Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 177, 178, 179, 180 in 181 Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju prenovljene strategije EU za trajnostni razvoj, ki jo je sprejel Evropski svet dne 15. in 16. junija 2006 v Bruslju, prvotne Strategije EU za trajnostni razvoj, ki jo je sprejel Evropski svet v Göteborgu leta 2001, ter zunanje razsežnosti te strategije, ki je bila dodana na srečanju Evropskega sveta v Barceloni leta 2002,

–   ob upoštevanju Načrta izvajanja iz Johannesburga, ki je bil sprejet na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju (WSSD) leta 2002,

–   ob upoštevanju Agende 21, ki je bila sprejeta na konferenci Združenih narodov (ZN) o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu, ki so ga 23. junija 2000 v Cotonouju podpisale članice skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropska skupnost in njene države članice na drugi strani(1), zlasti členov 19, 23 in 32 Sporazma,

–   ob upoštevanju Deklaracije tisočletja, ki so jo ZN sprejeli leta 2000, v njej določenih razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT) in poročila ZN z naslovom "Vlaganje v razvoj" iz leta 2005,

–   ob upoštevanju Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, ki je bila sprejeta dne 2. marca 2005 na Forumu na visoki ravni v Parizu,

–   ob upoštevanju Sporazuma iz Monterreya o financiranju za razvoj iz leta 2002, ki je bil sprejet na Konferenci ZN o financiranju za razvoj,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Pomoč EU: nuditi več, hitreje in bolje" (KOM(2006)0087) ter sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 11. aprila 2006, ki izhajajo tega besedila,

–   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se srečujejo v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki EU: "Evropsko soglasje ("Evropsko soglasje o razvoju")"(2), podpisane dne 20. decembra 2005,

–   ob upoštevanju strategije EU "EU in Afrika: na poti k strateškemu partnerstvu", ki jo je sprejel Evropski svet v Bruslju dne 15. in 16. decembra 2005, ter sporočila Komisije, ki predlaga Partnerstvo EU in Karibov za rast, stabilnost in razvoj (KOM(2006)0086),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "O pregledu strategije trajnostnega razvoja: izhodišča za ukrepanje" (KOM(2005)0658),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Pregled 2005 strategije trajnostnega razvoja EU: začetne ocene in prihodnje usmeritve (KOM(2005)0037) ter njegove priloge (SEK(2005)0225)),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Skladnost politike za razvoj: pospeševanje napredka v smeri uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja" (KOM(2005)0134),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Gospodarjenje z vodami v politiki držav v razvoju in prednostne naloge razvojnega sodelovanja EU" (KOM(2002)0132),

–   ob upoštevanju pobude EU za vodo , ki je bila sprožena na WSSD v Johannesburgu leta 2002,

–   ob upoštevanju evropske pobude za energijo, ki je bila sprejeta na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju, in sporočila Komisije z naslovom "O prihodnjem razvoju Energetske pobude EU ter o načinih ustanavljanja energetskega sklada za države AKP" (KOM(2004)0711),

–   ob upoštevanju sporazumov o gospodarskem partnerstvu med EU in šestimi regijami držav AKP, ki bodo začeli veljati leta 2008,

–   ob upoštevanju delovnega programa iz Dohe, ki ga je sprejel generalni svet Svetovne trgovinske organizacije (STO) dne 2. avgusta 2004,

–   ob upoštevanju poročila o štirinajstem zasedanju Komisije ZN za trajnostni razvoj dne 22. aprila 2005 in 1.do 12. maja 2006,

–   ob upoštevanju sporočila g. Alumnie članom Komisije z naslovom "Kazalci trajnostnega razvoja za spremljanje izvajanja strategije trajnostnega razvoja EU" (SEK(2005)0161),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Strategija EU za Afriko: k Evro-afriškemu paktu za pospešitev razvoja Afrike" (KOM(2005)0489),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Pospeševanje napredka v smeri doseganja razvojnih ciljev novega tisočletja – financiranje razvoja in učinkovitost pomoči" (KOM(2005)0133),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Pospeševanje napredka v smeri uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja – prispevek Evropske unije" (KOM(2005)0132),

–   ob upoštevanju publikacije Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju z naslovom "Gospodarski razvoj v Afriki – ponoven razmislek o vlogi tujih neposrednih naložb" iz leta 2005,

