezen način oceni usposobljenost osebe iz točke 1, zlasti točke 1.4. Postopek preverjanja mora vključevati teoretični in praktični del. Po potrebi se lahko uporabi računalniško ocenjevanje. Podrobnosti glede vrste in trajanja preizkusov in ocenjevanja v okviru postopka preverjanja določi vsaka država članica posebej.
3.2.3. Države članice morajo določiti, ali se vsebina določenega preverjanja navezuje na pooblastilo za vodenje praktičnega dela vozniškega izpita za eno kategorijo vozniškega dovoljenja ali več.
4. Zagotavljanje kakovosti in redno usposabljanje
4.1. Zagotavljanje kakovosti
4.1.1. Države članice imajo veljavne predpise za zagotavljanje kakovosti, ki so namenjeni ohranjanju meril, ki jih morajo izpolnjevati člani izpitne komisije.
4.1.2. Predpisi za zagotavljanje kakovosti naj bi vključevali nadzor nad člani izpitne komisije pri delu, njihovo nadaljnje usposabljanje in ponovno akreditacijo, stalen poklicni razvoj in redni pregled rezultatov vozniških izpitov, ki so jih vodili.
4.1.3. Države članice morajo zagotoviti, da se pri vsakem članu izpitne komisije s pomočjo predpisov za zagotavljanje kakovosti iz točke 4.1.2 opravi letni nadzor. Poleg tega morajo države članice zagotoviti, da se vsakega člana izpitne komisije vsakih pet let opazuje pri vodenju vozniškega izpita, in sicer naj bo najkrajše obdobje opazovanja vsaj pol dneva, s čimer se omogoči opazovanje vodenja več izpitov. Če se odkrijejo problemi, je treba sprejeti ukrepe za odpravo teh problemov. Oseba, ki izvaja nadzor, mora za to imeti pooblastilo države članice.
4.1.4. Države članice lahko v primeru, ko je član izpitne komisije pooblaščen za vodenje vozniških izpitov za več kot eno kategorijo, določijo, da izpolnjevanje zahtev nadzora v zvezi z izpiti za eno kategorijo izpolnjuje zahtevo za več kot eno kategorijo.
4.1.5. Dejavnost vozniškega preverjanja mora spremljati in nadzorovati organ, ki ga pooblasti država članica, da se tako zagotovi pravilna in dosledna uporaba ocenjevanja.
4.2. Redno usposabljanje
4.2.1. Države članice zagotovijo, da za ohranjanje pooblastila člani izpitne komisije ne glede na število kategorij, za katere so akreditirani, opravijo:
–
vsaj štiridnevno predpisano redno usposabljanje v obdobju dveh let, s katerim:
–
ohranijo in obnovijo potrebno znanje in ocenjevalne spretnosti;
–
razvijejo nova znanja, ki so postala bistvenega pomena za opravljanje njihovega poklica;
–
se poskrbi, da član izpitne komisije še naprej vodi izpite v skladu s pravičnimi in enotnimi merili;
–
vsaj petdnevno redno usposabljanje v obdobju petih let:
–
s katerim razvijejo in ohranijo potrebne praktične vozniške spretnosti.
4.2.2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi poskrbijo za posebno usposabljanje za tiste člane izpitne komisije, za katere se je med veljavnim sistemom za zagotavljanje kakovosti ugotovilo, da pri delu delajo resne napake.
4.2.3. Vrsta rednega usposabljanja ima lahko obliko navodil, usposabljanja v razredu, klasičnega ali elektronskega učenja, opravi pa se lahko posamezno ali v skupini. Vključuje lahko takšno ponovno akreditacijo meril, ki se zdi primerna državam članicam.
4.2.4. Države članice lahko v primeru, ko je član izpitne komisije pooblaščen za vodenje vozniških izpitov za več kot eno kategorijo, določijo, da izpolnjevanje zahtev rednega usposabljanja v zvezi z izpiti za eno kategorijo izpolnjuje zahtevo za več kot eno kategorijo, pod pogojem, da je izpolnjena zahteva iz točke 4.2.5.
4.2.5. Če član izpitne komisije v obdobju 24 mesecev ni vodil izpitov za določeno kategorijo, mora biti pred začetkom opravljanja vozniških izpitov za to kategorijo ponovno primerno ocenjen. Ponovno ocenjevanje se opravi kot del zahteve iz točke 4.2.1.
5. Pridobljene pravice
5.1. Države članice lahko dovolijo osebam, ki so bile pooblaščene za vodenje vozniških izpitov tik pred začetkom veljavnosti teh določb, da še naprej vodijo vozniške izpite, ne glede na to, da niso bile pooblaščene v skladu s splošnimi pogoji iz točke 2 ali postopkom osnovne kvalifikacije iz točke 3.
5.2. Pri teh članih izpitne komisije se kljub temu izvaja redni nadzor in predpisi za zagotavljanje kakovosti iz točke 4.
PRILOGA V
Minimalne zahteve za usposabljanje voznika in preizkušanje kombinacij, kot so opredeljene v drugem pododstavku člena 4(4)(b)
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za:
–
odobritev ali nadzor usposabljanja iz člena 7(1)(d) ali
–
organiziranje preizkusa spretnosti in ravnanja iz člena 7(1)(d).
2. Trajanje usposabljanja voznika:
–
vsaj sedem ur.
3. Vsebina usposabljanja voznika
Usposabljanje voznika zajema znanje, spretnosti in ravnanje, kakor je opisano v točkah 2 in 7 Priloge II. Posebno pozornost se posveti:
–
dinamiki gibanja vozila, varnostnim merilom, vlečnim vozilom in priklopnikom (sklopni mehanizem), pravilnemu nakladanju in varnostni opremi.
Praktični del vključuje naslednje vaje: pospeševanje, zmanjševanje hitrosti, vzvratno vožnjo, zaviranje, pot ustavljanja, menjavo pasov, zaviranje/umikanje, zamenjavo priklopnika, odklop in ponoven priklop priklopnika na motorno vozilo, parkiranje;
–
vsak udeleženec usposabljanja mora opraviti praktični del in mora izkazati svoje spretnosti in ravnanje na javnih cestah;
–
kombinacije vozil, ki se uporabljajo pri usposabljanju sodijo v kategorijo vozniškega dovoljenja, za katerega so zaprosili udeleženci.
4. Trajanje in vsebina preizkusa spretnosti in ravnanja
Dolžina preizkusa in prevožena razdalja morata zadostovati za oceno spretnosti in ravnanja iz točke 3.
PRILOGA VI
Minimalne zahteve za usposabljanje voznika in preizkušanje za motorna kolesa iz kategorije A (postopni dostop)
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za:
–
odobritev in nadzor usposabljanja iz člena 7(1)(c) ali
–
organiziranje preizkusa spretnosti in ravnanj iz člena 7(1)(c).
2. Trajanje usposabljanja voznika:
–
vsaj sedem ur.
3. Vsebina usposabljanja voznika:
– usposabljanje voznika vsebuje vse vidike, zajete v točki 6 Priloge II;
–
vsak udeleženec usposabljanja mora opraviti praktični del in mora izkazati svoje spretnosti in ravnanje na javnih cestah;
–
motorna kolesa, ki se uporabljajo pri usposabljanju sodijo v kategorijo vozniškega dovoljenja, za katerega so zaprosili udeleženci.
4. Trajanje in vsebina preizkusa spretnosti in ravnanja
Dolžina preizkusa in prevožena razdalja morata zadostovati za oceno spretnosti in ravnanja iz točke 3.
UL L 237, 24.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
UL L 370, 31.12.1985, str. 1. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 6. julija 2006 o osnutku Sklepa Sveta, ki spreminja Sklep 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil in zlasti odstavka 2 osnutka Sklepa(1),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006 o spremembah Sklepa 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(2),
– ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 20. julija 2006,
– ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0415/2006),
A. ker so pogajanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo pripeljala do sklenitve medinstitucionalnega sporazuma v obliki skupne izjave, ki pozdravlja osnutek novega postopka, ki bo vpeljan v Sklep 1999/468/ES,
B. ker nov postopek, poznan kot "regulativni postopek s pregledom", Evropskemu parlamentu in Svetu daje pravico, da enakovredno pregledujeta "kvazi-zakonodajne" ukrepe, s katerimi se izvaja instrument, ki je bil sprejet s postopkom soodločanja, ter da takšne ukrepe lahko zavrneta,
C. ker bo Sklep 2006/512/ES spremljala ta skupna izjava, izjava Komisije, ki bo zapisana v zapisniku Sveta in izjave Komisije glede izvajanja in uporabe novega postopka,
D. ker je primerno spremeniti člen 81 Poslovnika, da bi omogočili Parlamentu uživanje svojih pravic v novem postopku pod najboljšimi pogoji,
1. sklene, da v svoj Poslovnik vnese naslednji predlog spremembe;
2. sklene, da ta predlog spremembe začne veljati 1. januarja 2007;
3. naroči svojemu predsedniku, naj s sporazumom z ostalimi institucijami na upravni ravni zagotovi, da osnutki ukrepov Parlamentu ne bodo posredovani tik pred parlamentarnimi počitnicami;
4. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.
Izvirno besedilo
Spremembi
Spremembi 1 in 2 Člen 81
Izvedbenedoločbe
Izvedbeni ukrepi
1. Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenegaukrepa, predsednik dokument pošlje odboru, ki je pristojen za akt, iz katerega izvedbenedoločbe izhajajo.
1. Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenih ukrepov, predsednik osnutek ukrepov pošlje odboru, ki je pristojen za akt, iz katerega izvedbeni ukrepi izhajajo. Ko med odbori poteka okrepljeno sodelovanje glede temeljnega akta, pristojni odbor povabi drugi odbor, da ustno ali pisno sporoči svoja stališča.
2. Parlament lahko na predlog pristojnega odbora v enem mesecu - ali treh mesecih, v kolikor gre za ukrepe finančnih storitev - od prejema osnutka izvedbenega ukrepa sprejme resolucijo o nasprotovanju osnutku ukrepa, zlasti če slednji presega izvedbena pooblastila, predvidena v temeljnem aktu. Če pred potekom roka ni nobenega delnega zasedanja ali kadar je potrebno nujno ukrepanje, se šteje, da je pravica do odziva prenešena na pristojni odbor. Ta odziv je v obliki pisma predsednika odbora pristojnemu članu Komisije, o njem pa se obvestijo vsi poslanci. Če Parlament ukrepu nasprotuje, predsednik od Komisije zahteva, da ukrep umakne ali spremeni oziroma da predloži predlog po ustreznem zakonodajnem postopku.
2. Predsednik pristojnega odbora določi rok, v katerem poslanci predlagajo, da odbor nasprotuje osnutku ukrepov. Odbor lahko sklene, da bo med svojimi člani ali stalnimi namestniki imenoval poročevalca, če meni, da je to primerno. Če se odbor na strinja z osnutkom ukrepov, vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepov in ki lahko navaja tudi spremembe, ki jih je treba vnesti v osnutek ukrepov.
Če Parlament sprejme takšno resolucijo v veljavnem roku od prejema osnutka ukrepov, predsednik od Komisije zahteva, da umakne ali spremeni osnutek ukrepov oziroma da predloži predlog po ustreznem zakonodajnem postopku
3.Če pred potekom roka ni nobenega delnega zasedanja, se šteje, da je pravica do odziva prenesena na pristojni odbor. Ta odziv je v obliki pisma predsednika odbora pristojnemu članu Komisije, o njem pa se obvestijo vsi poslanci.
4.Če izvedbeni ukrepi, ki jih predvidi Komisija, sodijo v regulativni postopek s pregledom, se odstavek 3 ne uporabi, odstavka 1 in 2 pa se dopolnita, kakor sledi:
(a) čas za pregled začne teči, ko je osnutek ukrepov predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih;
(b)Parlament lahko nasprotuje sprejetju osnutka ukrepov, in svoje nasprotovanje utemelji s tem, da osnutek ukrepov presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, da ni skladen s ciljem ali z vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti;
(c)Parlament lahko z večino poslancev nasprotuje sprejetju osnutka ukrepov. (d)Če osnutek ukrepov temelji na odstavku 5 ali 6 člena 5a Sklepa 1999/468/ES, ki predvideva krajši rok za nasprotovanje Parlamenta, lahko predsednik pristojnega odbora, če se odbor ni mogel sestati v času, ki ga je imel na voljo, vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepov.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" (KOM(2005)0123 – C6-0125/2005 – 2005/0047(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0123)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 62(2) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0125/2005),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A6-0427/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Odločbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Vse države članice v okviru skupnih pravil prispevajo k visoki in enotni ravni osebnih kontrol in nadzora zunanjih meja držav članic Evropske unije, vendar nosijo nekatere države članice težje breme kot druge.
(2) Razlika v bremenih nastaja zaradi različnih izhodiščnih razmer v državah članicah glede na geografske značilnosti njihovih zunanjih meja, število dovoljenih in delujočih mejnih prehodov, stopnjo zakonitega in nezakonitega migracijskega pritiska, tveganj in groženj, s katerimi se soočajo, in nazadnje glede na delovno obremenitev nacionalnih služb v zvezi z obravnavanjem vlog za izdajo vizumov in s samo izdajo vizumov.
(3) Porazdelitev bremen upravljanja zunanjih mej med državami članicami in Evropsko unijo je eden izmed petih elementov skupne politike za upravljanje zunanjih mej, ki jo je predlagala Komisija v svojem Sporočilu z dne 7. maja 2002 "K integriranemu sistemu upravljanja zunanjih meja držav članic Evropske unije" in jo je podprl Svet v svojem "Načrtu upravljanja zunanjih meja držav članic Evropske unije" z dne 14. junija 2002.
(4) Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije(5) sicer predstavlja pomemben korak k postopnemu razvoju operativne razsežnosti skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, vendar bi bilo za izvajanje učinkovitih in skupnih standardov za kontrolo in nadzor zunanjih mej treba vzpostaviti mehanizem finančne solidarnosti Skupnosti, da bi podprli države članice, ki v korist Skupnosti v tem pogledu nosijo trajno in težko finančno breme.
(5) Skupni korpus zakonodaje, ki ga predstavlja zlasti Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)(6), predvideva mejne kontrole, ki bodo pripomogle k boju proti nezakonitemu priseljevanju in proti trgovini z ljudmi ter k preprečevanju groženj notranji varnosti držav članic, in ki hkrati predvideva, da se mejne kontrole izvajajo ob popolnem spoštovanju človekovega dostojanstva.
(6) Sklad za zunanje meje (v nadaljnjem besedilu "Sklad") bi moral biti s finančno pomočjo tistim državam članicam, ki uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah, odraz solidarnosti.
(7) Finančna pomoč bi morala biti strukturirana tako, da bi predstavljala povezavo s preteklimi finančnimi prispevki Evropske unije državam članicam, ki v trenutku začetka veljavnosti te odločbe še ne uporabljajo vseh delov določb schengenskega pravnega reda, ne da bi predstavljala zgolj nadaljevanje ukrepov, ki so bili prej financirani iz drugih virov v okviru splošnega proračuna Evropske unije. V takšnih primerih bi moral Sklad pomagati navedenim državam članicam pri pripravah na čimprejšnjo polno udeležbo, in sicer v skladu s Haaškim programom z dne 4. in 5. novembra 2004.
(8) Poleg tega bi moral Sklad upoštevati posebne razmere, kot je tranzit državljanov tretjih držav po kopnem, ki morajo neizogibno prečkati ozemlje ene ali več držav članic, da bi lahko potovali med dvema deloma svoje države, ki se geografsko ne stikata, in sicer ne samo v interesu zadevne(-ih) držav(e) članic(e), ampak tudi v interesu vseh držav članic, ki so opustile kontrole na svojih notranjih mejah. V takšnih primerih bi bilo treba ukrepe, ki se financirajo, izčrpno opredeliti in dodeljevanje sredstev določiti na podlagi dejanske ocene potreb v zvezi s temi ukrepi.
(9) Da bi se zagotovila enotna in visoko kakovostna kontrola zunanjih meja in prilagodljiv čezmejni promet, bi moral Sklad prispevati k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, kar vključuje vse ukrepe, ki so jih na različnih ravneh in v zvezi s političnim, zakonodajnim in sistematičnim sodelovanjem ter z razporeditvijo bremena, osebja, opreme in tehnologije sprejeli pristojni organi držav članic v sodelovanju in po potrebi z drugimi akterji, med drugim ob uporabi štiristopenjskega modela varovanja meja in celovite analize tveganja Evropske unije.
(10) V skladu s Protokolom št. 5 Pristopne pogodbe iz leta 2003(7) o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije bi moral Sklad prevzeti vse dodatne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja posebne določbe pravnega reda v zvezi s takšnim tranzitom.
(11) Kot dopolnilo operativnemu sodelovanju, razvitemu pod okriljem Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004 (v nadaljnjem besedilu "Agencija"), in kot dodatek sredstvom, dodeljenim državam članicam, naj bi Sklad poleg tega omogočil, da bi se Skupnost lahko odzivala na pomanjkljivosti na strateških mejnih prehodih, in sicer s sofinanciranjem posebnih ukrepov za odpravo teh pomanjkljivosti iz posebnega zneska, ki bi se vsako leto namenil za takšne ukrepe.
