Evropski parlament,

–   ob upoštevanju bele knjige Komisije "Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev" (KOM(2001)0370) in svoje resolucije o tem z dne 12. februarja 2003(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Informacijske in komunikacijske tehnologije za varna in inteligentna vozila" (KOM(2003)0542),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu: Prepolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010: skupna odgovornost" (KOM(2003)0311), svoje resolucije o tem z dne 29. septembra 2005(2) in publikacije Komisije z naslovom "Rešiti 20 000 življenj na naših cestah" iz oktobra 2004,

–   ob upoštevanju Priporočila Komisije 2004/345/ES z dne 6. aprila 2004 o izvrševanju na področju varnosti v cestnem prometu(3),

–   ob upoštevanju Veronske deklaracije o varnosti v cestnem prometu z dne 24. oktobra 2003 in sklepov Druge veronske konference, ki je potekala 25. in 26. oktobra 2004 ter naknadne zaveze ministrov za promet EU, da bodo varnost v cestnem prometu obravnavali kot prednostno nalogo,

–   ob upoštevanju Evropske listine o varnosti v cestnem prometu z dne 29. januarja 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu – vmesni pregled" (KOM(2006)0074),

–   ob upoštevanju napovedi Nacionalne uprave ZDA za varnost v cestnem prometu (NHTSA), da bo elektronski stabilizacijski sistem (ESP/ESC) od septembra 2011 obvezna standardna oprema v ZDA za vse nove avtomobile,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0449/2006),

A.   ker so prometne nesreče vsako leto vzrok za več kot 40 000 smrti v Evropski uniji, njihovi neposredni in posredni stroški pa se ocenjujejo na približno 180 000 000 000 EUR ali 2 % BDP EU,

B.   ker cilj, da se do leta 2010 prepolovi število smrtnih žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji, še naprej ostaja prednostna naloga in ker neuspeh pri doseganju potrebnega napredka v smeri doseganja tega števila povzroča zaskrbljenost,

C.   ker ni bil dosežen zadosten napredek v smeri, da bi bil povsod po Evropski uniji izpolnjen ta cilj,

D.   ker Parlament še vedno meni, da so za varnost v cestnem prometu skupaj odgovorne države članice in Evropska unija,

E.   ker je Svetovna zdravstvena organizacija v Evropi poudarila obseg zdravstvenih težav, ki jih predstavljajo smrti in poškodbe zaradi prometnih nesreč, in kot prednostno nalogo obravnava potrebo, da zdravstveni sektor sodeluje pri varnosti v cestnem prometu in zmanjševanju hitrosti, kar pa je področje, ki sodi v pristojnost držav članic,

F.   ker se razlika med državami članicami, v katerih je varnost v cestnem prometu slaba, in tistimi, v katerih je varnost boljša, še naprej povečuje,

G.   ker ima varnost v cestnem prometu horizontalno razsežnost in se je treba za izpolnitev cilja, da se takšna varnost v največji možni meri izboljša, zdaj prednostno osredotočiti na številne politike, ki so usmerjene v učinkovitejše zagotavljanje izvajanja zakonodaje (varnostni pasovi, omejitve hitrosti, upoštevanje cestnoprometne zakonodaje), izboljšanje standardov vožnje (vozniška dovoljenja, obnašanje voznikov, spoštovanje pešcev), izboljšanje infrastrukture (boljše avtoceste in cestna omrežja, vozni pasovi, prometni znaki) in izboljšanje vozil (redni pregledi, boljši modeli) ter izmenjavo najboljših praks,

H.   ker bodo izboljšani standardi vožnje po Evropski uniji kratkoročno najučinkoviteje zagotovljeni z izvajanjem zakonodaje držav članic o cestnem prometu, zlasti pri prekrških, ki zadevajo prehitro vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola ter obvezno uporabo varnostnega pasu in otroških sedežev,

I.   ker so vozila zdaj štirikrat varnejša kot so bila leta 1970,

J.   ker v skupnem številu smrtnih žrtev na cestah narašča delež smrti motoristov,

K.   ker ovire na sredini vozišča znatno zmanjšajo število smrtnih žrtev na cestah,

L.   ker je Komisija oktobra 2006 začela s štiriletnim raziskovalnim projektom DRUID za raziskave učinkov vožnje pod vplivom alkohola, mamil in zdravil,

M.   ker države članice ne bi smela zaostajati za drugimi državami po ambicioznosti pri uvajanju varnostnih sistemov za reševanje življenj,

1.   poziva vse države članice, regionalne in lokalne oblasti, institucije EU, industrijski sektor, organizacije in posameznike k višji stopnji politične zavezanosti varnosti v cestnem prometu po celotni Evropski uniji;