–   ob upoštevanju gospodarskega poročila o Afriki za leto 2004 z naslovom "Sprostitev trgovinskega potenciala Afrike", ki ga je pripravila ekonomska komisija Združenih narodov za Afriko,

–   ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2001 z naslovom "Smernice odbora za razvojno pomoč: strategije za trajnostni razvoj",

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z naslovom "Ocenjevanje strategije trajnostnega razvoja EU" z dne 28. aprila 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Podnebne spremembe v okviru razvojnega sodelovanja" (KOM(2003)0085),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Vključevanje okoljskih vidikov v druga področja politike − končni pregled cardifskega procesa" (KOM(2004)0394),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Boj proti revščini na podeželju: politika in pristop Evropske skupnosti k razvoju podeželja in trajnostno upravljanje naravnih virov v državah v razvoju" (KOM(2002)0429),

–   ob upoštevanju zbirnega poročila z naslovom "Ocena uredb o okolju in gozdovih 2493/2000 ter 2494/2000" iz novembra 2004, ki so ga naročili Enota za ocenjevanje pri EuopeAid Uradu za sodelovanje, generalni direktorat za razvoj in generalni direktorat za zunanje odnose,

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta o vzpostavitvi prostovoljne FLEGT (shema izdajanja dovoljenj za uveljavitev zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov) za uvoz lesa v Evropsko skupnost (KOM(2004)0515),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Integracija okolja v ekonomsko in razvojno sodelovanje ES" (SEK(2001)0609),

–   ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja iz leta 2000,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 1999 o standardih EU za evropska podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju in o oblikovanju evropskega kodeksa ravnanja(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o malih in srednje velikih podjetjih v državah v razvoju(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o učinkovitosti pomoči in korupciji v državah v razvoju(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2006 o okoljskih vidikih trajnostnega razvoja(6) in svoje resolucije z dne 15. junija 2006 o prenovljeni strategiji trajnostnega razvoja(7),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0474/2006),

A.   ker trajnostni razvoj, kakor je opredeljen v Poročilu Brundtlandove iz Svetovne komisije za okolje in razvoj iz leta 1987 , pomeni, da bi bilo treba zadovoljiti potrebe sedanje generacije, ne da bi se zato zmanjšala sposobnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe, ker je treba zlasti ohraniti zmožnost planeta, da omogoča življenje v vsej njegovi raznolikosti, spoštovati omejitev naravnih virov ter spodbujati trajnostno proizvodnjo in porabo, zato da se odpravi povezava med gospodarsko rastjo in poslabšanjem okolja,

B.   ker je koncept trajnostnega razvoja temeljni cilj EU od leta 1997, ko je bil v Pogodbo vključen kot splošno načelo, in bi moral kot tak podpirati vsa področja politike in dejavnosti EU,

C.   ker koncept trajnostnega razvoja socialnih, okoljskih in gospodarskih vprašanj ne jemlje za nasprotujoča si, pač pa kot soodvisna in takšna, da se medsebojno podpirajo,

D.   ker je eden od glavnih ciljev zgoraj navedene prenovljene strategije trajnostnega razvoja EU dejavno spodbujanje trajnostnega razvoja po vsem svetu,

E.   ker je razvojno sodelovanje EU usmerjeno k spodbujanju gospodarskega, okoljskega in socialnega razvoja držav v razvoju ter spodbujanju nemotenega in postopnega vključevanja držav v razvoju v svetovno gospodarstvo ter boju proti revščini v državah v razvoju,

F.   ker nadaljevanje netrajnostnih trendov v razvitih državah in v državah v razvoju na več področjih, kot so zemljiški viri, promet, podnebne spremembe, ribištvo, izginjanje biološke raznovrstnosti ali poraba virov, negativno vpliva predvsem na revne države in države v razvoju,

G.   ker več kot milijarda ljudi, predvsem v najmanj razvitih državah, živi v veliki revščini z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan ter med 1,5 in 3 milijardami ljudmi živi pod pragom revščine z manj kot dvema ameriškima dolarjema na dan,

H.   ker dve tretjini revnega prebivalstva živita na podeželju in sta za preživetje(8) odvisni od naravnih virov, pri čemer gozdovi omogočajo preživetje 90 % več kot 1 milijarde ljudi, ki živi v veliki revščini(9), in več kot 1 milijarda ljudi po svetu, zlasti v revnih skupnostih, najmanj 30 % živalskih beljakovin dobi iz rib(10),