(12) Sklad bi moral vključevati podporo nacionalnim ukrepom in sodelovanju med državami članicami na področju vizumske politike in drugih predmejnih dejavnosti, ki potekajo pred izvajanjem kontrol zunanjih mej. Učinkovito upravljanje dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne službe držav članic v tretjih državah, je v interesu skupne vizumske politike, ki je del večplastnega sistema, namenjenega olajšanju upravičenega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju v Evropsko unijo in predstavlja sestavni del skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej.
(13) Glede na področje uporabe in namen Sklada ta nikakor ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z območji in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah.
(14) Za dodeljevanje razpoložljivih letnih sredstev državam članicam bi bilo treba določiti objektivna merila. Ta merila bi bilo treba razčleniti glede na vrsto meje, ob upoštevanju dotoka in stopnje ogroženosti na zunanjih mejah držav članic.
(15) Uporabo teh meril bi bilo treba pregledati leta 2010, da bi se omogočilo upoštevanje novih nastalih okoliščin, zlasti tistih, ki izhajajo iz sprememb samih zunanjih mej.
(16) Glede na nalogo Agencije, da pomaga državam članicam pri izvajanju operativnih vidikov upravljanja zunanjih mej, in da bi se razvilo dopolnjevanje med nalogo Agencije in odgovornostmi držav članic za kontrolo in nadzor zunanjih mej, bi se morala Komisija posvetovati z Agencijo glede osnutka večletnih programov, ki jih predložijo države članice, in glede strateških smernic, ki jih pripravlja Komisija.
(17) Poleg tega lahko Komisija zahteva od Agencije, da v okviru ocene Komisije predloži podatke o vplivu Sklada na razvoj politike in zakonodaje o nadzoru nad zunanjimi mejami, na sinergije med Skladom in nalogami Agencije ter na ustreznost meril za dodeljevanje sredstev državam članicam glede na cilje, ki Evropska unija zasleduje na tem področju.
(18) Ta odločba je zasnovana kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"(8)(9), Odločbo št. ../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"(10)* in Odločbo Sveta .../2007/ES z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"(11)*, in je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Evropske unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV tretjega dela Pogodbe.
(19) Udeležba države članice v tem skladu ne bi smela sovpadati z njeno udeležbo pri prihodnjem začasnem instrumentu, ki bo zasnovan kot pomoč državam članicam za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Evropske unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in nadzora nad zunanjimi mejami.
(20) Ukrepi, ki se podpirajo v okviru tega sklada, bi se morali medsebojno dopolnjevati z ukrepi, ki se podpirajo z instrumenti Skupnosti za zunanjo pomoč in ki se izvajajo v okviru politike Evropske unije na področju zunanjih odnosov, zlasti strategije za zunanjo razsežnost območja svobode, varnosti in pravice.
(21) Podpora, ki jo zagotavlja Sklad, bi bila bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem programiranju, ki bi jih pripravila vsaka država članica v dogovoru s Komisijo.
(22) Na podlagi strateških smernic, ki jih sprejme Komisija, bi morala vsaka država članica ob upoštevanju posebnih okoliščin in potreb v državi pripraviti večletni programski dokument, v katerem bi začrtala svojo razvojno strategijo, ki bi predstavljala okvir za pripravo na izvajanje ukrepov, ki naj se navedejo v letnih programih.
(23) V skladu z načini izvajanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(12) (v nadaljnjem besedilu "Finančna uredba"), bi bilo treba podrobno opredeliti pogoje, pod katerimi Komisija lahko uresničuje svoje pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropskih unije, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti držav članic v zvezi s sodelovanjem. Uporaba teh pogojev bi Komisiji omogočila, da preveri, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) Finančne uredbe.
(24) Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen bi bilo treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi.
(25) Ker Sklad lahko podpira nacionalne ukrepe, ki jih države članice sprejmejo v okviru izvajanja schengenskega pravnega reda na področjih, ki obsegajo tako nadzor zunanje meje kot vizumsko politiko, bi se lahko na različnih ravneh in krajih pritegnilo k sodelovanju po več kot en organ držav članic. Zaradi tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da imenujejo več organov za potrjevanje in revizijskih ali pooblaščenih organov, pod pogojem da se naloge med takšne organe jasno razdelijo.
(26) V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov Sklada.
(27) Da bi se zagotovilo učinkovito in pravilno izvajanje večletnih in letnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti. Zlasti bi bilo treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.
(28) Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju.
(29) Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati.
(30) Ukrepe bi bilo treba ovrednotiti v luči vmesnega pregleda in presoje vpliva, postopek vrednotenja pa bi bilo treba vključiti v ureditve za spremljanje projekta.
(31) Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi, predvideti usmeritve, ki bi omogočale, da se ustrezno priznava pomen podpore, ki so jo prejele nevladne organizacije, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, ki prejemajo donacije iz Sklada.
(32) Ta odločba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(13) predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.
(33) Ker cilja te odločbe, in sicer spodbujati vzpostavitev skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej, kar med drugim zajema upravljanje dejavnosti, ki jih konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah organizirajo v zvezi z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.
(34) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(14).
(35) Ker je ukrep iz te odločbe, povezan s sprejetjem strateških smernic, splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo te odločbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi ga bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člen 5a Sklepa 1999/468/ES. Zaradi večje učinkovitosti bi bilo treba za sprejetje strateških smernic skrajšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom.
(36) Da se zagotovi pravočasno izvajanje Sklada, bi bilo treba nekatere določbe te odločbe uporabljati od 1. januarja 2007.
(37) Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta odločba predstavlja razvoj schengenskega pravnega reda, ki sodi na področji iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(15).
(38) Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočila sodelovanje v odborih, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Takšen dogovor je bil predviden v Izmenjavi pisem med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil(16), in ki je priložena Sporazumu iz uvodne izjave 37.
(39) Kar zadeva Švico, ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar sodi v področje iz člena 1(A) Sklepa 1999/437/ES, kot se bere v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES(17) o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma v imenu Evropske skupnosti.
(40) Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Švice omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil. Takšen dogovor je bil predviden v Izmenjavi pisem med Evropsko unijo in Švico, ki je priložena Sporazumu iz uvodne izjave 39.
(41) Za določitev dopolnilnih pravil, potrebnih za izvajanje tega instrumenta, bi bilo treba skleniti sporazum med Skupnostjo ter Islandijo, Norveško in Švico.
(42) Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi. Glede na to, da ta odločba temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po tem, ko Svet sprejme to odločbo, odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo ali ne.
(43) Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda(18) in z naknadnim Sklepom Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske(19). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju, zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.
(44) Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda(20). Irska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zato zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi.
(45) V skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004 o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz naslova IV tretjega dela te pogodbe(21) omogočil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe −
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, CILJI IN UKREPI
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 ustanavlja Sklad za zunanje meje (v nadaljnjem besedilu "Sklad") kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. ../2007./ES(22), Odločbo št. .../2007/ES(23)* in Odločbo .../2007/ES(24)**, katerega namen je prispevati h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter k uporabi načela solidarnosti med državami članicami.
Ta odločba opredeljuje cilje h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila za dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna pravila, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej odločbi:
1)
"zunanje meje" pomenijo kopenske meje držav članic, vključno z mejami na rekah, jezerih in morju, ter njihova letališča, rečna, morska in jezerska pristanišča, za katera se uporabljajo določbe prava Skupnosti o prestopanju zunanjih meja, ne glede na to, ali so te meje začasne ali ne;
2)
"začasne zunanje meje" pomenijo:
a)
skupno mejo med državo članico, ki v celoti izvaja schengenski pravni red, in državo članico, ki je dolžna v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z Aktom o pristopu te države članice, za katero pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati;
b)
skupno mejo med dvema državama članicama, ki sta dolžni v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z ustreznima aktoma o pristopu teh dveh držav članic, za kateri pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati;
3)
"mejni prehod" pomeni vsak mejni prehod z dovoljenjem pristojnih organov za prehajanje zunanjih meja, priglašen v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 562/2006;
4) "Agencija" pomeni Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, kot je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004.
Člen 3
Splošni cilji Sklada
1. Sklad prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:
a)
učinkoviti organizaciji nalog, ki zajemajo tako kontrole kot nadzor zunanjih meja;
b)
učinkovitemu upravljanju tokov ljudi na zunanjih mejah s strani držav članic, da se po eni strani zagotovi visoka stopnja zaščite na zunanjih mejah, po drugi strani pa nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom in z načeloma spoštljivega obravnavanja in dostojanstva;
c)
enotni uporabi določb prava Skupnosti o prehajanju zunanjih meja, zlasti Uredbe (ES) št. 562/2006, s strani mejnih straž;
d)
izboljšanju upravljanja dejavnosti, ki so povezane z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic in ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, ter sodelovanja med državami članicami na tem področju.
2. Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 4
Posebni cilji
1. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(a), Sklad podpira naslednje posebne cilje:
a)
izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami na področju mejne kontrole;
b)
razvoj in uporabo ukrepov, potrebnih za izboljšanje nadzornih sistemov med mejnimi prehodi;
c)
uvedbo ukrepov ali razvoj učinkovitih sistemov, ki omogočajo metodično zbiranje ustreznih informacij glede na spremembe okoliščin na območju pred, na in neposredno za zunanjimi mejami;
d)
zagotavljanje ustrezne registracije števila oseb, ki prehajajo vse vrste zunanjih mej (kopenske, morske, zračne);
e)
uvedbo ali izboljšanje sistema zbiranja statističnih in administrativnih podatkov glede na kategorije potnikov, število in naravo pregledov ter nadzorne ukrepe na različnih vrstah zunanjih mej, ki temelji na registraciji in drugih virih zbiranja podatkov;
f)
vzpostavitev učinkovite, strukturne, strateške in operativne koordinacije med vsemi organi, ki delujejo na mejnih prehodih;
g)
izboljšanje zmogljivosti in usposobljenosti mejnih straž pri izvajanju njihovih nalog, povezanih z nadzorom, svetovanjem in kontrolo;
h)
izboljšanje izmenjave informacij na nacionalni ravni med organi, odgovornimi za upravljanje zunanjih mej, ter med temi organi in drugimi organi, odgovornimi za priseljevanje, azil in druge s tem povezane zadeve;
i)
spodbujanje standardov upravljanja kakovosti.
2. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(b), Sklad podpira naslednje posebne cilje:
a)
razen za začasne zunanje meje, razvoj novih delovnih metod, logističnih ukrepov in najsodobnejše tehnologije za izboljšanje sistematične osebne kontrole pri vstopu in izstopu na mejnih prehodih;
b)
spodbujanje uporabe tehnologije in specializiranega usposabljanja za osebje, ki je odgovorno za njeno učinkovito uporabo;
c)
spodbujanje izmenjave informacij in izboljšanje usposabljanja v zvezi s ponarejenimi ali prenarejenimi potnimi listinami, vključno z razvojem in razširjanjem skupnih orodij in praks za odkrivanje takšnih dokumentov;
d)
spodbujanje učinkovitih poizvedb v realnem času na mejnih prehodih s pomočjo uporabe obsežnih informacijskih sistemov, kakršna sta Schengenski informacijski sistem (SIS) in Vizumski informacijski sistem (VIS), ter učinkovite izmenjave informacij med vsemi mejnimi prehodi na zunanjih mejah v realnem času;
e)
zagotavljanje optimalnega uveljavljanja rezultatov analiz tveganja na operativni in tehnični ravni.
3. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(c) Sklad podpira naslednje posebne cilje:
a)
postopno vzpostavitev enotnega izobraževanja, usposabljanja in kvalifikacij mejnih straž v vsaki državi članici, zlasti z izvajanjem skupnega osnovnega učnega načrta za usposabljanje, kot ga je razvila Agencija, in s skladnim dopolnjevanjem dejavnosti Agencije na tem področju;
b)
podporo in večjo izmenjavo mejnih straž med državami članicami ter njihovo začasno napotitev, in sicer kot dopolnitev smernic in dejavnosti Agencije na tem področju;
c)
spodbujanje uporabe združljive najsodobnejše tehnologije na zunanjih mejah, kjer koli je to nepogrešljivo za pravilno, učinkovito ali enotno uporabo pravil;
d)
spodbujanje zmogljivosti organov za uporabo istih postopkov ter sprejemanja doslednih, hitrih in visoko kakovostnih odločitev v zvezi s prehajanjem zunanjih meja, vključno z izdajanjem vizumov;
e)
spodbujanje uporabe skupnih Praktičnih navodil za mejne straže;
f)
pripravo in posodabljanje prostorov in centrov za osebe, katerim se zavrne vstop, in za osebe, ki so bile prestrežene potem, ko so nezakonito prestopile mejo, ali ko so se približale zunanjim mejam z namenom, da bi nezakonito vstopile na ozemlje držav članic;
g)
izboljšanje varnosti na območju mejnih prehodov za zagotavljanje varnosti mejnih straž in zaščite opreme, nadzornih sistemov ter prevoznih sredstev.
4. Kar zadeva cilj iz člena 3(1)(d) Sklad podpira naslednje posebne cilje:
a)
okrepitev operativne zmogljivosti omrežja uradnikov za zvezo za priseljevanje in spodbujanje bolj učinkovitega sodelovanja služb držav članic preko omrežja;
b)
uvajanje ukrepov za pomoč državam članicam in letalskim prevoznikom pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Direktive Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih(25), in člena 26 Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah(26) ("Schengenska konvencija") z namenom preprečevanja nezakonitih prihodov na zunanje meje;
c)
spodbujanje bolj učinkovitega sodelovanja s prevozniki na letališčih države odhoda, vključno z enotnim usposabljanjem osebja prevoznikov v zvezi s potnimi listinami;
d)
spodbujanje upravljanja kakovosti in kakovostnih storitev ter opreme na ravni infrastrukture v okviru postopka prošenj za vizume;
e)
spodbujanje sodelovanja med državami članicami pri krepitvi zmogljivosti konzularnih služb za obravnavanje prošenj za vizume;
f)
spodbujanje skupnih preiskovalnih praks, enotnih upravnih postopkov in odločitev glede vizumov s strani konzularnih služb države članice, ki se nahajajo v različnih tretjih državah;
g)
spodbujanje sistematičnega in rednega sodelovanja med konzularnimi in drugimi službami različnih držav članic, zlasti v zvezi z VIS, vključno z združevanjem virov in sredstev za izdajanje vizumov, izmenjavo informacij, pregledi in preiskavami v zvezi s prošnjami za vizume ter razvoj skupnih centrov za prošnje za vizume;
h)
spodbujanje nacionalnih pobud, katerih cilj so skupne preiskovalne prakse, enotni upravni postopki ter enotne odločitve o vizumih s strani konzularnih služb različnih držav članic;
i)
razvoj skupnih konzularnih uradov.
Člen 5
Upravičeni ukrepi v državah članicah
1. Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki zadevajo posebne cilje, opredeljene v členu 4, ter zlasti naslednje:
a)
infrastrukturo mejnih prehodov in pripadajočih stavb, kot so obmejne postaje, pristajališča za helikopterje, vozni pasovi ali kabine za vozila ali osebe, ki čakajo na mejnih prehodih;
b)
infrastrukturo, stavbe in sisteme, potrebne za nadzor med mejnimi prehodi in zaščito pred nezakonitim prehajanjem zunanjih meja;
c)
delovno opremo, kot so senzorji, videonadzor, instrumenti za preverjanje dokumentov, naprave za odkrivanje in premični ali nepremični terminali za poizvedovanje v SIS, VIS, Evropskem sistemu slikovnega arhiviranja (FADO) in v drugih evropskih in nacionalnih sistemih;
d)
prevozna sredstva za kontrolo zunanjih meja, kot so vozila, plovila, helikopterji in lahki zrakoplovi s posebno elektronsko opremo za nadzor meje in odkrivanje oseb v prevoznih sredstvih;
e)
opremo za izmenjavo informacij v realnem času med ustreznimi organi;
f)
sistemi IKT;
g)
programe za napotitev in izmenjavo osebja, npr. mejnih straž, uradnikov za priseljevanje in konzularnih uradnikov;
h)
usposabljanje in izobraževanje osebja v ustreznih organih, vključno z jezikovnim usposabljanjem;
i)
naložbe v razvoj, preskušanje in namestitev najsodobnejše tehnologije;
j)
študije in pilotne projekte za izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami na področju mejne kontrole;
k)
študije in pilotne projekte, ki so zasnovani v podporo inovacijam, olajšanju izmenjav izkušenj in dobrih praks ter izboljšanju kakovosti upravljanja dejavnosti v zvezi z dotokom državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, in s tem povezanega sodelovanja med državami članicami.
2. Sklad ne podpira ukrepov, ki zadevajo začasne zunanje meje, kadar takšni ukrepi vključujejo strukturne naložbe, ki niso združljive s ciljem ukinitve osebnih kontrol na teh mejah, zlasti ukrepov iz točk (a) in (b) odstavka 1.
Člen 6
Posebna tranzitna shema
1. Sklad podpira izpad plačil, povezan s tranzitnimi vizumi, ter dodatne stroške zaradi izvajanja sheme Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD) in Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 693/2003(27) in Uredbo Sveta (ES) št. 694/2003(28).
2. Za namen odstavka 1 pomenijo dodatni stroški stroške, ki izhajajo neposredno iz posebnih zahtev v zvezi z izvajanjem ukrepov posebne tranzitne sheme ter ne nastajajo kot posledica izdajanja tranzitnih ali drugih vizumov.
Do financiranja so upravičene naslednje vrste dodatnih stroškov:
a)
naložbe v infrastrukturo
b)
usposabljanje osebja, ki izvaja posebno tranzitno shemo;
c)
dodatni stroški poslovanja, vključno s plačami za osebje, ki je posebej določeno za izvajanje ukrepov posebne tranzitne sheme.