2.   meni, da lahko le celostni sistemski pristop, ki vključuje vse udeležence v prometu in zainteresirane strani, na podlagi prizadevanj za spodbujanje javnega prevoza in učinkovitejšo zakonodajo v državah članicah ter skupaj z ustreznim nadzorom udeležencev v prometu v državah članicah (preverjanje vozniških dovoljenj, merjenje alkohola v izdihanem zraku itd.) vodi do večjega in trajnega zmanjšanja števila hudih prometnih nesreč;

3.   opozarja, da ni mogoče uresničiti ambicioznih ciljev, ki jih je zastavila Evropska unija, ne da bi upoštevali ključen pomen izobraževanja in izvrševanja veljavne zakonodaje v državah članicah; zato poziva države članice, da še naprej poudarjajosvoje politike informiranja in povečajo osveščanje javnosti o varnosti v cestnem prometu in te razširjajo med vse udeležence v prometu, ne glede ne njihovo starost; države članice poziva, naj v celoti in brez izjem izvajajo veljavno zakonodajo, ki bo omogočila občutno izboljšanje varnosti v cestnem prometu, če jo bodo udeleženci upoštevali;

4.   pozdravlja nedavnI predlog Komisije za direktivi o upravljanju varnosti cestne infrastrukture (KOM(2006)0569), ki bi lahko zmanjšalo število smrtnih žrtev za 12 do 16 %, in svoj predlog za Direktivo o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali (KOM(2006)0570) v zvezi z uporabo ogledal za mrtvi kot;

5.   poziva Komisijo, naj čim prej predstavi obljubljene predloge vprašanjih, kot je na primer o čezmejno izvrševanje zakonov, uporaba luči podnevi, uporaba obstoječih ukrepov in predpisov na področju varnosti v cestnem prometu, uporaba svetlobno odbojnega traku na zadnji strani tovornjakov za razločevanje njihove oblike ter o uporabi vgrajenih in naknadno nameščanje ogledal za mrtvi kot in/ali novih sistemov za spremljanje mrtvega kota;

6.   meni, da je v zvezi z bojem proti čezmejnim prometnim prekrškom pomembna zlasti možnost učinkovitega zagotavljanja izvajanja predpisov o preseganju dovoljene hitrosti, neuporabi varnostnega pasu in vožnji pod vplivom alkohola, tako da se povzročitelja prekrška kaznuje z znatno kaznijo, ne glede na to, ali je storil prekršek v matični državi ali v drugi državi članici;

7.   opozarja Komisijo na njeno namero preučitve možnosti, da bi s spletno stranjo, ki bi bila na voljo v vseh uradnih jezikih EU, zagotavljala uporabnikom prijazne in sprotne informacije o sistemih prometne signalizacije, ki se uporabljajo v državah članicah;

8.   poudarja potrebo po uskladitvi cestnoprometnih predpisov in oznak, saj na primer različni predpisi o prednosti v krožnem prometu lahko povzročijo nesreče;

9.   poziva Komisijo, naj zaradi nejasnih ali nedoslednih prometnih oznak, ki po nepotrebnem ogrožajo varnost v cestnem prometu in ob upoštevanju določb Dunajske, pripravi študijo o uskladitvi prometnih oznak v Evropi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu;

10.   poziva Komisijo, da glede na veliko število nesreč in smrtnih žrtev na območjih, kjer se opravljajo dela na cesti, razvije skupne smernice o varnostnih zahtevah za takšna območja, ki bodo temeljile na prepoznavanju in izmenjavi najboljših praks;

11.   meni, da bi morala Komisija spodbujati projekte tesnega sodelovanja med novimi in starimi državami članicami za pospeševanje pozitivnega razvoja na področju varnosti v cestnem prometu, ki jih financira EU;

12.   meni, da bi morala Komisija v svojih delovnih skupinah spodbujati prisotnost udeležencev tako iz novih kot iz starih držav članic;

13.   poziva Komisijo, naj oceni Evropsko listino o varnosti v cestnem prometu;

14.   poziva Komisijo in države članice, naj dejavno primerjajo in usklajujejo rezultate, ki so jih države članice z upoštevanjem najboljših praks dosegle na področju varnosti v cestnem prometu, vse države članice izkoristijo ugodnosti svojih pozitivnih izkušenj in tako pospešijo pozitiven razvoj na tem področju;

15.   poziva Komisijo, naj prizna pomen neodvisnih vseevropskih programov primerjalnega ocenjevanja pri podpiranju bolj enotne uporabe zakonodaje EU na področju varnosti v cestnem prometu, kar spodbuja konkurenčnost med zainteresiranimi stranmi, odgovornimi za zagotavljanje varnega cestnega okolja (npr. EuroTAP, EuroNCAP);