I.   ker je pritok uradne razvojne pomoči (URP) v Afriko še vedno precej manjši v primerjavi z letom 1990, ko je dosegel vrhunec, po oceni pa letni primanjkljaj znaša od 20 do 25 milijard USD,

J.   ker so se države članice EU zavezale, da bodo uresničile cilj URP o deležu 0,7 % bruto nacionalnega dohodka do leta 2015, nove države članice pa, da bodo svoj delež povečale na 0,33 % do leta 2015,

K.   ker lahko izkoreninjanje revščine vodi do trajnostnih vzorcev za upravljanje porabe in virov v državah v razvoju le, če je povezano s prizadevanji za boljšo stopnjo izobrazbe, zdravja in zmogljivosti institucij; ker bo boj proti revščini uspešen le, če se bo okoljske in naravne vire upravljalo na trajnosten način,

L.   ker so skladnost z demokratičnimi standardi, vzpostavitev in krepitev preglednih in učinkovitih državnih institucij ter zlasti upravna zmogljivost bistvenega pomena za učinkovito reševanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov v državah v razvoju,

M.   ker korupcija ogroža učinkovitost pomoči ter s tem ogroža razvojno politiko EU in resno ovira razvoj v partnerskih državah EU,

N.   ker so potrebni novi pristopi, da bi bili trgi uspešni pri doseganju trajnostnega razvoja, zasebni sektor pa pri vzpostavljanju pravične in trajnostne družbe,

O.   ker neobstoj učinkovitih pravnih sistemov ter gospodarske in intelektualne lastninske pravice predstavlja največjo oviro pri vzpostavljanju takih razmer za naložbe, ki bi lahko sprožile uravnotežen gospodarski razvoj in s tem socialni napredek v mnogih najmanj razvitih državah,

P.   ker sta dobra razvojna politika in trajnostna razvojna pomoč pomembni, vendar ne bosta izboljšali trajnostnega razvoja, razen če ju bodo države prejemnice, ki morajo priznati in trajnostno preučiti okoljske možnosti in nevarnosti, učinkovito prenesle v skladne razvojne ukrepe,

Q.   ker zgoraj navedena študija z naslovom Združenih narodov in Svetovne banke "Gospodarski razvoj v Afriki – ponoven razmislek o vlogi tujih neposrednih naložb" kaže, da povezovanje pomoči z varstvom okolja učinkovito zmanjšuje revščino,

R.   ker nezakonita sečnja povzroča okoljsko škodo, vlade v državah v razvoju stane na milijarde dolarjev izgubljenega prihodka, spodbuja korupcijo, ogroža pravno državo in dobro upravljanje ter finančno podpira oborožene spopade,

S.   ker 2,6 milijarde ljudi ali več kot 40 % svetovnega prebivalstva nima osnovnih sanitarnih pogojev in ker 1 milijarda ljudi ne uporablja varnih virov pitne vode,

T.   ker lahko nadaljevanje onesnaževanja, slabšanje in usihanje naravnih virov povzroči spore v mnogih državah v razvoju,

U.   ker nihanje cen energije slabi gospodarstvo držav v razvoju, ki trpi zaradi pomanjkanja energetske raznovrstnosti, zato te države pogosto porabijo pomemben delež svojega trgovinskega presežka za uvoz energije, kar neugodno vpliva na stabilen razvoj gospodarstva v teh državah,

V.   ker je velika rast prebivalstva ovira trajnostni razvoj, saj prekomerna poraba naravnih virov povzroča poslabšanje okolja,

1.   pozdravlja dejstvo, da zgoraj navedena prenovljena strategija EU trajnostnega razvoja ponovno poudarja, da je spodbujanje trajnostnega razvoja po svetu eden njenih glavnih ciljev;

2.   pozdravlja dejstvo, da zgoraj navedeno Evropsko soglasje o razvoju postavlja izkoreninjenje revščine v okviru trajnostnega razvoja za glavni in vseobsegajoč cilj razvojnega sodelovanja EU;

3.   meni, da sta spodbujanje gospodarske rasti in izkoreninjenje revščine poleg varstva okolja najpomembnejša izziva politike razvojnega sodelovanja EU, ki ne moreta biti dosežena brez določitve socialnih in okoljskih ciljev, ki vključujejo zaščito okolja ter delitev in pravičen dostop do koristi naravnih virov;