3. Izpad plačil iz odstavka 1 se izračuna na podlagi višine taks, določenih v Prilogi 12 k Skupnim konzularnim navodilom o vizumih, in v mejah finančnega okvira, določenega v členu 14(9).
Člen 7
Ukrepi Skupnosti
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 6 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote (v nadaljnjem besedilu "ukrepi Skupnosti") v zvezi z naslednjimi cilji:
a)
prispevek h krepitvi dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne in druge službe držav članic v tretjih državah, kar zadeva dotok državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, in s tem povezanega sodelovanja med državami članicami, vključno z dejavnostmi uradnikov za zvezo na področju letalstva in uradnikov za zvezo na področju priseljevanja
b)
spodbujanje postopnega vključevanja carinske, veterinarske in fitosanitarne kontrole v dejavnosti integriranega upravljanja mej v skladu z razvojem politike na tem področju;
c)
zagotavljanje podpornih storitev državam članicam v primeru ustrezno utemeljenih izrednih razmer, ki zahtevajo nujno ukrepanje na zunanjih mejah.
2. Da bi bili upravičeni do finančne podpore, se ukrepi Skupnosti, ki so našteti v odstavku 1(a) in (b), osredotočajo zlasti na naslednje:
a)
podpiranje nadaljnjega sodelovanja v Skupnosti pri izvajanju prava Skupnosti in dobrih praks;
b)
podpiranje vzpostavitve omrežij transnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na transnacionalnih partnerstvih med konzularnimi službami v dveh ali več državah članicah ter so zasnovana, da bi spodbujala inovacije in olajševala izmenjave izkušenj in dobrih praks;
c)
podpiranje študij, razširjanja in izmenjave informacij o najboljših praksah in vseh drugih vidikih splošnega cilja prispevati h krepitvi dejavnosti, ki jih organizirajo konzularne službe držav članic v tretjih državah, in sodelovanja med državami članicami na tem področju, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije;
d)
podpiranje projektov in študij, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in prava Skupnosti na tem področju, zlasti glede skupnih zajemnih centrov;
e)
podpiranje razvoja in uporabe, s strani držav članic, skupnih statističnih orodij, metod in kazalcev za presojo razvoja politike na področju vizumske politike in konzularnega sodelovanja.
3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge za ukrepe Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 56(2).
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 8
Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda
1. Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost se utemelji predvsem v večletnem programu iz člena 21.
3. Operacije, ki jih financira Sklad, spoštujejo določbe Pogodbe in aktov, ki so bili sprejeti na njihovi podlagi.
Člen 9
Programiranje
1. Cilji Sklada se zasledujejo v okviru večletnega programskega obdobja 2007–2013, ki je podvrženo vmesnemu pregledu v skladu s členom 24. Večletni sistem programiranja vključuje prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanja odločitev, revizije in potrjevanja.
2. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 10
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 21 in 23 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Isto načelo se uporablja za določbe vrednotenja in za poročila o letnih in večletnih programih.
Člen 11
Načini izvajanja
1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Finančne uredbe, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 7 in tehnične pomoči iz člena 17 te odločbe.
2. Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:
a)
preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 34;
b)
zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s postopki iz členov 43 in 44, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 47 in 48.
3. Države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v Skladu v skladu s to odločbo.
4. Sklenejo se dogovori, ki podrobno opredelijo dopolnilna pravila, potrebna za takšno sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.
Člen 12
Partnerstvo
1. Vsaka članica v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami organizira partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali ki lahko glede na zadevno državo članico koristno prispevajo k njegovemu razvoju.
Takšni organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, mednarodne organizacije, zlasti Visoki komisar ZN za begunce (UNHCR), ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.
2. Takšno partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR
Člen 13
Skupna sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje te odločbe od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 znašajo 1 820 milijonov EUR.
2. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
3. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 14.
Člen 14
Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah
1. Razpoložljiva letna sredstva se razdelijo med države članice na naslednji način:
a)
30 % za zunanje kopenske meje;
b)
35 % za zunanje morske meje;
c)
20 % za letališča;
d)
15 % za konzularne urade.
2. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(a), se razdelijo med države članice na naslednji način:
a)
70 % za dolžino zunanje meje, ki se bo izračunala na podlagi faktorjev za ponderiranje, določenih v skladu s členom 15(3)(a) za vsak posamezen odsek meje ; in
b)
30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih kopenskih mejah, kakor je opredeljena v skladu z odstavkom 7(a).
3. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(b), se razdelijo med države članice na naslednji način:
a)
70 % za dolžino zunanje meje, ki se bo izračunala na podlagi faktorjev za ponderiranje, določenih v skladu s členom 15(3)(b) za vsak posamezen odsek meje ; in
b)
30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih morskih mejah, kakor je določena v skladu z odstavkom 7(a).
4. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(c), se med države članice razdelijo glede na delovno obremenitev na njihovih letališčih, kakor je določena v skladu z odstavkom 7(b).
5. Sredstva, ki so na voljo v skladu z odstavkom 1(d), se razdelijo med države članice na naslednji način:
a)
50 % za konzularne urade držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve(29); in
b)
50 % za delovno obremenitev, ki je povezana z upravljanjem vizumske politike na konzularnih uradih držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, in ki je določena v skladu z odstavkom 7(c) tega člena.
6. Za namene letne razdelitve sredstev iz odstavka 1(a) in (b)
a)
se upošteva črta med območji iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 866/2004 z dne 29. aprila 2004 o režimu na podlagi člena 2 Protokola št. 10 k Aktu o pristopu(30) in ne morska meja severno od te črte, čeprav, vse dokler se uporabljajo določbe člena 1 Protokola 10 k Aktu o pristopu iz leta 2003, ne gre za zunanjo kopensko mejo;
b)
"zunanje morske meje" pomenijo zunanje meje teritorialnega morja držav članic, kakor je opredeljeno v členih 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. Vendar so v primerih, ko so potrebna redni in obširni ukrepi za preprečevanje nezakonite migracije/nezakonitega vstopa, to zunanje meje visoko ogroženega območja, ki se določi z upoštevanjem operativnih podatkov zadnjih dveh let, priskrbljenih s strani zadevne države članice. Ta opredelitev "zunanjih morskih meja" se uporablja izključno za namene te odločbe in vsi ukrepi so v skladu z mednarodnim pravom.
7. Delovna obremenitev temelji na povprečnih podatkih za naslednje dejavnike iz predhodnih dveh let:
a)
na zunanjih kopenskih mejah in zunanjih morskih mejah:
i)
število oseb, ki so prestopile zunanjo mejo na dovoljenih mejnih prehodih;
ii)
število državljanov tretjih držav, ki jim je bil na zunanji meji zavrnjen vstop;
iii)
število državljanov tretjih držav, prijetih potem, ko so nezakonito prestopili zunanjo mejo, vključno s številom oseb, ki so bile prijete na morju;
b)
na letališčih:
i)
število oseb, ki so prestopile zunanjo mejo na dovoljenih mejnih prehodih;
ii)
število državljanov tretjih držav, ki jim je bil na zunanji meji zavrnjen vstop;
c)
na konzularnih uradih:
število vlog za vizume.
Za leto 2007 delovna obremenitev temelji le na podatkih iz leta 2005.
8. Ponderiranje iz odstavkov 2 in 3 določi Agencija v skladu s členom 15.
9. Glede na dolžino zunanjih kopenskih meja iz odstavka 2(a) se v izračunu letne razdelitve sredstev ne upoštevajo začasne zunanje meje. Upoštevajo pa se začasne zunanje meje med državo članico, ki je k Evropski uniji pristopila do 1. maja 2004, in državo članico, ki je pristopila po 1. maju 2004.
10. Za referenčne številke o delovni obremenitvi iz odstavka 7 štejejo zadnji statistični podatki, ki jih je izdala Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov, ki so jih priskrbele države članice v skladu s pravom Skupnosti.
Če države članice Komisiji (Eurostat) niso priskrbele zadevnih statističnih podatkov, države članice priskrbijo začasne podatke.
Preden Komisija (Eurostat) te podatke sprejme za referenčne, presodi kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov v skladu z običajnimi operativnimi postopki. Na zahtevo Komisije (Eurostat) države članice predložijo vse potrebne podatke za tako presojo.
11. Če referenčni podatki niso na voljo kot statistični podatki, ki jih izda Komisija (Eurostat) v skladu s pravom Skupnosti, države članice priskrbijo Komisiji začasne podatke do 1. novembra vsakega leta, da se oceni znesek, ki naj bi jim bil dodeljen za naslednje leto v skladu s členom 23(2).
Preden Komisija te podatke sprejme za referenčne, lahko presodi kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov v skladu z običajnimi operativnimi postopki. Na zahtevo Komisije (Eurostat)države članice predložijo vse potrebne podatke za tako presojo.
12. Dodeljevanje sredstev iz odstavka 1 ne vključuje sredstev, ki se dodelijo za namen členov 6 in 19. Sredstva, dodeljena za namen člena 6, za obdobje 2007–2013 ne presežejo 108 milijonov EUR.
Člen 15
Analiza tveganja, ki jo Agencija opravi za namen letne razdelitve sredstev
1. Da se določi ponder iz člena 14(8), Agencija predloži Komisiji do 1. aprila vsakega leta posebno poročilo, v katerem opiše težave v zvezi z varovanjem meje in razmere na zunanjih mejah držav članic, pri čemer posebno pozornost nameni državam članicam v neposredni bližini območij z visoko stopnjo tveganja nezakonitega priseljevanja v predhodnem letu, pri čemer med drugim upošteva število oseb, ki so nezakonito vstopile v te države članice, in velikost teh držav članic.
2. V skladu s skupnim in celovitim modelom analize tveganja iz člena 4 Uredbe (ES) št. 2007/2004 se v poročilu obravnavajo grožnje, ki so v predhodnem letu vplivale na varnost na zunanjih mejah držav članic, ob upoštevanju političnega, ekonomskega in socialnega razvoja v zadevnih tretjih državah, zlasti v sosednjih tretjih državah, določijo pa se možni prihodnji trendi v zvezi z migracijskimi tokovi in nezakonitimi dejavnostmi na zunanjih mejah.
Ta analiza tveganja se prvenstveno utemelji na naslednjih informacijah, ki jih zbere Agencija, priskrbijo pa jih države članice ali se pridobijo od Komisije (Eurostat):
a)
število državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanji meji;
b)
število državljanov tretjih držav, ki so bili prijeti ob nezakonitem prehodu ali poskusu nezakonitega prehoda zunanje meje;
c)
število prijetih posrednikov, ki so namerno pomagali državljanom tretjih držav pri nedovoljenem vstopu;
d)
število ponarejenih ali lažnih potnih listin ter število potnih listin in vizumov, ki so bili izdani na podlagi lažne utemeljitve, kar je bilo ugotovljeno na mejnih prehodih v skladu s Zakonikom o schengenskih mejah.
Če referenčni podatki niso bili predloženi kot statistični podatki, ki jih izda Komisija (Eurostat), temveč so jih izdale države članice, lahko Agencija od teh držav članic zahteva informacije, potrebne za presojo kakovosti, primerljivosti in popolnosti statističnih podatkov. Agencija lahko za pomoč pri takšni presoji zaprosi Komisijo (Eurostat).
3. Poročilo v skladu z odstavkoma 1 in 2 ugotovi tudi trenutno stopnjo ogroženosti na zunanjih mejah vseh držav članic in določi naslednje posebne faktorje za ponderiranje za vsak posamezen odsek zunanje meje zadevne države članice:
a)
zunanja kopenska meja:
i)
faktor 1 za normalno stopnjo ogroženosti,
ii)
faktor 1,5 za srednjo stopnjo ogroženosti,
iii)
faktor 3 za visoko stopnjo ogroženosti;
b)
zunanja morska meja
i)
faktor 0 za minimalno stopnjo ogroženosti,
ii)
faktor 1 za normalno stopnjo ogroženosti,
iii)
faktor 3 za srednjo stopnjo ogroženosti,
iv)
faktor 8 za visoko stopnjo ogroženosti.
Člen 16
Struktura financiranja
1. Finančni prispevek Sklada ima obliko donacij.
2. Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropske unije.
3. Odobrena proračunska sredstva dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe iz te odločbe.
4. Prispevek Skupnosti v podporo projektov v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 4, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 20.
Prispevek Skupnosti se poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
5. Države članice v okviru izvajanja nacionalnega programiranja, kakor je določeno v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:
a)
položaja in zahtev v zadevni državi članici;
b)
stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu;
c)
izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;
d)
obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge ukrepe, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov.
6. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let, ob upoštevanju rednih poročil o napredku.
Člen 17
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500 000 EUR svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe.
2. Ti ukrepi vključujejo:
a)
študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada;
b)
ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada;
c)
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;
d)
oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalcev, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalci;
e)
izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju;
f)
ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 27; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu s členom 33(2).
Člen 18
Tehnična pomoč na pobudo držav članic
1. Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2. Znesek, namenjen tehnični pomoči na podlagi vsakega letnega programa, ne sme preseči:
a)
7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR za obdobje 2007–2010, in
b)
4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR za obdobje 2011–2013.
Člen 19
Posebni ukrepi
1. Komisija vsako leto sestavi seznam posebnih ukrepov, ki jih izvedejo države članice, in sicer, kjer je to ustrezno, v sodelovanju z Agencijo; ti ukrepi prispevajo k razvoju skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej z odpravljanjem pomanjkljivosti na strateških mejnih prehodih, ugotovljenih z analizo tveganja iz člena 15.
2. V letnem delovnem programu iz člena 7 se določi okvir financiranja teh ukrepov, vključno s cilji in merili vrednotenja.
3. Seznam izbranih ukrepov se sprejme v skladu s postopkom iz člena 56(2).
4. Finančna pomoč iz Sklada za posebne ukrepe se omeji na obdobje šestih mesecev in ne presega 80 % stroškov posameznega ukrepa.
5. Letna sredstva, ki so na voljo za te ukrepe, ne presegajo 10 milijonov EUR. Po izboru iz odstavka 3 se lahko preostala razpoložljiva sredstva porabijo za financiranje ukrepov, opredeljenih v členu 7.
POGLAVJE IV
PROGRAMIRANJE
Člen 20
Sprejetje strateških smernic
1. Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za posege Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju politike upravljanja zunanjih mej in vizumske politike, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za obdobje trajanja večletnega programa.
2. Za splošne cilje iz člena 3(1)(a), (b) in (c) navedene smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom nadaljnje postopne vzpostavitve skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja mej na zunanjih mejah ter krepitve kontrol in nadzora zunanjih mej Evropske unije.
3. Za splošni cilj iz člena 3(1)(d) navedene smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom nadaljnjega razvoja skupne vizumske politike v okviru večplastnega sistema, ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitemu priseljevanju s pomočjo izboljšanja postopkov na lokalnih konzularnih predstavništvih.
4. Komisija najpozneje do 31. julija 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
5. Strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 56(3). Te strateške smernice se po sprejetju dodajo tej odločbi kot priloga.
Člen 21
Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov
1. Vsaka država članica predlaga na podlagi strateških smernic iz člena 20 osnutek večletnega programa, ki zajema naslednje elemente:
a)
opis trenutnega stanja v državi članici glede infrastrukture, opreme, prevoznih sredstev, sistemov IKT in ureditev za usposabljanje in izobraževanje osebja obmejnih in konzularnih organov;
b)
analizo zahtev v zadevni državi članici glede infrastrukture, opreme, prevoznih sredstev, sistemov IKT in ureditev za usposabljanje in izobraževanje osebja obmejnih in konzularnih organov ter navedbo operativnih ciljev, ki so zasnovani tako, da izpolnjujejo te zahteve v obdobju, ki ga zajema večletni program;
c)
predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog;
d)
navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi, nacionalnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti;
e)
podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalcev za upoštevanje načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog;
f)
opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 12;
g)
osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsak letni program predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja;
h)
določbe za zagotovitev objave večletnega programa.
2. Države članice Komisiji predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece po tem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje.
3. Da bi odobrila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:
a)
njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 20;
b)
ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku večletnega programa, na podlagi predlagane strategije;
c)
skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje ukrepov Sklada, z določbami te odločbe;
d)
njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je prosto gibanje oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrole zunanjih mej, azila in priseljevanja.
4. Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami in/ali da ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora, ali da ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevno državo članico pozove, da predloži vse potrebne dodatne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek večletnega programa.
5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 56(2) večletni program odobri v treh mesecih po uradni predložitvi.
Člen 22
Revizija večletnih programov
1. Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2. Komisija sprejme odločitev o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 23
Letni programi
1. Večletni program, ki ga je odobrila Komisija, se izvaja z letnim programom.
2. Komisija državam članicam do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto, ki se izračuna v skladu s členom 14 glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka.
3. Države članice do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema naslednje elemente:
a)
splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa;
b)
opis ukrepov, ki se podprejo na podlagi letnega programa;
c)
predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki je potreben za kritje tehnične pomoči iz člena 18 z namenom izvajanja letnega programa.
4. Pri preučevanju osnutka letnega programa države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka.
Komisija v roku enega meseca po uradni predložitvi osnutka letnega programa zadevno državo članico obvesti, ali ga lahko odobri. Če osnutek večletnega programa ni skladen z večletnim programom, Komisija to državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek letnega programa.
