Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnih poročil EU o človekovih pravicah, zlasti poročil za leti 2005 in 2006,

–   ob upoštevanju svojih resolucij o pristopu Bolgarije k Evropski uniji, zlasti odstavka 25 svoje resolucije z dne 30. novembra 2006(1), odstavka 32 svoje resolucije z dne 15. decembra 2005(2) in odstavka 39 svoje resolucije z dne 13. aprila 2005(3),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 11. oktobra 2004, ki izraža veliko zaskrbljenost zaradi težkega položaja zaprtega medicinskega osebja; ob upoštevanju njegove odločitve o pomoči libijskim zdravstvenim službam, izjave predsedstva EU z dne 19. decembra 2006 ob smrtni obsodbi, ki jo je libijsko kazensko sodišče izreklo petim bolgarskim medicinskim sestram in palestinskemu zdravniku, izjave komisarke Ferrero-Waldner o razsodbi libijskega sodišča v tej zadevi prav tako z dne 19. decembra 2006 ter izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2006 in 20. decembra 2006,

–   ob upoštevanju poročil predsedstva Evropskemu svetu o izvajanju strateškega partnerstva EU s sredozemskimi državami iz decembra 2005 in decembra 2006,

–   ob upoštevanju smernic politike EU proti tretjim državam glede smrtni kazni,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker so libijske oblasti dne 9. februarja 1999 priprle določeno število bolgarskega medicinskega osebja, delujočega v bolnišnici Al-Fatih v Bengaziju, in ker se je dne 7. februarja 2000 na libijskem ljudskem sodišču začelo sojenje proti šestim bolgarskim, enemu palestinskemu in devetim libijskim državljanom, obtoženim namerne okužbe več sto otrok z virusom HIV;

B.   ker je sodišče dne 6. maja 2004 pet bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika obsodilo na smrt z ustrelitvijo; ker je libijsko vrhovno sodišče dne 25. decembra 2005 odločalo o pritožbi na smrtno obsodbo in odredilo novo sojenje; ker je novo sojenje steklo dne 11. maja 2006, smrtna obsodba pa je bila dne 19. decembra 2006 potrjena,

C.   ker obstajajo očitni dokazi o tem, da so obtožene v zaporu mučili, da bi pridobili lažna priznanja; in ker so bile očitno kršene še številne druge pravice obtožencev,

D.   ker so leta 2003 na zahtevo libijskih oblasti številni priznani mednarodni strokovnjaki za HIV/aids pripravili poročilo, v katerem so odločno potrdili, da se je virus HIV razširil z okužbo znotraj bolnišnice še pred prihodom obtožencev v Libijo; ker so bili nedavno objavljeni očitni znanstveni dokazi o izvoru in začetku okužbe v bengazijski bolnišnici; ker so bili vsi očitni dokazi o nedolžnosti obtoženih prezrti in neupoštevani,

E.   ker je Evropska unija novembra 2004 sprožila akcijski načrt HIV za Bengazi, ki zajema tehnično in medicinsko pomoč okuženim otrokom in prizadetim družinam ter podporo libijskim oblastem pri spopadanju z aidsom; ker sta bila za akcijski načrt iz proračuna Skupnosti zagotovljena 2 500 000 EUR; ker izvedba tega akcijskega načrta ob podpori Komisije in držav članic uspešno poteka; in ker so bili številni okuženi otroci na zdravljenju v bolnišnicah držav članic,

F.   ker je bil januarja 2006 kot neprofitno in nevladno telo ustanovljen mednarodni sklad za Bengazi, katerega cilj je pomoč pri razvoju lokalne medicinske infrastrukture v Bengaziju, izboljšanje zdravljenja bolnikov in pomoč prizadetim družinam;

1.   obsoja razsodbo kazenskega sodišča v Libiji z dne 19. decembra 2006, ki je po ponovnem sojenju v isti zadevi obsodilo in izreklo smrtno kazen petim bolgarskim medicinskim sestram: Kristijani Vlčevi, Nasji Nenovi, Valentini Siropulovi, Valji Červenjaškovi, Snežani Dimitrovi in palestinskemu zdravniku Ašrafi al-Hadžudžu, ki so že osem let v zaporu v zvezi s primerom HIV/aids v bolnišnici v Bengaziju iz leta 1999;

2.   ponovno izraža ostro nasprotovanje smrtni kazni in opozarja, da odprava smrtne kazni po mnenju EU prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva in postopnemu razvoju človekovih pravic; obenem poudarja, da je EU sedaj presegla to zavezo in se sedaj zavzema za odpravo smrtne kazni v tretjih državah;

3.   ponovno izraža resno zaskrbljenost glede podlage, na kateri so bile obtožene osebe kazensko preganjane, glede ravnanja z njimi v priporu in glede dolgih zamud med procesom;

4.   poudarja, da sojenje v Bengaziju od januarja 2007 dalje neposredno zadeva pet državljanov Evropske unije;

5.   poziva pristojne libijske oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe za pregled in razveljavitev smrtne kazni ter omogočijo hitro rešitev primera na humanitarni podlagi in tako izpolnijo potrebne predpogoje za nadaljevanje skupne politike sodelovanja z Libijo;

6.   poziva libijskega polkovnika Kadfija, naj uporabi svoja pooblastila in naj čim hitreje doseže izpustitev medicinskega osebja iz zapora;

7.   poziva Komisijo in Svet, da pri libijski vladi posredujeta za čim hitrejšo izpustitev medicinskega osebja iz zapora;

8.   izraža svojo popolno solidarnost z žrtvami okužbe s HIV/aidsa v Bengaziju in je seznanjen z ukrepi, ki jih je mednarodna skupnost sprejela za zagotovitev pomoči prizadetim otrokom;

9.   poziva Komisijo, Svet in države članice, naj še naprej zagotavljajo pomoč za izvajanje akcijskega načrta za HIV in podpirajo mednarodni sklad za Bengazi, da bi ublažili trpljenje okuženih otrok in njihovih družin ter libijskim oblastem pomagali preprečiti okužbo s HIV in se boriti proti njenemu širjenju v državi;

10.   poudarja, da je trdno odločena ta primer spremljati od blizu ter poziva Komisijo in Svet, naj Evropski parlament obveščata o razvoju dogodkov;

11.   poziva Komisijo in Svet, naj v primeru negativnega zaključka primera razmislita o reviziji skupne politike sodelovanja z Libijo na vseh zadevnih področjih, kot se Uniji zdi primerno;

12.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, splošnemu ljudskemu odboru in splošnemu ljudskemu kongresu Libije, parlamentarni skupščini Sveta Evrope, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0511. (2) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 511. (3) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 404.