16.   poziva države članice, naj preučijo uvedbo nične stopnje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi za voznike začetnike ter poklicne voznike gospodarskih vozil in avtobusov, ki so udeleženi v prevozu potnikov in na primer nevarnih snovi;

17.   opozarja na možnost določanja minimalnih aktivnih in pasivnih varnostnih zahtev za vsa vozila ter usklajevanja tehničnih predpisov za varnost v cestnem prometu v celotni Evropski uniji;

18.   meni, da je vožnja pod vplivom mamil resen problem, proti kateremu se je treba bojevati, ter da bi morale države članice in Komisija vložiti več sredstev v preiskovanje takšnih prekrškov in boj proti njim;

19.   meni, da je treba pravila o zdravju in varnosti pri delu uporabljati, kadar je vozilo mobilno delovno mesto;

20.   poziva Komisijo, da razišče vpliv uporabe komunikacijskih naprav v vozilih na obnašanje voznika in varnost v cestnem prometu;

21.   poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanje, da se zagotovi povečanje uporabe varnostnih pasov v vseh vozilih, zlasti avtobusih;

22.   poziva države članice, da kolikor je mogoče, razširijo prepoved prehitevanja na vseh enopasovnih in dvopasovnih cestah za vozila, katerih masa presega 12 ton;

23.   poziva Komisijo, naj priporoči državam članicam postavitev in vzdrževanje primernih počivališč, ki izpolnjujejo merila evropskih socialnih partnerjev, da se zagotovijo varnejši infrastrukturni objekti za počitek med vožnjo;

24.   poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo spodbude za kupce ali zakupnike voznih parkov, da kupijo ali zakupijo najboljša razpoložljiva vozila na trgu v smislu varnosti in vpliva na okolje, ter da proizvajalci avtomobilov razvijajo vozila, ki so varnejša in okoljsko učinkovitejša;

25.   je prepričan, da imajo lahko zavarovalnice ključno vlogo pri spoštovanju zakonodaje o varnosti v cestnem prometu in delovne zakonodaje v sektorju cestnega prevoza, na primer z določanjem različnih premij;

26.   poziva države članice, naj zagotovijo, da se spodbude ne omejujejo le na najnovejše tehnologije za omejevanje emisij, temveč da zajemajo tudi pomembne varnostne značilnosti (pomoč pri zaviranju v sili, sistemi opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu, prilagodljivi tempomati, sistemi nadzora blažilnikov itd.);

27.   poziva Komisijo, naj preuči vpliv utrujenosti in izčrpanosti na voznike, da se zmanjša pogostost nesreč zaradi teh vzrokov, tako pri zasebnih voznikih, kot – z vidika varnosti in zdravja pri delu – pri tistih, ki vozila uporabljajo pri svojem delu;

28.   poziva Komisijo, naj na evropski ravni začne informativno kampanjo proti utrujenosti voznikov med vožnjo, da bi, kot je to že izvedlo več držav članic, spodbujala upoštevanje potrebe voznikov, da na vsakem potovanju vsaki dve uri opravijo postanek;

29.   meni, da bi bilo treba ob veliki ponudbi tehnologij posebno pozornost nameniti naslednjim rešitvam: opozarjanje za uporabo varnostnega pasu in napredni sistemi za zadrževanje potnikov, elektronski nadzor stabilnosti (ESC), sistemi omejevanja hitrosti, vgradni merilci alkohola v izdihanem zraku za preprečevanje zagona, varnostni sistemi, ki temeljijo na predvidevanju (pomoč pri zaviranju v sili, sistemi opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu, ultrazvočni nadzor mrtvega kota, sistemi nadzora blažilnikov itd.), in sistem za klic v sili eCall;

30.   poziva države članice, naj do junija 2007 podpišejo skupno izjavo o nameri v zvezi s sistemom eCall;

31.   meni, da bi bilo treba inteligentne transportne sisteme (ITS) prilagoditi za starejše voznike;

32.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo EuroNCAP, da začne s testiranjem zaščite pred poškodbami vratu ter aktivnih tehničnih sistemov, kot so ESP/ESC, zasilno zaviranje, podpora vozniku (npr. vgradni merilci alkohola v izdihanem zraku za preprečevanje zagona), prilagodljivi tempomati in opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu;

33.   poziva Komisijo, naj varnost motoristov izrecno vključi v smernice za infrastrukturo, zlasti glede motoristom prijaznih zaščitnih ograj na evropskih cestah;

34.   meni, da je oblikovanje skupnega minimalnega standarda za inštruktorje vožnje, ki vključuje izpit in spričevalo, pomemben ukrep, ki bi ga morala Komisija preučiti;