Komisija do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen zadevni državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
5. Država članica lahko v odziv ustrezno utemeljenih nujnih primerov, ki ob odobritvi letnega programa niso bili predvideni in zahtevajo nujno ukrepanje, revidira do 10 % finančne razdelitve prispevka Sklada, namenjene različnim ukrepom iz letnega programa, ali dodeli do 10 % razdelitve drugim ukrepom v skladu s to odločbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o revidiranem letnem programu.
Člen 24
Vmesni pregled večletnega programa
1. Komisija pregleda strateške smernice in po potrebi do 31. marca 2010 sprejme revidirane strateške smernice za obdobje 2011–2013.
2. Če se takšne revidirane strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.
3. Pravila iz člena 21 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev teh revidiranih večletnih programov.
4. Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 56(3).
POGLAVJE V
SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 25
Izvajanje
Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejema potrebna izvedbena pravila.
Člen 26
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, predvidijo:
a)
opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu;
b)
spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih;
c)
ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih sofinancira Sklad;
d)
postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru letnih programov;
e)
zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;
f)
sistem poročanja in spremljanja, v primeru, da pristojno telo izvajanje nalog zaupa drugemu telesu;
g)
postopkovne priročnike v zvezi z nalogami, ki se izvajajo;
h)
ureditev za revizijo delovanja sistema;
i)
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;
j)
postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti ter vračanja neupravičeno izplačanih zneskov.
Člen 27
Imenovanje organov
1. Za izvajanje svojega večletnega programa in letnih programov država članica imenuje:
a)
odgovorni organ: telo v sestavi države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja poslanstvo javne službe; odgovoren je za upravljanje večletnega programa in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo;
b)
organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih, preden so poslane Komisiji;
c)
revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem da je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora;
d)
po potrebi pooblaščeni organ.
2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in odnose teh organov s Komisijo.
3. Ob upoštevanju člena 26(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 tega člena znotraj istega telesa.
4. Pravila za izvajanje členov 28 do 32 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 28
Odgovorni organ
1. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje:
a)
je pravna oseba, razen če je telo v sestavi države članice;
b)
ima potrebno infrastrukturo za enostavno komunikacijo z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo;
c)
dela v upravnem okviru, ki mu omogoča pravilno izvajanje nalog in izogibanje kakršnemu koli navzkrižju interesov;
d)
je sposoben uporabljati pravila Skupnosti za upravljanje sredstev;
e)
ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati;
f)
ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju.
2. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno financiranje, da lahko v obdobju 2007–2013 pravilno in neprekinjeno izvaja svoje naloge.
3. Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem kar zadeva pravilno uporabo poglavij V do IX.
Člen 29
Naloge odgovornega organa
1. Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Njegove naloge so zlasti:
a)
posvetovanje s partnerji v skladu s členom 12;
b)
predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 21 in 23;
c)
po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov;
d)
organizacija postopkov izbire projektov za sofinanciranje v okviru Sklada v skladu z merili iz člena 16(5);
e)
prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem;
f)
zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru Sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti;
g)
spremljanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in da so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;
h)
zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v okviru letnih programov v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;
i)
zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila;
j)
zagotavljanje, da se vrednotenja Sklada iz člena 51 izvedejo v rokih iz člena 52(2) in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico;
k)
vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 45;
l)
zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 32(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad;
m)
zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil;
n)
oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, zahtevke za plačila ali, kjer je primerno, izjave o povračilu;
o)
izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad;
p)
sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah;
q)
preverjanje izvajanja smernic iz člena 35(6) s strani končnih upravičencev.
2. Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 18.
Člen 30
Prenos nalog s strani odgovornega organa
1. Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa prenesene na pooblaščeni organ, odgovorni organ opredeli obseg prenesenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje prenesenih nalog, ki so v skladu s pogoji iz člena 28.
2. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja prenesenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 31
Organ za potrjevanje
1. Organ za potrjevanje:
a)
potrdi, da:
i)
je izjava o izdatkih točna, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih,
ii)
so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili ter so nastali zaradi ukrepov, ki so bili izbrani v skladu z merili, ki veljajo za program, ter v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;
b)
za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih;
c)
za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti;
d)
hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki;
e)
po potrebi skupaj z obrestmi preveri povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti;
f)
ohranja evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropske unije, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih.
2. Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 18, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 27.
Člen 32
Revizijski organ
1. Revizijski organ:
a)
zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora;
b)
zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;
(c)
Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje.
2. Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami št. .../2007/ES, št. .../2007/ES in …/2007/ES(31), ali če se uporabljajo skupni sistemi za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu z odstavkom 1(c) predloži enotna združena revizijska strategija.
3. Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:
a)
letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa;
b)
mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in pravilni;
c)
izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačilo ali izjave o povračilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost zadevnih izdatkov.
4. Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5. Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 18, če se spoštujejo posebne pravice revizijskega organa iz člena 27.
POGLAVJE VI
ODGOVORNOSTI IN NADZOR
Člen 33
Odgovornosti držav članic
1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 26 do 32, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. O nepravilnostih obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če zneskov, ki so bili končnim upravičencem izplačani neupravičeno, ni mogoče izterjati, je zadevna država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.
4. Za finančni nadzor ukrepov so v prvi vrsti odgovorne države članice, ki zagotovijo, da se sistemi upravljanja in nadzora ter revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov.
5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 34
Sistemi upravljanja in nadzora
1. Pred odobritvijo večletnega programa s strani Komisije države članice v skladu s postopkom iz člena 56(2) zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 26 do 32. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celotnem programskem obdobju.
2. Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije.
3. Komisija pregleda uporabo te določbe v okviru priprave poročila za obdobje 2007–2010 iz člena 52(3).
Člen 35
Odgovornosti Komisije
1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 34 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 26 do 32, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.
2. Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred opravo revizijo. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
3. Komisija od države članice lahko zahteva, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
4. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni in se dopolnjujejo z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti.
6. Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 36
Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve revizijskih načrtov in metod ter zagotovi takojšno izmenjavo izsledkov revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.
Komisija najpozneje v treh mesecih od njenega prejema sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije, predložene v skladu s členom 32.
2. Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.
Za navedene programe lahko Komisija sklene, da se je možno zanašati predvsem na revizijske dokaze, ki so jih priskrbele države članice, in da bo preglede na kraju samem izvajala samo, če obstajajo dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na pomanjkljivosti sistemov.
POGLAVJE VII
FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 37
Upravičenost – izjave o izdatkih
1. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki nastanejo končnim upravičencem pri izvajanju ukrepov, in ustrezni prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili končni upravičenci. Plačila se dokazujejo s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 23(4). Ni treba, da so sofinancirani ukrepi zaključeni pred dnem začetka upravičenosti.
Z odstopanjem je obdobje, za katerega so izdatki upravičeni, za izvedbo ukrepov, ki so bili podprti v okviru letnih programov za leto 2007, tri leta od izdatka.
4. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru izvedenih ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 4, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 56(2).
Člen 38
Celovitost plačil končnim upravičencem
Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena dodatna posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence, pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z upravičenostjo ukrepov in izdatkov.
Člen 39
Uporaba eura
1. Zneski, določeni v osnutku večletnih in letnih programov držav članic iz členov 21 in 23, potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz člena 29(1)(n), izdatki, navedeni v poročilu o napredku o izvajanju letnega programa iz člena 41(4), in končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 53 so izraženi v eurih.
2. V eurih so izražene in izvršene odločbe Komisije o financiranju iz tretjega pododstavka člena 23(4), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti Komisije in plačila Komisije.
3. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
4. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred dnem, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.
Člen 40
Obveznosti
Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, s katero odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 23(4).
Člen 41
Plačila – predfinanciranje
1. Plačila prispevkov s strani Komisije iz Sklada se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2. Plačila se izvajajo v obliki predfinanciranja in plačila razlike. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3. Prvo plačilo iz naslova predfinanciranja, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero odobri letni program, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju navedene odločbe.
4. Drugo plačilo iz naslova predfinanciranja se izplača najpozneje v treh mesecih potem, ko je Komisija v dveh mesecih po uradni predložitvi zahtevka za plačilo s strani države članice odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, pripravljeno v skladu s členoma 31(1)(a) in 37, ki zadevata vsaj 60 % prvega plačila.
Znesek drugega plačila iz naslova predfinanciranja s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in na vsak način, v primeru, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je bil naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, razliko zneska sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, minus prvo plačilo iz naslova predfinanciranja.
5. Vse obresti, ki izhajajo iz predfinanciranja, se knjižijo na zadevni letni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo, ko se v povezavi s končnim poročilom o izvajanju zadevnega letnega programa pripravi izjava o izdatkih.
6. Zneski, izplačani v okviru predfinanciranja, se obračunajo v računovodski evidenci ob zaključku letnega programa.
Člen 42
Plačilo razlike
1. Komisija plača razliko pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:
a)
potrjeno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s členoma 31(1)(a) in 37, ter zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu;
b)
končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 53;
c)
letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 32(3).
Plačilo razlike je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo razlike.
2. Če odgovorni organ ne uspe zagotoviti dokumentov v sprejemljivi obliki in v roku iz odstavka 1, Komisija sprosti vse dele prevzetih obveznosti iz ustreznega letnega programa, ki niso bili uporabljeni za plačilo predfinanciranja.
3. Avtomatični postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno ustavi za tiste zneske zadevnih projektov, v zvezi s katerimi v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih šest mesecev. V treh mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopkov upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4. Obdobje devetih mesecev iz odstavka 1 preneha teči, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu s členom 44. Obdobje začne teči znova od dne, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije iz člena 44(3).
5. Brez poseganja v člen 43 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov iz odstavka 1 tega člena obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi in priznanimi izdatki. Država članica ima za predložitev pripomb na voljo tri mesece.
6. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane tej državi članici.
7. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača razliko v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente iz odstavka 1. Razlika proračunskih obveznosti se sprosti v šestih mesecih po plačilu.
Člen 43
Zadržanje plačil
1. Plačilo odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Finančne uredbe zadrži za največ šest mesecev, če :
a)
v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora,
b)
mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja, po tem ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.
2. Državo članico in pristojni organ se takoj obvesti o razlogih za zadržanje plačila. Plačilo se zadrži, dokler država članica ne sprejme potrebnih ukrepov.
Člen 44
Začasna ustavitev plačil
1. Celotno predfinanciranje in plačila razlike ali samo del le-teh lahko Komisija začasno ustavi, kadar:
a)
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi, ali
b)
je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena, ali
c)
država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 33 in 34.
2. Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, potem ko je državi članici ponudila možnost predložitve pripomb v roku treh mesecev.
3. Komisija prekliče začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, ko presodi, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4. Če država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, se lahko Komisija v skladu s členom 48 odloči za razveljavitev celotnega ali dela neto zneska ali za razveljavitev prispevka Skupnosti k letnemu programu.
Člen 45
Hramba dokumentov
Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč po členu 87 Pogodbe, odgovorni organ zagotovi, da so vsa dokazila glede izdatkov in revizij zadevnih programov dostopna Komisiji in Računskemu sodišču, in sicer v obdobju petih let po zaključku programov v skladu s členom 42(1).
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo bodisi v obliki izvirnikov bodisi v obliki overjene različice, in sicer na splošno sprejetih nosilcih podatkov.
POGLAVJE VIII
FINANČNI POPRAVKI
Člen 46
Finančni popravki s strani držav članic
1. Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2. Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov.
Popravki države članice obsegajo preklic in, če je to ustrezno, vrnitev dela ali celote prispevka Skupnosti. Če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 49(2). Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo Sklada.
3. V primeru sistemskih nepravilnosti zadevna država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
4. Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 53 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.
Člen 47
Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije
1. Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, lahko uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev glede ukrepov, financiranih iz Sklada, ter sistemov upravljanja in nadzora, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni pred pregledom. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 33, v skladu s členom 44 začasno ustavi predfinanciranje ali plačilo razlike.
Člen 48
Merila za popravke
1. Komisija lahko izvede finančne popravke, in sicer tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
a)
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;
b)
je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;
c)
država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 33 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka.
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice.
2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je nepravilnost povezana z izjavo o izdatkih, za katero je revizijski organ izdal zadostno zagotovilo v skladu s členom 32(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki zavrnejo to domnevo.
3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 34, poročil o ugotovljenih nepravilnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 49
Vračilo
1. Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropske unije, se opravi pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca datuma zapadlosti ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 50
Obveznosti držav članic
Finančni popravki Komisije ne vplivajo na obveznosti države članice, da v skladu s členom 46 nadaljujejo z izterjavami.
POGLAVJE IX
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 51
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2. Komisija v partnerstvu z državami članicami v okviru priprave poročil iz člena 52(3) Sklad ovrednoti, s čimer oceni ustreznost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na cilje iz člena 3.
3. Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
4. V okviru poročila za obdobje 2007–2010 iz člena 52(3)(c) Komisija oceni vpliv Sklada na razvoj politike in zakonodaje o nadzoru nad zunanjimi mejami, oceni sinergije med Skladom in nalogami agencije ter ustreznost meril za razdelitev sredstev državam članicam glede na cilje, ki jih skuša Evropska unija doseči na tem področju.
Člen 52
Obveznosti poročanja
1. V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projekta.
V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev, ki služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa.
2. Države članice predložijo Komisiji:
a)
poročilo o vrednotenju izvajanja ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad, do 30. junija 2010;
b)
poročilo o vrednotenju rezultatov in o vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad, do 30. junija 2012 za obdobje 2007–2010 in do 30. junija 2015 za obdobje 2011–2013.
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:
a)
poročilo za pregled členov 14 in 15, skupaj s predlogi sprememb, če so potrebne, in sicer do 30. junija 2010;
b)
vmesno poročilo o doseženih rezultatih in o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvrševanja Sklada, skupaj s predlogom o prihodnjem razvoju Sklada, do 31. decembra 2010;
c)
poročilo o naknadnem vrednotenju, do 31. decembra 2012 za obdobje 2007–2010 in do 31. decembra 2015 za obdobje 2011–2013.
Člen 53
Končno poročilo o izvajanju letnega programa
1. Končno poročilo o izvajanju letnega programa vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:
a)
finančno in operativno izvajanje letnega programa;
b)
napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njegove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalcev, kjer in kadar je to mogoče;
c)
ukrepi, ki jih je sprejel odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti:
i)
ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov;
ii)
povzetek vseh večjih težav, ki se pojavijo pri izvajanju operativnega programa in vseh sprejetih ukrepov;
iii)
uporabo tehnične pomoči;
d)
ukrepe, sprejeti za zagotavljanje podatkov in za objavo letnih in večletnih programov.
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme odločitev o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ. O tem se obvesti države članice. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.
3. Komisija pošlje Agenciji odobrena končna poročila o izvajanju letnega programa.
POGLAVJE X
Prehodne določbe
Člen 54
Priprave večletnega programa
1. Z odstopanjem od člena 20 države članice:
a)
čimprej po .....*(32), najpozneje pa do.....*(33)* , imenujejo nacionalni odgovorni organ iz člena 27(1)(a) in, kjer je to ustrezno, tudi pooblaščeni organ;
b)
do 30. septembra 2007 predložijo opis sistemov upravljanja in nadzora iz člena 34(2).
2. Do 1. julija 2007 Komisija državam članicam predloži:
a)
oceno zneskov, ki se jim dodelijo za finančno leto 2007;
b)
ocene zneskov, ki naj bi se jim dodelili za finančna leta 2008–2013, izdelane na podlagi ekstrapolacije izračuna ocene za finančno leto 2007, ob upoštevanju predlaganih letnih dodeljenih sredstev za leta med 2007–2013, kot so določena v finančnem okviru.
Člen 55
Priprave letnih programov za 2007 in 2008
1. Z odstopanjem od člena 23 se za izvajanje v finančnem letu 2007 in 2008 uporablja naslednji časovni razpored:
(a)
Komisija do 1. julija 2007 državam članicam predloži oceno dodeljenih zneskov za finančno leto 2007;
b)
države članice do 1. decembra 2007 Komisiji predložijo osnutek letnega programa za leto 2007;
c)
države članice do 1. marca 2008 Komisiji predložijo osnutek letnega programa za leto 2008.
2. V zvezi z letnim programom za 2007 so izdatki, ki se dejansko izplačajo med 1. januarjem 2007 in dnevom sprejetja odločbe o financiranju, s katero se odobri letni program zadevne države članice, lahko upravičeni do podpore iz Sklada.
3. Komisija rezervira proračunska sredstva Skupnosti za leto 2007 na podlagi ocene zneska, ki bo dodeljen državam članicam in izračunan v skladu s členoma 14 in 15, da bi se tako leta 2008 omogočilo sprejetje odločb o financiranju, s katerimi se odobri letni program za leto 2007.
POGLAVJE XI
Končne določbe
Člen 56
Odbor
1. Komisiji pomaga skupni odbor za "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov", ki se ustanovi s to odločbo.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Roki iz člena 5a (3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so šest tednov.
Člen 57
Pregled
Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije do 30. junija 2013 pregledata to odločbo.
Člen 58
Začetek veljavnosti in uporabe
Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta odločba se uporablja od ...(34), z izjemo členov 14, 15, 20, 21, 23, 27, 33(2), 33(5), 34, 37(4) in 56, ki se uporabljajo od 1. januarja 2007.