4.   poudarja, da je preusmeritev k pravičnejšemu dostopu naravnih/energetskih virov in njihovi porazdelitvi prvi pogoj za doseganje trajnostnega razvoja in bistvena sestavina človekovega dostojanstva;

5.   pozdravlja vključitev razvojnega sodelovanja tematskega programa za okolje in trajnostno upravlajnje naravnih virov, vključno z energijo, v Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ustanovitvi finančnega instrumenta za razvojno sodeloanje(11);

6.   poudarja, da je treba tri elemente trajnostnega razvoja, in sicer varstvo okolja, socialno enakost in kohezijo ter gospodarsko blaginjo, ustrezno vključiti v politiko razvojnega sodelovanja in jih tudi izvajati; poziva Komisijo, naj ta postopek redno pregleduje;

7.   poziva k sprejetju strožjih mehanizmov za spremljanje napredka pri izpolnjevanju ciljev zgoraj navedenega načrta izvajanja iz Johannesburga in RCNT, kot so močnejša zavezanost k trajnostnem razvoju, zagotovitev vključevanja gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov trajnostnega razvoja ter spodbujanje pravne države, javnih institucij in drugih ciljev;

8.   opozarja, da je trajnostni razvoj medsektorsko vprašanje, ki zahteva večjo usklajenost politike v vseh sektorjih, da se omogoči njihovo nemoteno delovanje;

9.   poudarja, da se je treba odločneje boriti proti netrajnostnemu razvoju, zlasti v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, izčrpavanjem staleža rib in izgubljanjem biološke raznovrstnosti; v zvezi s slednjim poziva vse zadevne interesne skupine, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da se začne do leta 2010 dejansko spet dosegati izgubljena biološka raznovrstnost;

10.   poziva Komisijo, naj si odločneje prizadeva za vključevanje okoljskih vprašanj, kot je upravljanje naravnih virov, v ključna področja razvojne politike,

11.   poziva Komisijo, naj uskladi svoj način zagotavljanja pomoči z nacionalnimi strategijami trajnostnega razvoja držav prejemnic zadevne pomoči;

12.   poziva EU, da državam v razvoju svetuje, kako naj razvijajo sposobnost za presojo okoljskih vplivov na njihove naravne vire in na politiko njihovega upravljanja, ki bi se lahko pozneje izvajala kot del programov za sodelovanje s temi državami;

13.   ponovno poudarja, da je spremljanje svetovne ekološke sledi EU bistvenega pomena, saj dokazuje zavezanost EU k spodbujanju trajnostnega razvoja po svetu;

14.   poudarja pomembnost varstva biološke raznovrstnosti in predlaga, da se to doda kot novo ključno vprašanje v strategijo trajnostnega razvoja ali da se vsaj posebej poudari v oddelku o upravljanju naravnih virov;

15.   poziva Komisijo, naj sodeluje z državami AKP pri preprečevanju nezakonitega odlaganja strupenih odpadkov z delovanjem na lokalni ravni in prek mednarodnih delavcev, ki izhajajo iz EU in v njej delujejo;

16.   poudarja potrebo po pomoči državam v razvoju pri prilagoditvi izzivom podnebnih sprememb in pri sprejmanju ukrepov za okrepitev podpore naložbam v čiste in učinkovite tehnologije v teh državah; priznava, da mora EU nujno doseči in tudi preseči cilje za zmanjšanje emisij, da bodo zmanjšane nevarne podnebne spremembe, ki najhuje prizadenejo države v razvoju in najrevnejše;

17.   poziva EU, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev pomoči državam partnericam v razvoju, ki so sprejele obveznosti na nedavnih svetovnih pogajanjih o strategiji trajnostnega razvoja in zlasti o boju proti podnebnim spremembam, ki najbolj prizadenejo prav njihove prebivalce (Kjoto, Monterrey, Doha, Johannesburg);

18.   spodbuja razvoj in razširjanje alternativne energetske tehnologije ter poudarja, da je treba nujno znatno povečati svetovni delež obnovljivih energetskih virov;

19.   poziva Komisijo, da začne projekte z evropskimi družbami, specializiranimi za obnovljivo energijo, ki omogočajo in spodbujajo prenos okolju prijaznih virov energije ter njihovo uporabo za rabo posameznikov in družb v državah v razvoju;