35.   poziva države članice, naj pripravijo akcijski načrt za usposabljanje in izobraževanje na področju varnosti v cestnem prometu, ki bi se izvajalo v okviru vseh učnih načrtov (za starosti od 3 do 18 let) in v vseh šolah v Uniji; podpira tudi pripravo standardov za usposabljanje in varnostne ukrepe, ki so potrebni, če se bo bodočim voznikom, ki so starejši od 16 let, omogočilo urjenje s spremstvom;

36.   poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo enotna pravila, veljavna v celotni Evropski uniji, ki urejajo obvezne redne varnostne tehnične preglede vseh motornih vozil;

37.   poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi ocene ozaveščenosti o enotni evropski telefonski številki 112 za klic v sili in izvajanja E112 v vseh državah članicah predlagajo ukrepe za izboljšanje položaja v Evropski uniji;

38.   poudarja, da sistem eCall ponuja možnost zmanjšanja odzivnega časa ob nesreči za približno 40 % v mestnih območjih in približno 50 % na podeželju, ter poziva vse države članice, naj spodbujajo njegovo čimprejšnjo uveljavitev;

39.   poziva Komisijo, naj si prizadeva za vzpostavitev evropskega sistema za preiskovanje prometnih nesreč, da se olajšajo primerjave in omogoči učinkovitejše preprečevanje nesreč;

40.   poziva Komisijo, države članice in njihove regionalne oblasti, naj bodo še posebej pozorne na zaščito in varnost ranljivih udeležencev v cestnem prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi;

41.   poudarja, da bi morale države članice pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju cest ter pri drugih infrastrukturnih ukrepih sistematično upoštevati varnost vseh udeležencev v prometu in preprečevanje nesreč;

42.   poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo nazaj obrnjenih sedežev za otroke, stare od 3 – 4 leta, v skladu s študijo o varnosti otrok v avtu (poročilo 498A), ki jo je izvedel Švedski nacionalni inštitut za raziskave cest in prometa (VTI);

43.   poziva Komisijo in zlasti države članice, naj preučijo položaj varnosti v cestnem prometu za invalidne osebe; meni, da je pomembno, da so poklicni vozniki, ki prevažajo potnike, na primer vozniki taksijev, ustrezno usposobljeni za pritrjevanje invalidskih vozičkov itd.;

44.   poziva Komisijo, naj analizira potrebe invalidnih oseb glede na njihovo dejavno in neodvisno udeležbo v cestnem prometu, in določi predpise, ki zagotavljajo, da invalidne osebe niso žrtev diskriminacije, ko zaprosijo za vozniško dovoljenje;

45.   meni, da tehnologije, kot je telematika, dolgoročno omogočajo bistveno zmanjšanje števila nesreč s smrtnim izidom; zato poziva k intenzivnemu raziskovanju in sodelovanju vseh zainteresiranih strani, da se spodbuja hitro uvajanje najobetavnejših tehnologij, vendar brez zapostavljanja izobraževanja o varnosti v cestnem prometu;

46.   meni, da uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v povezavi s cestno infrastrukturo znatno izboljšuje upravljanje vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) in varnost v cestnem prometu; poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo s svojimi ukrepi na tem področju z oblikovanjem evropskega programa za uvedbo inteligentnih sistemov za upravljanje cestnega prometa;

47.   poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni tehnični varnosti vozil; poudarja, da je treba pred letom 2010 premisliti o nadaljnjem razvoju ustrezne zakonodaje; v povezavi s tem imajo še posebej pomembno vlogo pri nadaljnjem izboljšanju varnosti na evropskih cestah testiranje elektronskih varnostnih sistemov vozil (sistemi e-varnost), enotni sistem letnih pregledov vozil, starejših od osem let, in posebni pregledi vozil, ki so bila udeležena v hujših nesrečah;

48.   poziva Komisijo in EUROSTAT, naj izboljšata statistično obravnavo nesreč v cestnem prometu, na primer z:

49.   poziva Komisijo, naj razvije dolgoročno strategijo varnosti v cestnem prometu, ki bo zajemala obdobje po letu 2010 in določala ukrepe, potrebne za preprečevanje vseh smrtnih žrtev in hudih poškodb zaradi prometnih nesreč ("prihodnost brez žrtev");

50.   poziva države članice, naj potrdijo, da je vožnja s snegom in ledom na strehah vozil (predvsem gospodarskih vozil) nevarna, in na podlagi tega oblikujejo priporočila za vzpostavitev obširnega omrežja "prostorov za odstranjevanje snega" ter obravnavati in/ali podpreti bi bilo treba nadomestne tehnične možnosti;

51.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 43 E, 19.2.2004, str. 250. (2) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 609. (3) UL L 111, 17.4.2004, str. 75.