Člen 59
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
UL L 161, 30.4.2004, str. 128. Popravljena različica v UL L 206, 9.6.2004, str. 51. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1283/2005 (UL L 203, 4.8.2005, str. 8).
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" (KOM(2005)0123 – C6-0126/2005 – 2005/0049(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0123)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 63(3)(b) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0126/2005),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A6-0425/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Odločbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Z namenom postopne vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice Pogodba predvideva tako sprejetje ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju prostega gibanja oseb v povezavi s spremljajočimi ukrepi, ki se nanašajo na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje, kot tudi sprejetje ukrepov, ki se nanašajo na azil, priseljevanje in zaščito pravic državljanov tretjih držav.
(2) Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 ponovno potrdil odločenost vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice. V tem smislu bi moral biti cilj skupne evropske azilne politike in politike priseljevanja poštena obravnava državljanov tretjih držav in boljše upravljanje migracijskih tokov.
(3) Učinkovita politika Skupnosti glede vračanja je nujno dopolnilo vsake verodostojne politike zakonitega priseljevanja in azilne politike, pa tudi pomemben element boja proti nezakonitemu priseljevanju. Države članice za izvajanje programov vračanja in ukrepov prisilnega vračanja predvidevajo znatna proračunska sredstva. Skupno ukrepanje Evropske unije na tem področju, oprto na ustrezna finančna sredstva Skupnosti, bi lahko bilo v pomoč državam članicam, z njim bi poudarili nujnost vračanja nezakonitih priseljencev in prispevali h krepitvi solidarnosti med državami članicami.
(4) Svet je 28. februarja 2002 sprejel Celovit načrt za boj proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi v Evropski uniji(5), v katerem je poudaril, da politike ponovnega sprejema in vračanja predstavljajo sestavni in bistveni element boja proti nezakonitemu priseljevanju, in opredelil dva elementa, na katerih bi morala temeljiti politika vračanja Skupnosti, in sicer na skupnih načelih in skupnih ukrepih v okviru izboljšanja upravnega sodelovanja med državami članicami.
(5) Akcijski program Sveta za vračanje z dne 28. novembra 2002, ki temelji na Sporočilu Komisije z dne 14. oktobra 2002 o politiki vračanja Skupnosti glede nezakonitih priseljencev, obravnava celotno verigo ukrepov, ki se nanašajo na upravljanje vračanja v državah članicah, ter zajema prostovoljno in prisilno vračanje državljanov tretjih držav ter najpomembnejše faze vračanja, vključno s pripravo in nadaljnjimi ukrepi.
(6) Evropski svet je na svojem zasedanju v Solunu 19. in 20. junija 2003 pozval Komisijo, naj preuči vse vidike v zvezi z ločenim instrumentom Skupnosti za vračanje, da bi tako podprli zlasti prednostne naloge, navedene v Akcijskem programu za vračanje.
(7) V Sklepih Sveta o prednostnih nalogah za uspešen razvoj skupne politike ponovnega sprejemanja z dne 2. novembra 2004 je poudarjeno, da sporazumi Skupnosti o ponovnem sprejemu pomembno prispevajo k učinkovitemu skupnemu upravljanju z migracijami in igrajo pomembno vlogo v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Sporazumi so pomemben element v okviru dialoga in sodelovanja med Evropsko unijo in državami izvora, prejšnjega prebivališča in tranzita nezakonitih priseljencev.
(8) Potem ko je Svet v Sklepih z dne 8. junija 2004 pozval proračunski organ, naj predvidi sredstva za pripravljalne ukrepe, in pozval Komisijo , naj upošteva njegovo stališče glede razvoja integriranega načrta vračanja v tesnem sodelovanju z državami članicami, so se pripravljalni ukrepi za obdobje 2005 in 2006 že pričeli.
(9) Evropski svet je na svojem zasedanju v Bruslju 4. in 5. novembra 2004 v "Haaškem programu" pozval k začetku pripravljalne faze za Evropski sklad za vračanje (v nadaljnjem besedilu "Sklad") in k ustanovitvi Sklada do leta 2007, pri čemer bi se upoštevalo ovrednotenje pripravljalne faze.
(10) Novembra 2004 se je Svet seznanil s poročilom predsedstva o analizi sporočenih najboljših praks vračanja v določene države. V poročilu je bilo ugotovljeno, da obstajajo široke možnosti in potreba po bolj praktičnem sodelovanju med državami članicami v zvezi s praksami vračanja. V poročilu so bile nakazane možnosti za bolj integriran pristop do politik vračanja ter splošnih politik na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. Poleg tega so bile v tem poročilu opisane najboljše prakse držav članic pri prostovoljnem ali prisilnem vračanju državljanov tretjih držav v njihovo državo izvora ali tranzita, kot so spodbujanje programov za prostovoljno vračanje, svetovanje glede vračanja ter organizacija skupnih operacij vračanja, vključno s čarterskimi poleti.
(11) Nujno je, da Skupnost dobi instrument, zasnovan za podporo in spodbujanje držav članic pri prizadevanjih za boljše upravljanje vračanja v vseh njegovih razsežnostih, in sicer na podlagi načela integriranega upravljanja vračanja ter z namenom podpiranja poštenega in učinkovitega izvajanja skupnih standardov vračanja, določenih v okviru zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na vračanje.
(12) Za leto 2007 v okviru te odločbe ni potrebno predvideti nobenega financiranja, tako da bi na podlagi poročila Komisije o ovrednotenju pripravljalnih ukrepov lahko upoštevali rezultate pripravljalnih ukrepov za vračanje v letih 2005 in2006.
(13) Zadevni skupni standardi izhajajo zlasti iz Direktive Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav(6) in aktov, ki jo dopolnjujejo, in sicer Odločbe Sveta 2004/191/ES z dne 23. februarja 2004 o določitvi meril in praktičnih rešitev za izravnavo finančnih neskladij, ki so posledica uporabe Direktive 2001/40/ES o medsebojnem priznavanju odločb o izgonu državljanov tretjih držav(7), in Odločbe Sveta 2004/573/ES z dne 29. aprila 2004 o organiziranju skupnih letov zaradi odstranitve državljanov tretjih držav, ki so predmet posameznih odredb o odstranitvi z ozemlja dveh ali več držav članic(8).
(14) To zadeva tudi bodoče instrumente Skupnosti, kot je instrument o skupnih standardih in postopkih držav članic za vračanje državljanov tretjih držav, ki tam prebivajo nezakonito, s čimer bi morali biti v Evropski uniji pri postopkih vračanja vzpostavljeni enaki pogoji, s tem pa opredeljeni pogoji in meje, v okviru katerih države članice sprejemajo ukrepe v zvezi z vračanjem.
(15) Države članice bi morale zagotoviti, da bodo pri ukrepih v okviru Sklada spoštovane obveznosti, ki izvirajo iz temeljnih pravic, zlasti kakor so določene v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljnjem besedilu "Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic"), Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, Ženevski konvenciji z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, kakor je bila dopolnjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih, kot je na primer, kjer je to ustrezno, Konvencija o otrokovih pravicah iz leta 1989.
(16) Glede na to, da je kolektivni izgon v skladu s Protokolom št. 4 k Evropski konvencije o človekovih pravicah prepovedan, bi se lahko preko skupnih operacij vračanja, ki so v skladu s to odločbo upravičene do financiranja, lahko vračale samo osebe, ki so predmet posamičnih odredb o odstranitvi.
(17) Glede na področje uporabe in namen Sklada ta v nobenem primeru ne bi smel podpirati ukrepov v zvezi z območji in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah.
(18) Kot je navedeno v Akcijskem programu za vračanje, ki ga je Svet odobril 28. novembra 2002 in ga nenehno potrjuje v instrumentih Evropske unije na tem področju, kot so predvsem Sklepi Sveta o prostovoljnem vračanju z dne 2. novembra 2005, je prostovoljno vračanje pomemben sestavni del uravnovešenega, učinkovitega in trajnega pristopa v zvezi z vračanjem.
(19) Pri upravičenih ukrepih v sklopu integriranega upravljanja vračanja bi bilo treba upoštevati poseben položaj ranljivih oseb.
(20) Da bi izboljšali učinkovitost upravljanja vračanja na nacionalni ravni, bi moral Sklad urejati tudi ukrepe prostovoljnega vračanja oseb, ki niso obvezane zapustiti zadevnega ozemlja, kot so prosilci za azil, ki še niso prejeli negativne odločbe, ali osebe, ki uživajo katero od oblik mednarodne zaščite v smislu Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite(9), ali osebe, ki uživajo začasno zaščito v smislu Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb(10) .
(21) Glavni cilj te odločbe bi moral biti spodbujanje integriranega upravljanja vračanja na nacionalni ravni. Države članice se spodbuja k izvajanju ukrepov vračanja v luči integriranih akcijskih načrtov za vračanje, v katerih so analizirane razmere v državi članici glede na ciljno populacijo, so zastavljeni cilji predvidenih ukrepov in v okviru katerih so v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, kot sta Visoki komisar ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ponujene sheme vračanja, osredotočene na učinkovite in trajne vrnitve, temelječe na različnih ukrepih. Po potrebi bi bilo treba integrirane načrte vračanja redno ocenjevati in prilagajati.
(22) Za pospeševanje prostovoljnega vračanja oseb, zlasti oseb, ki niso obvezane zapustiti zadevnega ozemlja, bi za takšne povratnike morali predvideti spodbude, kot je preferencialna obravnava z več pomoči pri vračanju. Ta način prostovoljnega vračanja je v interesu dostojanstvene vrnitve povratnikov, iz razloga stroškovne učinkovitosti pa tudi v interesu organov oblasti. Države članice bi bilo treba spodbujati, da dajo prednost prostovoljnemu vračanju.
(23) Vendar sta z vidika politike prostovoljno in prisilno vračanje tesno povezana in se medsebojno krepita, zato bi bilo treba države članice pri njihovem upravljanju vračanja spodbujati h krepitvi komplementarnosti obeh oblik. Potreba po izvajanju prisilnih vrnitev zaradi ohranitve doslednosti politike priseljevanja in azilne politike Evropske unije ter sistemov priseljevanja in azila držav članic je očitna. Tako je možnost prisilnega vračanja predpogoj za trdnost te politike in uveljavljanje pravne države, ki je sama po sebi bistvenega pomena za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice. S to odločbo bi zato morali podpreti ukrepe držav članic za lažje prisilno vračanje.
(24) Poleg tega se poglavitne ovire, s katerimi se države članice soočajo pri vračanju, pogosto pojavljajo v povezavi s prisilnimi vrnitvami. Ena od pomembnih ovir je negotovost glede identitete zadevnih oseb in/ali dejstvo, da nimajo potrebnih potnih listin. Da bi premostili take probleme, bi bilo treba države članice spodbuditi k boljšemu sodelovanju s konzularnimi službami tretjih držav in k obsežnejši izmenjavi podatkov ter operativnemu sodelovanju med državami članicami v povezavi s sodelovanjem s temi službami.
(25) Hkrati je za to določbo ključnega pomena, da se z njo v tistih državah članicah, ki štejejo to za ustrezno, podprejo posebni ukrepi za povratnike v državi vrnitve, in sicer prvič zato, da bi se ti dejansko vrnili v svoje izvorno mesto ali regijo pod dobrimi pogoji, in drugič, da bi podprli njihovo trajno ponovno vključitev v njihovo skupnost. Takšni ukrepi ne bi smeli pomeniti pomoči tretji državi kot taki in bi bili lahko upravičeni do financiranja le, če in kolikor je potrebno z njimi nadaljevati že začete dejavnosti in se v glavnem izvajajo na ozemlju držav članic v okviru integriranega načrta vračanja.
(26) Poleg tega bi morali biti ti ukrepi v sinergiji z ukrepi, ki jih podpirajo instrumenti Komisije o zunanji pomoči, zlasti s tematskim programom o azilu in migracijah.
(27) Ta odločba je zasnovana kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"(11)(12), Odločbo št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"*(13) in Odločbo Sveta .../2007/ES z dne ... o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"*(14), in ki je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV Pogodbe.
(28) Ena izmed nalog Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004(15) (v nadaljnjem besedilu "Agencija"), je zagotavljanje pomoči, potrebne za organizacijo skupnih operacij vračanja držav članic, in opredelitev najboljših praks pri pridobivanju potnih listin in odstranjevanju državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju držav članic. Skladno s tem bi morala Agencija zagotoviti, da bodo ustvarjeni pogoji za dejansko usklajenost držav članic pri prizadevanjih v zvezi z vračanjem, ob tem pa se izvajanje in organizacija skupnih operacij vračanja prepusti pristojnim nacionalnim službam. Zato bi se Agenciji morala omogočiti uporaba virov, ki jih daje Skupnost na voljo z ukrepi iz te odločbe.
(29) Podpora, ki jo zagotavlja Sklad, bi bila bolj učinkovita in bolje usmerjena, če bi sofinanciranje upravičenih ukrepov temeljilo na strateškem večletnem programiranju, ki bi ga pripravila vsaka država članica v dogovoru s Komisijo.
(30) Na podlagi strateških smernic, ki jih sprejme Komisija, bi morala vsaka država članica ob upoštevanju posebnih okoliščin in potreb v državi pripraviti večletni programski dokument, v katerem bi začrtala svojo razvojno strategijo, ki bi predstavljala okvir za pripravo na izvajanje ukrepov, ki naj se navedejo v letnih programih.
(31) V okviru deljenega upravljanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št.1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(16) (v nadaljnjem besedilu "Finančna uredba"), bi morali biti pogoji, ki dopuščajo Komisiji uresničevanje njenih pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropske unije, podrobno opredeljeni, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti sodelovanja držav članic. Komisiji bi bilo z uporabo teh pogojev omogočeno preveriti, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu členov 27 in 48(2) Finančne uredbe.
(32) Komisija bi morala izdelati okvirno razdelitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti z uporabo objektivne in pregledne metode.
(33) Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter za kakovost izvajanja. V ta namen bi bilo treba oblikovati splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi.
(34) V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale biti države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov Sklada.
(35) Da bi se zagotovilo učinkovito in pravilno izvajanje večletnih in letnih programov, bi bilo treba določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti. Zlasti bi bilo treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so ustrezni sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.
(36) Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju.
(37) Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in razširjanja njihovih rezultatov. S tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja in kakovosti s tem povezanih informacij bi bilo treba formalizirati.
(38) Ukrepe bi bilo treba ovrednotiti v luči vmesnega pregleda in presoje vpliva, postopek ovrednotenja pa bi bilo treba vključiti v ureditve za spremljanje projekta.
(39) Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi, predvideti usmeritve, ki bi omogočale, da se ustrezno priznava pomen podpore, ki so jo prejele nevladne organizacije, mednarodne organizacije ali drugi subjekti, ki prejemajo donacije iz Sklada.
(40) Ta odločba določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(17) predstavljajo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku.
(41) Ker cilja te odločbe, in sicer vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo, v okviru skupnih standardov in v okviru načela integriranega upravljanja vračanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.
(42) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(18).
(43) Ker je ukrep iz te odločbe, povezan s sprejetjem strateških smernic, splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te odločbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dopolnitvijo te odločbe z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi ga bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. Zaradi večje učinkovitosti bi bilo treba za sprejetje strateških smernic skrajšati običajne roke za regulativni postopek s pregledom.
(44) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe ter je zato ta odločba ne zavezuje in se v njej ne uporablja.
(45) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 6. septembra 2005 izrazila željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe.
(46) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo v pismu z dne 27. oktobra 2005 izrazilo željo, da sodeluje pri sprejetju in uporabi te odločbe.
(47) V skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz naslova IV tretjega dela te pogodbe(19) omogočil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe –
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, CILJI IN UKREPI
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 ustanavlja Evropski sklad za vračanje (v nadaljnjem besedilu "Sklad") kot del usklajenega okvira, ki zajema tudi Odločbo št. ../2007./ES(20), Odločbo št. .../2007/ES(21)* in Odločbo .../2007/ES(22)**, katerega namen je prispevati h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter k uporabi načela solidarnosti med državami članicami.
Ta odločba opredeljuje cilje, h katerim prispeva Sklad, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila za dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna pravila, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
Člen 2
Splošni cilj Sklada
1. Splošni cilj Sklada je podpreti prizadevanja držav članic za izboljšanje upravljanja vračanja v vseh njegovih razsežnostih, in sicer z uporabo koncepta integriranega upravljanja ter z oblikovanjem skupnih ukrepov, ki jih izvedejo države članice, ali nacionalnih ukrepov, ki v skladu z načelom solidarnosti zasledujejo cilje Skupnosti, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti na tem področju in ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic.
2. Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 3
Posebni cilji
1. Sklad prispeva k doseganju naslednjih posebnih ciljev:
a)
uvedbi ter izboljšanju organizacije in izvajanja integriranega upravljanja vračanja s strani držav članic;
b)
poglobitvi sodelovanja med državami članicami v okviru integriranega upravljanja vračanja in njegovega izvajanja;
c)
spodbujanju dejanske in enotne uporabe skupnih standardov pri vračanju v skladu z razvojem politike na tem področju.