20.   poudarja, da je lahko infrastruktura bistven element trajnostnega razvoja, če je le v skladu z okoljskimi in socialnimi smernicami, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da se za vse programe in projekte, ki prejemajo finančno pomoč EU, izvedejo in objavijo strateške okoljske presoje in presoje vpliva na okolje, zlasti za novo partnerstvo med EU in Afriko o infrastrukturi, ki ga je predlagala Komisija v sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0376, za zagotovitev finančne podpore čezmejnim infrastrukturnim projektom, ki bodo lahko zapolnili vrzel pri regionalnih infrastrukturnih projektih in v naj bi skladu z zgoraj navedenim evropskim soglasjem vsem državam članicam nudili možnost, da predložijo ustrezne predloge projektov ne glede na morebitne neposredene prispevke;

21.   ugotavlja, da je treba zagotoviti gospodarsko stabilnost vsakega infrastrukturnega projekta in zaščititi ekološko stabilnost, če je potrebno v skladu z reformami politike pristojbin;

22.   priznava številne čezmejne in skupne vodne vire v Afriki, občutljivost vodnih virov na podnebne spremembe, prekomerno črpanje in onesnaženost; poziva Komisijo, naj spodbuja integrirano upravljanje vodnih virov v okviru partnerstva med EU in Afriko o infrastrukturi, da bo zagotovljen oskrba z vodo za dobro počutje človeka in ekološko stabilnost;

23.   priznava, da lahko veliki infrastrukturni projekti resno vplivajo na okolje in družbo; predlaga, naj merila za odločanje v zvezi s projekti za velike jezove temelji na načelih Svetovne komisije za jezove, ki vsebujejo analizo možnosti in sodelovanje javnosti;

24.   zahteva povečanje razvojne pomoči za projekte, ki so povezani z ozaveščanjem o okoljskih in zdravstvenih vprašanjih;

25.   obžaluje, da zunanja razsežnost EU strategije trajnostnega razvoja ni bolj povezana z vprašanji javnega zdravja, kot sta HIV/aids in tuberkuloza; poudarja, da je treba ta vprašanja reševati v EU in po svetu;

26.   poudarja, da je vključevanje civilne družbe, NVO in zlasti žensk v razpravo in postopek odločanja o trajnostnem razvoju bistveno za boljše ozaveščanje javnosti o tem vprašanju; vztraja pri tem, da ima izobraževanje pomembno vlogo pri vzgoji za zagotovitev trajnostnih ekoloških odločitev, zlasti med revnejšim prebivalstvom;

27.   poziva Komisijo, naj podpira razvijanje zmogljivosti ter sodelovanje lokalnih skupnosti in avtohtonih prebivalcev v državah v razvoju pri ocenjevanju, nadzorovanju in upravljanju naravnih virov;

28.   poudarja, da je za poglobljeno sodelovanje potrebna preglednost pri zagotavljanju ustreznih informacij in boljša dostopnost do dokumentov EU;

29.   poziva k oblikovanju kazalcev trajnostnega razvoja, ki se bodo uporabili v okviru politike razvojnega sodelovanja EU in za krepitev mehanizmov poročanja in spremljanja v zvezi z biološko raznovrstnostjo in trajnostnim okoljskim razvojem;

30.   poziva k resnejši zavezanosti novih in starih držav članic, da bi uresničile cilj prispevati k razvojnemu sodelovanju 0,7 % bruto nacionalnega dohodka/ uradne razvojne pomoči;

31.   poudarja, da je pomembno doseči združljivost večstranskih okoljskih sporazumov, kot sta Kjotski protokol in okvir STO, zlasti kar zadeva uporabo člena XX Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) v zvezi s področji splošnih izjem pri ukrepih, kot so: (b) ukrepi, potrebni za zaščito življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin; in (g) ukrepi, povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se takšni ukrepi uveljavijo v povezavi z omejevanjem domače proizvodnje ali potrošnje; v zvezi s tem ponovno potrjuje vlogo presoje vpliva trajnostnega okoljskega razvoja za trgovinske predloge;

32.   poziva ZDA, Kitajsko in Indijo, naj ratificirajo kjotski protokol in skupaj z EU sprejmejo odgovornost pri zagotavljanju svetovnega trajnostnega razvoja;

33.   poudarja, da bi morala EU ponovno preučiti škodljiv vpliv izvoznih subvencij na države v razvoju, zlasti na najmanj razvite države, in si bolj prizadevati za njihovo odpravo v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj;