2. Integrirano upravljanje vračanja vključuje zlasti razvoj in izvajanje integriranih načrtov vračanja s strani pristojnih organov države članice, ki:
a)
temeljijo na celoviti oceni položaja v državi članici glede na ciljno populacijo ali na posebnih, ožje opredeljenih vprašanjih v zvezi z vračanjem, in izzivov, ki se nanašajo na predvidene ukrepe (na primer tiste, ki se nanašajo na pridobitev potnih listin, in druge praktične ovire pri vračanju), pri tem pa se po potrebi upošteva pripad zadev. Celovita ocena se pripravi v sodelovanju z vsemi ustreznimi organi in partnerji;
b)
imajo za cilj široko paleto ukrepov za spodbujanje shem prostovoljnega vračanja državljanov tretjih držav, zlasti tistih, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje na njenem ozemlju, po potrebi pa tudi za izvajanje operacij prisilnega vračanja v zvezi s temi osebami popolnoma v skladu s človekoljubnimi načeli in ob spoštovanju njihovega dostojanstva;
c)
vključujejo načrt in/ali časovni razpored ter po potrebi predvidevajo periodične mehanizme vrednotenja, ki omogočajo prilagoditev načrtovanja in presojo vpliva načrta v praksi.
d)
vključujejo, če države članice to ocenijo za potrebno, ukrepe, ki olajšujejo sodelovanje med pristojnimi upravnimi organi, organi pregona in pravosodnimi organi, če je primerno na različnih vladnih ravneh.
3. Integrirani načrti vračanja so osredotočeni zlasti na učinkovite in trajne vrnitve s pomočjo ukrepov, kot so učinkovita obveščenost v fazi pred odhodom, ureditev potovanja, tranzit v državi vrnitve za prostovoljno in prisilno vračanje. Kolikor je mogoče, se lahko z namenom spodbujanja prostovoljnega vračanja za prostovoljne povratnike predvidijo spodbude, na primer pomoč pri vrnitvi.
Če države članice menijo, da je to primerno, lahko vključijo določbo o podpori sprejema in ponovne vključitve.
Člen 4
Upravičeni ukrepi v državah članicah
1. Do podpore iz Sklada so upravičeni ukrepi, ki se nanašajo na cilj iz člena 3(1)(a), zlasti pa naslednji ukrepi:
a)
vzpostavitev ali izboljšanje učinkovitega, stabilnega in operativnega sodelovanja organov držav članic s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav z namenom pridobitve potnih listin za vračanje državljanov tretjih držav ter zagotovitve hitrih in uspešnih odstranitev;
b)
spodbujanje načinov in sredstev za zagotavljanje informacij o vračanju v čim bolj zgodnji fazi azilnih in vstopnih postopkov ter posamično spodbujanje državljanov tretjih držav k uporabi možnosti prostovoljne vrnitve;
c)
ukrepi za lažje prostovoljno vračanje državljanov tretjih držav, zlasti s pomočjo programov za prostovoljno vračanje, da bi tako zagotovili učinkovitost in trajnost vrnitev;
d)
oblikovanje načinov sodelovanja med različnimi ravnmi nacionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, ki uradnikom omogočajo hitro pridobivanje podatkov o izkušnjah in praksah, povezanih z vrnitvami, drugje in, če je to mogoče, združevanje virov;
e)
poenostavitev in izvajanje prisilnega vračanja državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje, in sicer z namenom krepitve verodostojnosti in doslednosti politik priseljevanja in skrajšanja obdobja pridržanja oseb, ki čakajo na prisilno odstranitev.
2. Do podpore iz Sklada so upravičeni ukrepi, ki se nanašajo na cilj iz člena 3(1)(b), zlasti pa naslednji ukrepi:
a)
sodelovanje pri zbiranju in zagotavljanju podatkov potencialnim povratnikom o državi izvora, prejšnjega prebivališča ali tranzita;
b)
sodelovanje pri izboljšanju učinkovitih, stabilnih in operativnih delovnih odnosov med organi držav članic in konzularnimi organi ter službami za priseljevanje tretjih držav z namenom pospeševanja konzularne pomoči pri pridobivanju potnih listin za vračanje državljanov tretjih držav ter zagotovitvijo hitrih in uspešnih odstranitev;
c)
oblikovanje skupnih integriranih načrtov vračanja in njihovo izvajanje, vključno s skupnimi programi prostovoljnega vračanja glede določenih držav ali regij izvora, prejšnjega prebivališča ali tranzita;
d)
študije o trenutnih razmerah in možnostih za okrepitev upravnega sodelovanja med državami članicami na področju vračanja in v povezavi z vlogo mednarodnih in nevladnih organizacij, ki naj bi jo odigrale v tem okviru;
e)
izmenjava informacij in najboljših praks, podpore in nasvetov pri obravnavanju vračanja še posebej ranljivih skupin;
f)
organizacija seminarjev za strokovne delavce o najboljših praksah, ki se osredotočajo na določene tretje države in/ali regije;
g)
skupni ukrepi, ki omogočajo sprejem ponovno sprejetih oseb v države izvora, prejšnjega prebivališča ali tranzita;
h)
skupen razvoj ukrepov za zagotavljanje trajnostne vrnitve oseb v državo izvora ali prejšnjega prebivališča.
3. Do podpore iz Sklada so upravičeni ukrepi, ki se nanašajo na cilj iz člena 3(1)(c), zlasti pa naslednji ukrepi:
a)
povečanje zmogljivosti pristojnih organov za kar se da hitro sprejemanje visoko kakovostnih odločb o vrnitvi;
b)
povečanje zmogljivosti pristojnih upravnih organov za hitro izvajanje ali izvrševanje odločb o odstranitvi ob polnem spoštovanju človeškega dostojanstva in ustreznih evropskih varnostnih standardov v zvezi s takšnimi ukrepi;
c)
povečanje zmogljivosti pravosodnih organov za hitrejšo presojo odločb o vrnitvi, zoper katere je bila vložena pritožba;
d)
organizacija seminarjev in skupnega usposabljanja za osebje pristojnih nacionalnih, regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih pristojnih upravnih organov, organov pregona in pravosodnih organov o pravnih in praktičnih vidikih ukrepov vračanja;
e)
povečanje zmogljivosti pristojnih upravnih organov za učinkovito izvajanje skupnih ureditev o medsebojnem priznavanju in skupnih operacijah vračanja, vključno s priporočili, operativnimi standardi in najboljšimi praksami, ki jih na področju vračanja opredeli Agencija.
4. Ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3 spodbujajo izvajanje določb ustrezne zakonodaje Skupnosti na področju skupne evropske politike priseljevanja in vračanja.
Člen 5
Upravičeni ukrepi v državah članicah
Ukrepi, ki se podpirajo iz Sklada, lahko vključujejo naslednje:
1)
pri vsaki vrnitvi obveščanje državljanov tretjih držav v zvezi z vračanjem na splošno, posamično svetovanje o možnostih prostovoljne vrnitve, stroške prevajanja, zagotavljanje nujnih potnih dokumentov, stroške zdravstvenih pregledov, ki so potrebni pred vrnitvijo, stroške za pot in hrano povratnikov ter spremljevalcev, vključno z zdravstvenim osebjem in tolmači, nastanitev za spremljevalce, vključno z zdravstvenim osebjem in tolmači, stroške prevoza znotraj države članice in do države vrnitve ter sodelovanje z organi v državi izvora, prejšnjega prebivališča ali tranzita;
2)
v vseh primerih vračanja posebno pomoč za ranljive osebe, kot so otroci, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroki in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim resnim oblikam psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja;
3)
dodatno v primeru prisilnega vračanja državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje, stroške za pot, hrano in začasno nastanitev povratnikov in njihovih spremljevalcev iz sodelujoče države članice v državi članici organizatorki pred odhodom pri skupnih operacijah vračanja;
4)
dodatno v primeru prostovoljne vrnitve državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje, pomoč tem osebam pri pripravah na vrnitev, pa tudi nujne stroških pred vrnitvijo;
5)
dodatno v primeru prostovoljne vrnitve državljanov tretjih držav, ki niso obvezani zapustiti ozemlja držav članic, in v drugih primerih, ko to države članice štejejo za primerno, manjše finančne prispevke za začetne stroške po vrnitvi, prevoz povratnikovih osebnih predmetov, primerno začasno nastanitev prve dni po prihodu v državo povratka v sprejemnem centru ali po potrebi hotelu, usposabljanje in pomoč pri zaposlovanju ter po potrebi manjšo začetno podporo za gospodarske dejavnosti;
6)
izobraževanje in usposabljanje osebja pristojnih upravnih teles, organov pregona in pravosodnih organov, začasna napotitev osebja teh kategorij iz drugih držav članic zaradi zagotavljanja učinkovite in enotne uporabe skupnih standardov glede vračanja in spoštovanja obveznosti iz mednarodnih instrumentov, ki zadevajo ravnanje s povratniki, ter poglabljanja sodelovanja, pa tudi misije, zadolžene za vrednotenje politik vračanja v tretje države;
7)
v primeru operativnega sodelovanja s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav, z namenom pridobitve potnih listin in zagotavljanja hitrih postopkov odstranitve, stroške za pot in nastanitev v državah članicah za osebje organov in služb, pristojnih za identifikacijo državljanov tretjih držav in preverjanje njihovih potnih listin;
8)
v primeru ukrepov za ponovno vključevanje državljanov tretjih držav, ki niso obvezani zapustiti ozemlja držav članic, spodbude v gotovini in drugi kratkoročni ukrepi, potrebni za začetek procesa ponovnega vključevanja za povratnikov osebni razvoj, kot so usposabljanje, pomoč pri praksi in zaposlovanju, začetna podpora za gospodarske dejavnosti in pomoč po vrnitvi ter svetovanje;
9)
v primeru ukrepov za ponovno vključevanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje, če države članice to štejejo za primerno, spodbude v gotovini in druge kratkoročne ukrepe, potrebne za začetek procesa ponovnega vključevanja za povratnikov osebni razvoj, kot so usposabljanje, pomoč pri praksi in zaposlovanju, začetna podpora za gospodarske dejavnosti in pomoč po vrnitvi ter svetovanje, pa tudi ukrepe, ki državam članicam omogočajo povratnikom ponuditi ustrezno dobrodošlico ob njihovem prihodu v tretje države.
Člen 6
Ukrepi Skupnosti
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 7 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote (v nadaljnjem besedilu "ukrepi Skupnosti"), ki se nanašajo na politiko vračanja, in ukrepov, ki se uporabljajo za ciljne skupine iz člena 7.
2. Da bi bili ukrepi Skupnosti upravičeni do financiranja, morajo predvsem:
a)
poglabljati sodelovanje v Skupnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti in dobrih praks;
b)
podpirati vzpostavitev omrežij nadnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih med telesi v dveh ali več državah članicah in so oblikovani tako, da bi spodbujali inovacije, olajševali izmenjave izkušenj in dobrih praks ter izboljšali kakovost politike vračanja;
c)
podpirati nadnacionalne akcije za ozaveščanje;
d)
podpirati študije, razširjanje in izmenjavo informacij o najboljših praksah in vseh ostalih vidikih politik vračanja, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije, zlasti z namenom spodbujanja bolj primerljivih raziskav, ki se nanašajo na vpliv preteklih in sedanjih programov vračanja;
e)
podpirati pilotne projekte in študije, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in zakonodajo Skupnosti na tem področju;
f)
podpirati razvoj in uporabo skupnih statističnih orodij, metod ter kazalcev za merjenje razvoja na področju politike vračanja, zlasti z namenom razširjanja statistik, razčlenjenih glede na prostovoljna in prisilna vračanja;
g)
podpirati razvoj in redno posodabljanje skupnega priročnika o najboljših praksah na področju vračanja, vključno s spremstvom, v sodelovanju z Agencijo;
h)
zagotavljati podporne storitve državam članicam v primerno utemeljenih nujnih primerih, ki zahtevajo nujno ukrepanje.
3. Letni delovni program, ki določa prednostne naloge ukrepov Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 7
Ciljne skupine
1. Za namene te odločbe ciljne skupine vključujejo:
a)
vse državljane tretjih držav, ki še niso prejeli pravnomočne odločbe o zavrnitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito v eni od držav članic in ki bi se lahko odločili za možnost prostovoljne vrnitve, pod pogojem da ne pridobijo novega državljanstva in ne zapustijo ozemlja te države članice;
b)
vse državljane tretjih držav, ki uživajo eno od oblik mednarodne zaščite v smislu Direktive 2004/83/ES ali v eni od držav članic uživajo začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES in ki se odločijo za možnost prostovoljne vrnitve, pod pogojem da ne pridobijo novega državljanstva in ne zapustijo ozemlja te države članice;
c)
vse državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in/ali bivanje v državi članici in ki se v skladu z zahtevo, da morajo zapustiti ozemlje te države članice, odločijo za možnost prostovoljne vrnitve;
d)
vse druge državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in/ali bivanje v državi članici.
2. Državljan tretje države pomeni vsako osebo, ki ni državljan Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe.
POGLAVJE II
NAČELA POMOČI
Člen 8
Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda
1. Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, ter v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost se utemelji predvsem v večletnem programu iz člena 19.
3. Operacije, ki jih financira Sklad, spoštujejo določbe Pogodbe in aktov, ki so bili sprejeti na njihovi podlagi.
Člen 9
Programiranje
1. Cilji Sklada se zasledujejo v okviru večletnega programskega obdobja (2008–2013), ki je podvrženo vmesnemu pregledu v skladu s členom 22. Večletni sistem programiranja vključuje prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanja odločitev, revizije in potrjevanja.
2. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 10
Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 19 in 21 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2. Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Isto načelo se uporablja za določbe vrednotenja in za poročila o večletnih in letnih programih.
Člen 11
Načini izvajanja
1. Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Finančne uredbe, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 6 in tehnične pomoči iz člena 16 te odločbe.
2. Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:
a)
preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah v skladu s postopki iz člena 32;
b)
zadrži ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s postopki iz členov 41 in 42, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovejo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 45 in 46.
Člen 12
Partnerstvo
1. Vsaka država članica v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili in praksami organizira partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali ki lahko glede na zadevno državo članico koristno prispevajo k njegovemu razvoju.
Takšni organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi, mednarodne organizacije, zlasti UNHCR, ter telesa, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.
2. Takšno partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III
FINANČNI OKVIR
Člen 13
Skupna sredstva
1. Finančna sredstva za izvajanje te odločbe od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 znašajo 676 milijonov EUR.
2. Letna odobrena proračunska sredstva za Sklad odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
3. Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 14.
Člen 14
Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah
1. Vsaka država članica iz letne dodelitve sredstev Sklada prejme fiksni znesek v višini 300 000 EUR.
Ta znesek se določi v višini 500 000 EUR letno za obdobje 2008–2013 za tiste države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004.
Ta znesek se določi v višini 500 000 EUR letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007–2013, za preostali del obdobja 2008–2013 od leta po njihovem pristopu.
2. Ostanek razpoložljivih letnih sredstev se razdeli med države članice na naslednji način:
a)
50 % sorazmerno s skupnim številom državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje na ozemlju zadevne države članice ter v zvezi s katerimi je bila v obdobju zadnjih treh let na podlagi nacionalne zakonodaje in/ali zakonodaje Skupnosti izdana odločba o vrnitvi , tj. upravna ali sodna odločba ali akt, s katerim je ugotovljena ali razglašena nezakonitost prebivanja in obveznost vrnitve;
b)
50 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki so v obdobju zadnjih treh let dejansko zapustili ozemlje države članice na podlagi upravne ali sodne odredbe o izgonu iz države, bodisi prostovoljno bodisi prisilno.
3. Med državljane iz odstavka 2 se ne šteje:
a)
državljanov tretjih držav, ki se nahajajo na tranzitnem območju in jim država članica zavrne vstop;
b)
državljanov tretjih držav, ki jih bo država članica vrnila drugi državi članici, zlasti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države(23).
4. Za referenčne zneske se štejejo zadnje statistike, ki jih v skladu z zakonodajo Skupnosti izdela Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov držav članic.
Če države članice zadevnih statističnih podatkov niso predložile Komisiji (Eurostat), ji v najkrajšem možnem času sporočijo začasne podatke.
V skladu z običajnimi operativnimi postopki Komisija (Eurostat) oceni kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov, preden jih sprejme kot referenčne. Da bi se te podatke lahko sprejelo kot referenčne, države članice na zahtevo Komisiji (Eurostat) predložijo vse potrebne podatke.
Člen 15
Struktura financiranja
1. Finančni prispevek v okviru Sklada ima obliko donacij.
2. Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropske unije.
3. Odobrena proračunska sredstva dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe iz te odločbe.
4. Prispevek Skupnosti v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 3, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 18.
Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
5. Države članice v okviru izvajanja nacionalnega programiranja, kakor je določeno v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:
a)
položaja in zahtev v zadevni državi članici;
b)
stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu;
c)
izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;
d)
obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge dejavnosti, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov.
6. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let, ob upoštevanju rednih poročil o napredku.
Člen 16
Tehnična pomoč na pobudo Komisije
1. Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500 000 EUR svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe.
2. Ti ukrepi vključujejo:
a)
študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada;
b)
ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada;
c)
vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;
d)
oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalcev, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalci;
e)
izboljševanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah na tem področju;
f)
ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s členom 25; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu s členom 31(2).
Člen 17
Tehnična pomoč na pobudo držav članic
1. Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2. Znesek, namenjen tehnični pomoči na podlagi vsakega letnega programa, ne sme preseči:
a)
za obdobje 2008–2010, 7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR; in
b)
za obdobje 2011–2013, 4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, plus 30 000 EUR.
POGLAVJE IV
PROGRAMIRANJE
Člen 18
Sprejetje strateških smernic
1. Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za plačila Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju vračanja in ukrepov, ki jih je Skupnost sprejela na področju nezakonitega priseljevanja, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za obdobje trajanja večletnega programa.
2. Za cilje Sklada iz člena 3(1)(a) in (b) te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja:
a)
vračanja državljanov tretjih držav, ki nimajo potnih listov ali drugih osebnih dokumentov;
b)
vračanja državljanov tretjih držav, ki jih ne zajemajo sporazumi o ponovnem sprejemu ali nacionalni dvostranski sporazumi o ponovnem sprejemu, zaradi krepitve obveznosti države v skladu z mednarodnim pravom, da ponovno sprejme lastne državljane;
c)
vračanja državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva v določeno državo, iz katere so prišli ali v kateri so prebivali, vendar ne kot njeni državljani;
d)
vračanja oseb, ki niso obvezane zapustiti ozemlja zadevne države članice, kot na primer prosilci za azil, ki še niso prejeli negativne odločbe, ali osebe, ki uživajo eno od oblik mednarodne zaščite v smislu Direktive 2004/83/ES ali začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES;
e)
vračanja še posebej ranljivih skupin.
V zvezi s ciljem Sklada iz člena 3(1)(c) te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja poznavanja skupnih standardov v celotni Evropski uniji in vključevanja teh standardov v vsakdanje procese upravljanja vračanja v upravnih organih držav članic.
3. Komisija do 31. julija 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
4. Strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3). Te strateške smernice se po sprejetju dodajo tej odločbi kot priloga.
Člen 19
Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov
1. Vsaka država članica predlaga na podlagi strateških smernic iz člena 18 osnutek večletnega programa, ki zajema naslednje elemente:
a)
opis trenutnih razmer v državi članici glede načela integriranega upravljanja vračanja, sodelovanja s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav, ukrepov in politik v zvezi s prostovoljnim in prisilnim vračanjem, z razčlenjenimi podatki, če so ti na voljo, za prostovoljne in prisilne vrnitve, pristopa k ukrepom za ponovno vključevanje in trajnost vrnitve, vzpostavitve zmogljivosti pristojnih upravnih in pravosodnih organov ter sodelovanja z ostalimi državami članicami, ki je povezano z zgoraj navedenim;
b)
analizo potreb zadevne države članice v zvezi s sodelovanjem s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav, ukrepi in politikami, ki se nanašajo na prostovoljno in prisilno vračanje, pristopom k ukrepom za ponovno vključevanje in trajnost vrnitve, vzpostavitvijo zmogljivosti pristojnih upravnih in pravosodnih organov ter sodelovanja z ostalimi državami članicami, ki je povezano z zgoraj navedenim, in navedbo operativnih ciljev, ki so zasnovani za izpolnjevanje teh zahtev v obdobju, ki ga zajema večletni program;
c)
predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog;
d)
navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi in nacionalnimi instrumenti ter instrumenti Skupnosti;
e)
podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalcev za upoštevanje načela sorazmernosti. Kazalci morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog;
f)
opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 12;
g)
osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsak letni program predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja;
h)
določbe za zagotovitev objave večletnega programa.
2. Države članice Komisiji predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece po tem, ko je Komisija predložila strateške smernice.
3. Da bi odobrila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:
a)
njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 18;
b)
ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku večletnega programa, na podlagi predlagane strategije;
c)
skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje ukrepov Sklada, z določbami te odločbe;
d)
njegovo skladnost z zakonodajo Skupnosti in predvsem z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je zagotavljanje prostega gibanja oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi glede kontrole zunanjih mej, azila in priseljevanja.
4. Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami in/ali da ni v skladu z določbami te odločbe, ki določajo sisteme upravljanja in nadzora, ali da ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevno državo članico pozove, da predloži vse potrebne dodatne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek večletnega programa.
5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2) odobri večletni program v treh mesecih po uradni predložitvi.
Člen 20
Revizija večletnih programov
1. Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2. Komisija sprejme odločitev o odobritvi revizije večletnega programa čim prej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 21
Letni programi
1. Večletni program, ki ga je odobrila Komisija, se izvaja z letnim delovnim programom.
2. Komisija državam članicam do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto, ki se izračuna v skladu s členom 14 glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka.
3. Države članice do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema naslednje elemente:
a)
splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa;
b)
opis ukrepov, ki se podprejo v okviru letnega programa;
c)
predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki je potreben za kritje tehnične pomoči iz člena 17 z namenom izvajanja letnega programa.
4. Z odstopanjem od odstavka 3 države članice osnutke letnih programov za leta 2008 Komisiji predložijo do 1. marca 2008.
5. Pri preučevanju osnutka letnega programa države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka.
Komisija v roku enega meseca po uradni predložitvi osnutka letnega programa zadevno državo članico obvesti, ali ga lahko odobri. Če osnutek letnega programa ni skladen z večletnim programom, Komisija to državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira osnutek letnega programa.
Komisija do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen zadevni državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
6. Država članica lahko v odziv ustrezno utemeljenih nujnih primerov, ki ob odobritvi letnega programa niso bili predvideni in zahtevajo nujno ukrepanje, revidira do 10 % finančne razdelitve prispevka Sklada, namenjene različnim ukrepom iz letnega programa, ali dodeli do 10 % razdelitve drugim ukrepom v skladu s to odločbo. Zadevna država članica obvesti Komisijo o revidiranem letnem programu.
Člen 22
Vmesni pregled večletnega programa
1. Komisija pregleda strateške smernice in po potrebi do 31. marca 2010 sprejme revidirane strateške smernice za obdobje 2011–2013.
2. Če se takšne revidirane strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.
3. Pravila iz člena 19 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev teh revidiranih večletnih programov.
4. Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3).
POGLAVJE V
SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 23
Izvajanje
Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejema potrebna izvedbena pravila.
Člen 24
Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, predvidijo:
a)
opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu;
b)
spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih;
c)
ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih sofinancira Sklad;
d)
postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru letnih programov;
e)
zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;
f)
sistem poročanja in spremljanja, v primeru, da pristojno telo izvajanje nalog zaupa drugemu telesu;
g)
postopkovne priročnike v zvezi z nalogami, ki se izvajajo;
h)
ureditev za revizijo delovanja sistema;
i)
sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;
j)
postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti ter vračanja neupravičeno izplačanih zneskov.
Člen 25
Imenovanje organov
1. Za izvajanje svojega večletnega programa in letnih programov država članica imenuje:
a)
odgovorni organ: telo v sestavi države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja poslanstvo javne službe; odgovoren je za upravljanje večletnega programa in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo;
b)
organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih, preden so poslane Komisiji;
c)
revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem da je funkcionalno neodvisen od odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora;
d)
po potrebi pooblaščeni organ.
2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in odnose teh organov s Komisijo.
3. Ob upoštevanju člena 24(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 tega člena znotraj istega telesa.
4. Pravila za izvajanje členov 26 do 30 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 26
Odgovorni organ
1. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje:
a)
je pravna oseba, razen če je telo v sestavi države članice;
b)
ima potrebno infrastrukturo za enostavno komunikacijo z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo;
c)
dela v upravnem okviru, ki mu omogoča pravilno izvajanje nalog in izogibanje kakršnemu koli navzkrižju interesov;
d)
je sposoben uporabljati pravila Skupnosti za upravljanje sredstev;
e)
ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati;
f)
ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju.
2. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno financiranje, da lahko v obdobju 2008–2013 še naprej ustrezno izvaja svoje naloge.
3. Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem v zvezi s pravilno uporabo poglavij V do IX.
Člen 27
Naloge odgovornega organa
1. Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Njegove naloge so zlasti:
a)
posvetovanje s partnerji v skladu s členom 12;
b)
predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe iz členov 19 in 21;
c)
po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov;
d)
organizacija postopkov izbire projektov za sofinanciranje v okviru Sklada v skladu z merili iz člena 15(5);
e)
prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem;
f)
zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru Sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti;
g)
spremljanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in da so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;
h)
zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsak ukrep v okviru letnih programov v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;
i)
zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila;
j)
zagotavljanje, da se vrednotenja Sklada iz člena 49 izvedejo v rokih iz člena 50(2) in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico;
k)
vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 43;
l)
zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 30(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad;
m)
zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil;
n)
oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, ter zahtevke za plačila, ali, kjer je primerno, izjave o povračilu;
o)
izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad;
p)
sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah;
q)
preverjanje izvajanja smernic iz člena 33(6) s strani končnih upravičencev.
2. Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 16.
Člen 28
Prenos nalog s strani odgovornega organa
1. Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa prenesene na pooblaščeni organ, odgovorni organ opredeli obseg prenesenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje prenesenih nalog, ki so v skladu s pogoji iz člena 26.
2. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja prenesenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 29
Organ za potrjevanje
1. Organ za potrjevanje:
a)
potrdi, da:
i)
je izjava o izdatkih točna, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih,
ii)
so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili ter so nastali zaradi ukrepov, ki so bili izbrani v skladu z merili, ki veljajo za program, ter v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;
b)
za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih;
c)
za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti;
d)
hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki;
e)
po potrebi skupaj z obrestmi preveri povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti;
f)
ohranja evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropske unije, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih.
2. Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 25.
Člen 30
Revizijski organ
1. Revizijski organ:
a)
zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora;
b)
zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;
(c)
Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje.
2. Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami št. .../2007/ES, št. .../2007/ES in …/2007/ES(24), ali če se uporabljajo skupni sistemi za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu z odstavkom 1(c) predloži enotna združena revizijska strategija.
3. Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:
a)
letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa;
b)
mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in pravilni;
c)
izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačilo ali izjavo o povračilu končne razlike ter zakonitost in pravilnost zadevnih izdatkov.
4. Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5. Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice revizijskega organa iz člena 24.
POGLAVJE VI
ODGOVORNOSTI IN NADZOR
Člen 31
Odgovornosti držav članic
1. Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 24 do 30, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. O nepravilnostih obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če zneskov, ki so bili končnim upravičencem izplačani neupravičeno, ni mogoče izterjati, je zadevna država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.
4. Za finančni nadzor ukrepov so v prvi vrsti odgovorne države članice, ki zagotovijo, da se sistemi upravljanja in nadzora ter revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov.
5. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 32
Sistemi upravljanja in nadzora
1. Pred odobritvijo večletnega programa s strani Komisije države članice v skladu s postopkom iz člena 52(2) zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 24 do 30. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celotnem programskem obdobju.
2. Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije.
3. Komisija pregleda uporabo te določbe v okviru priprave poročila za obdobje 2008-2010 iz člena 50(3).
Člen 33
Odgovornosti Komisije
1. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 31 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 24 do 30, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v programskem obdobju učinkovito delujejo.
2. Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred opravo revizijo. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
3. Komisija od države članice lahko zahteva, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
4. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni in se dopolnjujejo z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti.
6. Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 34
Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic
1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve revizijskih načrtov in metod ter zagotovi takojšno izmenjavo izsledkov revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.
Komisija najpozneje v treh mesecih od njenega prejema sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije, predložene v skladu s členom 30.
2. Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.
Za navedene programe lahko Komisija sklene, da se je možno zanašati predvsem na revizijske dokaze, ki so jih priskrbele države članice, in da bo preglede na kraju samem izvajala samo, če obstajajo dokazi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na pomanjkljivosti sistemov.
POGLAVJE VII
FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 35
Upravičenost – izjave o izdatkih
1. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki nastanejo končnim upravičencem pri izvajanju ukrepov, in ustrezni prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili končni upravičenci. Plačila se dokazujejo s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je navedeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 21(5). Ni treba, da so sofinancirani ukrepi zaključeni pred dnem začetka upravičenosti.
4. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru izvedenih ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 3, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 36
Celovitost plačil končnim upravičencem
Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena dodatna posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence, pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z upravičenostjo ukrepov in izdatkov.
Člen 37
Uporaba eura
1. Zneski, določeni v osnutku večletnih in letnih programov držav članic iz členov 19 in 21, potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz člena 27(1)(n), izdatki, navedeni v poročilu o napredku o izvajanju letnega programa iz člena 39(4), in končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 so izraženi v eurih.
2. V eurih so izražene in izvršene odločbe Komisije o financiranju iz tretjega pododstavka člena 21(5), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti Komisije in plačila Komisije.
3. Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.
4. Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred dnem, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.
Člen 38
Obveznosti
Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, s katero odobri letni program iz tretjega pododstavka člena 21(5).
Člen 39
Plačila – predfinanciranje
1. Plačila prispevkov s strani Komisije iz Sklada se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2. Plačila se izvajajo v obliki predfinanciranja in plačila razlike. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3. Prvo plačilo iz naslova predfinanciranja, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero odobri letni program, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju navedene odločbe.
4. Drugo plačilo iz naslova predfinanciranja se izplača najpozneje v treh mesecih po tem, ko je Komisija v dveh mesecih po uradni predložitvi zahtevka za plačilo s strani države članice odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa in potrjeno izjavo o izdatkih, pripravljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ki zadevata vsaj 60 % prvega plačila. Znesek drugega plačila iz naslova predfinanciranja s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in na vsak način v primeru, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je bil naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, razliko zneska sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, minus prvo plačilo iz naslova predfinanciranja.
5. Vse obresti, ki izhajajo iz predfinanciranja, se knjižijo na zadevni letni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo, ko se v povezavi s končnim poročilom o izvajanju zadevnega letnega programa pripravi izjava o izdatkih.
6. Zneski, izplačani v okviru predfinanciranja, se obračunajo v računovodski evidenci ob zaključku letnega programa.
Člen 40
Plačilo razlike
1. Komisija plača razliko pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:
a)
potrjeno izjavo o izdatkih, sestavljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35, ter zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu;
b)
končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 51;
c)
letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 30(3).
Plačilo razlike je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo razlike.
2. Če odgovorni organ ne uspe zagotoviti dokumentov v sprejemljivi obliki in v roku iz odstavka 1, Komisija sprosti vse dele prevzetih obveznosti iz ustreznega letnega programa, ki niso bili uporabljeni za plačilo predfinanciranja.
3. Avtomatični postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno ustavi za tiste zneske zadevnih projektov, v zvezi s katerimi v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih šest mesecev. V treh mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopkov upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4. Obdobje devetih mesecev iz odstavka 1 preneha teči, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu s členom 42. Obdobje začne teči znova od dne, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije iz člena 40(3).
5. Brez poseganja v člen 41 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov iz odstavka 1 tega člena obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi in priznanimi izdatki. Država članica ima za predložitev pripomb na voljo tri mesece.
6. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane tej državi članici.
7. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača razliko v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente iz odstavka 1. Razlika proračunskih obveznosti se sprosti v šestih mesecih po plačilu.
Člen 41
Zadržanje plačil
1. Plačilo odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Finančne uredbe zadrži za največ šest mesecev, če :
a)
v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora,
b)
mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja po tem, ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.
2. Državo članico in pristojni organ se takoj obvesti o razlogih za zadržanje plačila. Plačilo se zadrži, dokler država članica ne sprejme potrebnih ukrepov.
Člen 42
Začasna ustavitev plačil
1. Celotno predfinanciranje in plačila razlike ali samo del le-teh lahko Komisija začasno ustavi, kadar:
a)
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi, ali
b)
je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena, ali
c)
država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 31 in 32.
2. Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, potem ko je državi članici ponudila možnost predložitve pripomb v roku treh mesecev.
3. Komisija prekliče začasno ustavitev predfinanciranja in plačil razlike, ko presodi, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4. Če država članica ne sprejme potrebnih ukrepov, se lahko Komisija v skladu s členom 46 odloči za razveljavitev celotnega ali dela prispevka Skupnosti k letnemu programu.
Člen 43
Hramba dokumentov
Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč po členu 87 Pogodbe, odgovorni organ zagotovi, da so vsa dokazila glede izdatkov in revizij zadevnih programov dostopna Komisiji in Računskemu sodišču, in sicer v obdobju petih let po zaključku programov v skladu s členom 40(1).
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka bodisi na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo bodisi v obliki izvirnikov bodisi v obliki overjene različice, in sicer na splošno sprejetih nosilcih podatkov.
POGLAVJE VIII
FINANČNI POPRAVKI
Člen 44
Finančni popravki držav članic
1. Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2. Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov.
Popravki države članice obsegajo preklic in, če je to ustrezno, vrnitev dela ali celote prispevka Skupnosti. Če se znesek ne povrne v roku, ki ga določi zadevna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 47(2). Države članice upoštevajo naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo Sklada.
3. V primeru sistemskih nepravilnosti zadevna država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
4. Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.
Člen 45
Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije
1. Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, lahko uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev glede ukrepov, financiranih iz Sklada, ter sistemov upravljanja in nadzora, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni pred pregledom. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
2. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 31, v skladu s členom 42 začasno ustavi predfinanciranje ali plačilo razlike.
Člen 46
Merila za popravke
1. Komisija lahko izvede finančne popravke, in sicer tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
a)
obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;
b)
je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih nepravilen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;
c)
država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 31 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka.
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice.
2. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je nepravilnost povezana z izjavo o izdatkih, za katero je revizijski organ izdal zadostno zagotovilo v skladu s členom 30(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki zavrnejo to domnevo.