34.   ponovno poudarja, da je treba odpisati dolg najmanj razvitih držav, katerih vlade spoštujejo načela človekovih pravic in dobrega upravljanja;

35.   je prepričan, da lahko evropsko omrežje za trajnostni razvoj državam članicam služi kot osrednja točka za izmenjavo izkušenj in zgledov najboljše prakse, na primer z mehanizmi medsebojnega pregledovanja;

36.   verjame, da bi bila ustanovitev stalnega svetovalnega in nadzornega organa za trajnostni razvoj, sestavljenega iz predstavnikov držav članic in civilne družbe, ki bi temeljito preučil vključevanje koncepta v politiko in programe EU, s posebnim poudarkom na razvojnem sodelovanju, zelo pomembna in ključna za podpiranje medresorske skupine Komisije za vključevanje okoljskih vprašanj v razvojno sodelovanje;

37.   poudarja, da bi moral biti pri spodbujanju zamisli trajnostnega razvoja razvite države v ospredju;

38.   poudarja, da je trajnostni razvoj povezan s trajnostno usmerjenimi institucijami, od tod torej potreba po prisilnih ukrepih, kot je povezovanje odpisa dolgov s spoštovanjem človekovih pravic in dobrim upravljanjem; verjame, da to lahko sproži gonilno silo "daj – dam" in ustanovi razvojno sodelovanje na podlagi načel enakopravnosti, partnerstva in lastništva;

39.   poudarja pomembnost krepitve malih in srednje velikih podjetij (MSP) kot ključnega orodja za spodbujanje okoljskega, socialnega in gospodarskega razvoja v državah v razvoju; zato poziva h krepitvi prizadevanj skupaj z organi partnerskih držav pri oblikovanju politike, programov in projektov za razvoj MSP, ki upoštevajo načela trajnostnega razvoja; potrjuje svoj predlog za podporo in financiranje regionalnih institucij, ki spodbujajo MSP;

40.   poziva države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), naj državam v razvoju pomagajo tako, da jim olajšajo dostop do potrebnih naložbenih tokov in trgov ter jim ponudijo učinkovitejše programe razvojnega sodelovanja;

41.   pri merjenju napredka v družbi, pri čemer mora biti uravnotežena skrb za kakovostne vidike rasti, spodbuja osredotočenost na bruto nacionalni dohodek, saj je to prvi pogoj za zagotovitev trajnostnega razvoja;

42.   poudarja potrebo po dopolnilnih ukrepih, kot so trajnostni davčni ukrepi, javna naročila ter zmanjšanje in postopna odprava subvencij, ki izkrivljajo trgovino in so okolju škodljive;

43.   poziva zasebni sektor držav v razvoju in razvitih držav, naj sprejme tak kodeks ravnanja družb kot zavezo, v katerem bo javno opredeljen njihov prispevek k doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

44.   poziva Komisijo, naj redno spremlja učinkovitost kodeksa ravnanja za evropska podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju, in o njem poroča, zlasti v zvezi z izvajanjem zahtev za trajnostni razvoj;

45.   pozdravlja pristop Komisije k mednarodnemu spodbujanju vprašanj o socialni odgovornosti gospodarskih družb (CSR); vendar poziva Komisijo, naj z oblikovanjem bolj zavezujočih pravil za evropska podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju, doda vrednost vprašanju CSR, zlasti v zvezi z najosnovnejšimi delovnimi standardi Mednarodne organizacije dela (ILO) in varstvom okolja;

46.   opozarja Komisijo na potrebo po utemeljitvi svojih razvojnih programov na preglednosti in odgovornosti, ker v državah v razvoju korupcija pogosto krepi netrajnostna gibanja, na primer na področjih, kot je nezakonita sečnja; poudarja, da je treba z dodelitvijo zadostnih sredstev za takšne projekte podpreti ustanovitev neodvisnih protikorupcijskih nadzornih služb v državah v razvoju;

47.   poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri iskanju in kaznovanju storilcev uvoza nezakonito pridelanega lesa in lesnih izdelkov ter podpira države AKP pri ukrepanju proti trgovini in prodaji takih izdelkov;

48.   ponovno potrjuje pomembnost tujih neposrednih naložb za države v razvoju ter spodbuja Komisijo in države članice, naj oblikujejo svojo razvojno politiko tako, da se izboljša sedanje stanje gospodarskih institucij in stanje naložb v državah v razvoju;

49.   meni, da lokalne oblasti v državah v razvoju ne morejo vedno zagotoviti obsega financiranja, ki je potreben za večja vlaganja v gradnjo in vzdrževanje infrastrukturnih omrežij, na primer za oskrbo z vodo in sanitarne opreme, in da lahko tako zahtevano raven sredstev zagotovijo le dodatne naložbe zasebnega kapitala prek javno-zasebnih partnerstev;

50.   ponovno poziva Komisijo, naj odločno podpre shemo izdajanja dovoljenj za uveljavitev zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) ter oblikovane prostovoljne partnerske sporazume (VPA); meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti prepričevanju partnerskih držav, naj podpišejo VPA in se pridružijo shemi izdajanja dovoljenj, ter hkrati preprečiti možnost, da bi se države partnerice izognile shemi z izvozom v tretje države, kjer sheme izdajanja dovoljenj niso urejene;

51.   poudarja pomembnost krepitve socialnega dialoga z lokalnimi podjetji v državah v razvoju za spodbujanje sodelovanja in skupne odgovornosti, da se dosežeta trajnostna poraba in proizvodnja ter da se v zvezi s tem podpre učenje jug-jug in sever-jug;

52.   poziva Komisijo, naj na pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu posebej poudari strategije, ki spodbujajo večjo raznolikost izvoznih izdelkov iz držav AKP, ter podpira modele rasti in razvoja, ki so družbeno pravični in v skladu s trajnostnim razvojem okolja;

53.   potrjuje, da je za države v razvoju dostop do virov energije ključna prednostna naloga; v zvezi s tem poziva, da se dostop do energije spodbuja z energetsko pobudo EU in nadgrajevanjem profila energetske učinkovitosti v razvojnih programih;

54.   poudarja, da sta mestna voda in sanitarna oprema temeljni razvojni problem pri nenačrtni rasti mest, saj je mogoče zglede dobre prakse na področju demokratičnega upravljanja na lokalni ravni graditi okoli lokalnih javnih storitev;

55.   poziva države v razvoju, naj za trajnostno izkoriščanje vodnih virov decentralizirajo upravljanje voda na lokalno raven, da bodo uporabniki in nosilci odločanja sodelovali pri oblikovanju vodne politike, ki bo čim bližja potrebam državljanov;

56.   poziva lokalne oblasti v EU, naj delež dohodkov iz dajatev uporabnikov za storitve zagotavljanja dostopa do vode in sanitarne opreme namenijo za ukrepe decentraliziranega sodelovanja za financiranje projektov izboljšanja dostopa do vode v državah v razvoju;

57.   poziva EU, naj sodeluje pri oblikovanju strategij za krepitev razvojnega trenda na področju gospodarstva in kmetijstva, ki bo omogočil ohranitev ali ponovno vzpostavitev visoke ravni kakovosti vode – od podtalnice do vode, do katere neposredno dostopajo končni uporabniki;

58.   meni, da je treba pojem trajnostnega razvoja nujno vključiti v proces raziskav in inovacij;

59.   poziva vse strani, naj določijo konkretne kratkoročne in dolgoročne cilje trajnostnega razvoja ter spremljajo napredek pri njihovem uresničevanju;

60.   verjame, da bodo države članice na področju skladnosti politike za razvoj in v zvezi s priseljevanjem dosegle dogovor in se spoprijele z izzivom priseljevanja; v zvezi s tem ponovno poziva, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti vračanju denarja in možnosti spremeniti politiko, ki povzroča beg možganov, v proces "vračanja možganov"; poudarja, da EU v državah v razvoju ne sme povzročiti dolgoročnega bega možganov;

61.   naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic in držav pristopnic.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (2) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (3) UL C 104, 14.4.1999, str. 180. (4) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 171. (5) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 316. (6) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 185. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0272. (8) Svetovni sklad za naravo (WWF), 2004. Pomoč EU: trajnostno okolje za zmanjšanje revščine. Zakaj je treba v okviru pomoči EU ustrezno sprožiti razpravo o povezavi med revščino in okoljem? (9) Svetovna banka, 2002. Revidirana strategija o gozdovih za Skupino Svetovne banke. 31. oktober 2002. (10) Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), 2002. Položaj svetovnega ribištva in ribogojstva. FAO, Rim, Italija. (11) UL L 378, 27.12.2006, str. 41.