3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 32, poročil o ugotovljenih nepravilnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 47
Vračilo
1. Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropske unije, se opravi pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Finančne uredbe. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca datuma zapadlosti ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 48
Obveznosti držav članic
Finančni popravki Komisije ne vplivajo na obveznosti države članice, da v skladu s členom 44 nadaljujejo z izterjavami.
POGLAVJE IX
SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 49
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2. Komisija v partnerstvu z državami članicami v okviru priprave poročil iz člena 50(3) Sklad ovrednoti, s čimer oceni ustreznost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na splošni cilj iz člena 2.
3. Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
Člen 50
Obveznosti poročanja
1. V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projekta.
V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev, ki služijo kot podlaga poročilom o napredku in končnim poročilom o izvajanju letnega programa.
2. Države članice Komisiji predložijo:
a)
do 30. junija 2010 poročilo o vrednotenju izvajanja dejavnosti, ki jih je sofinanciral Sklad;
b)
do 30. junija 2012 za obdobje 2008–2010 in 30. junija 2015 za obdobje 2011–2013 poročilo o vrednotenju rezultatov in vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad.
3. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:
a)
do 30. junija 2010 poročilo o uporabi meril iz člena 15 za letno razdelitev sredstev državam članicam, skupaj s predlogi za spremembe, če meni, da so potrebne;
b)
do 31. decembra 2010 vmesno poročilo o doseženih rezultatih ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja Sklada, skupaj s predlogom o razvoju Sklada v prihodnosti;
c)
do 31. decembra 2012 za obdobje 2008–2010 in do 31. decembra 2015 za obdobje 2011–2013 poročilo o naknadnem vrednotenju.
Člen 51
Končno poročilo o izvajanju letnega programa
1. Končno poročilo o izvajanju letnega programa vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:
a)
finančno in operativno izvajanje letnega programa;
b)
napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njegove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo kazalcev, kjer in kadar je to mogoče;
c)
ukrepi, ki jih je sprejel odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti:
i)
ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov;
ii)
povzetek vseh večjih težav, ki se pojavijo pri izvajanju operativnega programa in vseh sprejetih ukrepov;
iii)
uporabo tehnične pomoči.
d)
ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in objavo letnih in večletnih programov.
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme odločitev o vsebini poročila, ki ga predloži odgovorni organ. O tem se obvesti države članice. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.
POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE
Člen 52
Odbor
1. Komisiji pomaga skupni odbor "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov", ustanovljen z Odločbo št. .../2007/ES(25).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so šest tednov.
Člen 53
Pregled
Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije do 30. junija 2013 pregledata to odločbo.
Člen 54
Začetek veljavnosti in uporabe
Ta odločba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008, z izjemo členov 14, 18, 19, 21, 22, 25, 31(2), 31(5), 32, 35(4) in 52, ki se uporabljajo od ...(26).
Člen 55
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe .../2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in o spremembi Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (KOM(2006)0640 – C6-0356/2006 – 2006/0207(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0640)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0356/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0396/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Uredbe …(2)/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Ukrepe, potrebne za izvajanje Uredbe (ES) št. ...*/2006(5), bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(6).
(2) Zlasti bi bilo treba pooblastiti Komisijo, da podrobno opredeli razloge za odlog začetka ali končanja nekaterih ali vseh ukrepov iz načrta pediatričnih preiskav ter določi najvišje zneske kot tudi pogoje in načine pobiranja denarne kazni za kršitve določb Uredbe (ES) št. ...(7)/2006 ali izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu z njo. Te ukrepe splošnega obsega, ki so namenjeni dopolnitvi Uredbe (ES) št. ...*/2006 tako da se dodajo nove nebistvene določbe, bi bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.
(3) Uredbo (ES) št. ...*/2006 je zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. ...(8)/2006 se spremeni, kakor sledi:
1) v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
"
2. Komisija lahko za podrobno opredelitev razlogov za odlog, na podlagi izkušenj pridobljenih pri izvajanju tega člena, sprejme določbe, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2,) o spremembah ali dopolnitvah nebistvenih določb te uredbe.
"
2) v členu 49 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
"
3. Komisija lahko na zahtevo Agencije naloži denarne kazni za kršitve določb te uredbe ali izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu z njo, ki se nanašajo na zdravila, odobrena po postopku, določenem v Uredbi (ES) št. 726/2004. Ukrepi, ki spreminjajo ali dopolnjujejo nebistvene določbe te uredbe, se glede najvišjih zneskov kot tudi pogojev in načinov za pobiranje teh kazni sprejmejo v skladu regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2).
"
3) v členu 51 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
"
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
"
Člen 2
Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (KOM(2005)0087 – C6-0082/2005 – 2005/0020(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0087)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 61(c) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija poslala predlog Parlamentu (C6-0082/2005),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0387/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta predloži Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. decembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 61(c) in 67 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prost pretok oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Skupnost med drugim na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami sprejeti ukrepe, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.
(2) V skladu s členom 65(c) Pogodbe ti ukrepi vključujejo odpravljanje ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah.
(3) V zvezi s tem je Skupnost med drugimi ukrepi že sprejela Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah(4), Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(5), Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah(6), Uredbo (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov(7) in Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog(8).
(4) Na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 sta bila Svet in Komisija pozvana, da določita skupna procesna pravila za poenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v čezmejnih potrošniških in gospodarskih sporih majhne vrednosti.
(5) Svet je 30. novembra 2000 sprejel skupni program Komisije in Sveta o ukrepih za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(9). Program se nanaša na pospešeno reševanje in poenostavitev sodnih postopkov o čezmejnih sporih majhne vrednosti. To je bilo upoštevano v Haaškem programu(10), ki ga je Evropski svet sprejel 5. novembra 2004 in v katerem se poziva k aktivnemu nadaljevanju dela v zvezi s spori majhne vrednosti.
(6) Komisija je 20. decembra 2002 sprejela Zeleno knjigo o postopku za evropski plačilni nalog ter ukrepih za poenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti. Z Zeleno knjigo se je začelo posvetovanje o ukrepih glede poenostavitve in pospešitve sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti.
(7) Mnoge države članice so uvedle poenostavljene civilne postopke za spore majhne vrednosti, saj ni nujno, da se stroški, zamude in zapletenost, povezani s sodnim postopkom, zmanjšajo sorazmerno z vrednostjo zahtevka. Ovire za hitro in ne predrago sojenje so večje v čezmejnih zadevah. Zato je nujno uvesti evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Cilj takšnega evropskega postopka bi morala biti poenostavitev dostopa do pravnega varstva. Izkrivljanje konkurence na notranjem trgu zaradi neravnovesja glede delovanja procesnih sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah, povzroča potrebo po zakonodaji Skupnosti, ki zagotavlja enake pogoje za dolžnike in upnike v vsej Evropski uniji. Pri določanju stroškov za obravnavanje zahtevka v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti bi bilo treba nujno upoštevati načela enostavnosti, hitrosti in sorazmernosti. Primerno bi bilo, da se podrobnosti zaračunanih stroškov objavijo in da so načini določitve vseh takšnih stroškov pregledni.
(8) Z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti bi se morali poenostaviti in pospešiti sodni postopki v čezmejnih sporih majhne vrednosti ter znižati njihovi stroški in tako zagotoviti alternativo možnostim, ki obstajajo v skladu z zakoni držav članic, ki bodo ostale nespremenjene. Ta uredba bi morala prav tako omogočiti lažje priznavanje in izvrševanje sodb, izdanih v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti v drugi državi članici.
(9) Ta uredba si prizadeva spodbujati temeljne pravice in zlasti upošteva načela, priznana z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. Sodišča bi morala spoštovati pravico do poštenega sojenja in načelo kontradiktornosti postopka, še zlasti pri odločanju o nujnosti glavne obravnave in izvajanja dokazov ter obsegu izvajanja dokazov.
(10) Zaradi poenostavitve izračuna vrednosti zahtevka bi bilo treba zanemariti vse obresti na znesek glavnice, stroške in izdatke. To ne bi smelo vplivati na pristojnost sodišč, da se jih določi s sodbo in na nacionalne predpise o izračunu obresti.
(11) Da bi olajšali začetek evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, bi morala tožeča stranka predložiti vlogo tako, da izpolni standardni obrazec zahtevka in ga vloži na sodišču. Obrazec zahtevka bi bilo treba vložiti le na pristojnem sodišču.
(12) Obrazcu zahtevka bi morale biti po potrebi priložene ustrezne dokazne listine. Vendar lahko tožeča stranka, kadar je ustrezno, predloži tudi nadaljnje dokaze med postopkom. Enako načelo bi moralo veljati tudi za odgovor tožene stranke.
(13) Pojma "očitno neutemeljen" glede zavrnitve zahtevka in "nedopusten" glede zavrženja vloge bi bilo treba določiti v skladu z nacionalno zakonodajo.
(14) Evropski postopek v sporih majhne vrednosti bi moral potekati pisno, razen če sodišče meni, da je potrebna glavna obravnava, ali če to zahteva stranka. Sodišče lahko takšno zahtevo zavrne. Te zavrnitve ni možno spodbijati ločeno.
(15) Zastopanje strank po odvetniku ali drugem pravnem strokovnjaku ne bi smelo biti obvezno.
(16) Pojem "nasprotne tožbe" bi bilo treba razumeti v smislu člena 6(3) Uredbe (ES) št. 44/2001 kot nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstva, na katerem je temeljila prvotna tožba. Členi 2, 4, 5(3), (4) in (5) bi se morali smiselno uporabljati za nasprotne tožbe.
(17) V primerih, ko tožena stranka med postopkom uveljavlja pravico do pobota, ta zahteva ne bi smela predstavljati nasprotne tožbe v smislu te uredbe. Zato tožena stranka ne bi smela biti obvezana uporabljati standardnega obrazca A iz Priloge I za uveljavljanje take pravice.
(18) Država članica naslovnica za namene uporabe člena 6 je država članica, v kateri se vročitev izvede ali v katero se dokument pošlje. Da bi znižali stroške in zmanjšali zamude, bi bilo treba listine strankam vročiti zlasti po pošti s potrdilom o prejemu, iz katerega je razviden datum prejema.
(19) Stranka lahko zavrne prejem dokumenta v času vročitve, ali tako, da ga vrne v enem tednu, če ni sestavljen ali preveden v uradni jezik države članice naslovnice (ali, če je v državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega izmed uradnih jezikov kraja, kjer naj se opravi vročitev ali kamor se dokument pošilja), ali pa v jezik, ki ga naslovnik razume.
(20) V okviru glavnih obravnav in izvajanja dokazov bi morale države članice spodbujati rabo moderne komunikacijske tehnologije v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je sodišče. Sodišče bi moralo uporabiti najpreprostejši in najcenejši način izvajanja dokazov.
(21) Praktična pomoč, ki bi morala biti na voljo strankam, bi morala vključevati tehnične informacije v zvezi z razpoložljivostjo in izpolnjevanjem obrazcev.
(22) Informacije o postopkovnih vprašanjih lahko v skladu z nacionalno zakonodajo daje tudi sodno osebje.
(23) Ker je cilj te uredbe poenostaviti in pospešiti sodne postopke v čezmejnih sporih majhne vrednosti, bi moralo sodišče ukrepati čim prej tudi, ko ta uredba za določeno fazo postopka ne predpisuje roka.
(24) Za računanje rokov, predvidenih v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov(11).
(25) Da bi pospešili izterjavo v sporih majhne vrednosti, bi morala biti sodba izvršljiva ne glede na možno pravno sredstvo in brez pogoja pologa varščine, razen če ni v s to uredbo določeno drugače.
(26) Vsako sklicevanje na pravno sredstvo v tej uredbi bi moralo vključevati vsa možna pravna sredstva, ki so na voljo po nacionalni zakonodaji.
(27) Sodišče mora vključevati osebo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo usposobljena za poklic sodnika.
(28) Kadar koli mora sodišče določiti rok, bi se moralo zadevno stranko obvestiti, kakšne so lahko posledice, če tega roka ne upošteva.
(29) Stroške postopka bi morala nositi stranka, ki v pravdi ni uspela. Stroški postopka bi morali biti določeni v skladu z nacionalno zakonodajo. Sodišče bi moralo ob upoštevanju ciljev enostavnosti in stroškovne učinkovitosti odrediti, da mora stranka, ki v postopku ne uspe, plačati le stroške postopka, vključno tudi z na primer vsemi stroški, nastalimi zato, ker je drugo stranko zastopal odvetnik ali drug pravni strokovnjak, ali vse stroške, nastale zaradi vročitve ali prevoda dokumentov, ki ustrezajo vrednosti zahtevka, ali so neizogibni.
(30) Da bi olajšali priznavanje in izvrševanje, bi morala biti sodba, izdana v državi članici v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, priznana in izvršljiva v drugi državi članici brez potrebe po potrdilu o izvršljivosti in brez vsakršne možnosti nasprotovanja njenemu priznanju.
(31) Treba bi bilo predvideti minimalne standarde za preskus sodbe v primerih, ko tožena stranka ni mogla spodbijati zahtevka.
(32) Ob upoštevanju ciljev enostavnosti in stroškovne učinkovitosti se od stranke, ki zahteva izvršitev, razen v primeru uradnikov, pristojnih za izvršilni postopek v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice, ne bi smelo zahtevati, da ima pooblaščenca ali poštni naslov v državi članici izvršbe.
(33) Poglavje III te uredbe bi se moralo uporabljati tudi za določitev stroškov in izdatkov sodnih uradnikov, nastalih zaradi sodbe na podlagi postopka iz te uredbe.
(34) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(12).
(35) Komisijo bi bilo zlasti treba pooblastiti za sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje te uredbe v zvezi s posodobitvami ali tehničnimi spremembami obrazcev, določenih v prilogah. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in naj bi spreminjali nebistvene določbe te uredbe in/ali dopolnjevali to uredbo z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.
(36) Ker ciljev te uredbe, in sicer uvedbe postopka, ki bi poenostavil in pospešil reševanje čezmejnih sporov majhne vrednosti in zmanjšal stroške sodnih postopkov, ne morejo zadostno uresničiti države članice in se lahko zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.
(37) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združeno kraljestvo in Irska obvestila države članice, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.
(38) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
VSEBINA IN PODROČJE UPORABE
Člen 1
Vsebina
Ta uredba uvaja evropski postopek v sporih majhne vrednosti, katerega namen je poenostavitev in pospešitev reševanja čezmejnih sporov majhne vrednosti in znižanje stroškov. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je na voljo strankam v sporu kot alternativa postopkom, ki obstajajo na podlagi zakonov držav članic.
Ta uredba tudi odpravlja vmesne postopke, ki so potrebni za omogočanje priznavanja in izvrševanja sodb, ki jih v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti izda ena država članica, v drugi državi članici.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča, kjer vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov ne presega 2000 EUR v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti ("acta iure imperii").
2. Ta uredba se ne uporablja za zadeve v zvezi:
a)
s statusom ali pravno sposobnostjo fizičnih oseb;
b)
s premoženjskimi pravicami iz zakonske zveze, oporokami in dedovanji ter preživninskimi obveznostmi;
c)
s stečajem, postopki v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopki prisilne poravnave in podobnimi postopki;
d)
s socialno varnostjo;
e)
z arbitražo;
f)
z delovnim pravom;
g)
z najemom ali zakupom nepremičnine, razen tožb z denarnimi zahtevki;
h)
s kršitvami zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.
3. V tej uredbi izraz "država članica" pomeni vse države članice z izjemo Danske.
Člen 3
Čezmejne zadeve
1. V tej uredbi je čezmejna zadeva tista, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri je sodišče, kjer poteka postopek.
2. Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe (ES) št. 44/2001.
3. Ustrezen trenutek za določitev, ali gre za čezmejno zadevo, je datum, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka.
POGLAVJE II
EVROPSKI POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI
Člen 4
Začetek postopka
1. Tožeča stranka začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti z izpolnitvijo standardnega obrazca zahtevka A iz Priloge I, ki ga vloži neposredno pri pristojnem sodišču po pošti ali s katerim koli drugim načinom sporočanja, kot je telefaks ali elektronska pošta, ki je sprejemljiv v državi članici, kjer se postopek začne. Obrazec zahtevka vključuje opis dokazil v podporo zahtevku, po potrebi pa so mu priložene ustrezne dokazne listine.
2. Države članice obvestijo Komisijo o zanje sprejemljivih načinih sporočanja. Komisija te podatke objavi.
3. Kadar je zahtevek izven področja uporabe te uredbe, sodišče o tem obvesti tožečo stranko. Sodišče obravnava zahtevek v skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se uporablja v državi članici, v kateri teče postopek, razen če ga tožeča stranka ne umakne.
4. Kadar sodišče meni, da podatki, ki jih je predložila tožeča stranka, niso dovolj jasni ali so nezadostni, ali kadar vloga ni pravilno izpolnjena in razen če je zahtevek očitno neutemeljen ali je vloga nedopustna, tožeči stranki omogoči dopolnitev ali popravek obrazca zahtevka ali predložitev dodatnih podatkov ali listin, ali pa, da vlogo umakne, pri čemer v ta namen določi rok. Sodišče v ta namen uporabi standardni obrazec B iz Priloge II.
V primeru, ko je zahtevek očitno neutemeljen ali vloga nedopustna ali ko tožeči stranki ne uspe dopolniti ali popraviti obrazca zahtevka v določenem času, se zahtevek zavrne oziroma vloga zavrže.
5. Države članice zagotovijo, da je obrazec zahtevka na voljo na vseh sodiščih, na katerih se lahko začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti.