Resolucija Evropskega parlamenta o "Spodbujanju zdrave prehrane in telesne dejavnosti: evropska razsežnost za preprečevanje prekomerne teže, debelosti in kroničnih bolezni" (2006/2231(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Zelene knjige Komisije (KOM(2005)0637),
– ob upoštevanju globalne strategije o prehrani, telesnih dejavnostih in zdravju, sprejete dne 22. maja 2004 na 57. zasedanju Svetovne zdravstvene skupščine,
– ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 14. decembra 2000 o zdravju in prehranjevanju(1),
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 3. junija 2005 o debelosti, prehranjevanju in telesni dejavnosti,
– ob upoštevanju neuradnega srečanja ministrov EU za šport 19. in 20. septembra 2005, na katerem je britansko predsedstvo predlagalo ustanovitev delovne skupine za šport in zdravje,
– ob upoštevanju poziva znanstvenikov ob desetem mednarodnem kongresu o debelosti (ICO 2006) od 3. do 8. septembra 2006 v Sydneyu,
– ob upoštevanju sklepov, sprejetih na konferenci strokovnjakov na visoki ravni z naslovom "Zdravje v vseh politikah" v času finskega predsedstva, ki je potekala v Kuopiu 20. in 21. septembra 2006,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0450/2006),
A. ker se je število debelih ljudi v Evropski uniji v zadnjih tridesetih letih izjemno povečalo, ker pojav narašča z enako hitrostjo kot v Združenih državah v začetku devetdesetih let in ker je v Evropi skoraj 27 % moških in 38 % žensk s prekomerno težo ali debelih,
B. ker se debelost, zlasti pri otrocih, ne pojavlja pogosteje zgolj v EU in drugih bogatih državah, temveč naglo narašča tudi v številnih državah v razvoju,
C. ker je debelih več kot pet milijonov otrok v EU 27 in ker njihovo število zaskrbljujoče narašča, letno beležimo namreč 300 000 novih primerov,
D. ker študije kažejo, da so invalidne osebe bolj nagnjene k debelosti, ki je posledica različnih dejavnikov, med drugim patofizioloških sprememb v energetski presnovi in telesni konstituciji, mišične atrofije in telesne nedejavnosti,
E. ker je vnos energije od petdesetih let prejšnjega stoletja pri velikem delu prebivalstva stabilen, ker pa so spremembe v načinu življenja povzročile zmanjšanje telesne dejavnosti in fizičnega dela, zaradi česar se je zmanjšala potreba po energiji in je nastalo neravnovesje med potrebo po energiji in njenim vnosom,
F. ker je več projektov in študij potrdilo, da so za pojav debelosti značilne zgodnje razlike, povezane s socialno-ekonomskim okoljem, in da je bolezen bolj pogosta v družinah z nizkimi dohodki z nizko ravnijo izobrazbe,
G. ker je treba pri oblikovanju akcijskega načrta EU za spodbujanje zdravega načina življenja upoštevati različne obstoječe prehranjevalne navade in vzorce potrošnje v državah članicah,
H. ker poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o zdravju v Evropi iz leta 2005 kaže, da je veliko primerov smrti in bolezni posledica sedmih glavnih dejavnikov tveganja, od katerih je šest (povišan krvni tlak, holesterol, povečan indeks telesne mase, nezadostno uživanje sadja in zelenjave, pomanjkanje telesne dejavnosti in prekomerno uživanje alkohola) povezanih s prehrano in telesno vadbo, in ker je treba vsem naštetim determinantam zdravja posvetiti enako pozornost, da bi preprečili veliko primerov smrti in bolezni,
I. ker mora imeti zdrava prehrana določene količinske in kakovostne lastnosti, kot je energijska vrednost, v skladu s potrebami posameznika in biti vedno v skladu s prehranskimi načeli,
J. ker ima EU v skladu s pristojnostmi, ki so ji dodeljene s pogodbami, ključno vlogo na področju varstva potrošnikov s spodbujanjem zdrave prehrane ter uživanja sadja in zelenjave, vendar bodo za spodbujanje športa in telesne dejavnosti, poleg delovanja držav članic, njihovih regij in mest po Evropi, potrebni tudi ukrepi Skupnosti,
K. ker je že 4 do 7 % celotne javne porabe za zdravstvo v državah članicah namenjenih za odpravljanje socialno-ekonomskih posledic bolezni, povezanih s težavami prekomerne telesne teže, pri čemer se skupni stroški za debelost, ki bi zajemali večjo verjetnost brezposelnosti, odsotnosti z dela in invalidnosti, v znanstveni oceni niso posebej upoštevali,
L. ker večina držav članic že izvaja ukrepe za odpravljanje problematike debelosti in boljše zdravstveno stanje prebivalstva (nekatere vlade so sprejele prepovedi, druge pa raje spodbude),
M. ker so se denimo nekatere države članice odločile, da bodo omejile ali celo prepovedale prodajne avtomate v šolah zaradi omejene ponudbe in zanemarljivega deleža pijač z nizko vsebnostjo sladkorja, sadja in zelenjave ter "dietnih" proizvodov,
N. ker je zanimivo spremljati prve korake, ki so jih naredili evropski proizvajalci brezalkoholnih pijač in dva "velikana" hitre prehrane z nedavnimi prostovoljnimi obljubami: prvi bodo omejili trženje za otroke, mlajše od 12 let, in istočasno poskrbeli za večjo izbiro pijač v šolah, druga dva pa bosta na embalažo za hamburgerje in vrečke za ocvrt krompir natisnila hranilne vrednosti,
O. pozdravlja različne pobude za spodbujanje k zdravi prehrani, ki jih preizkušajo evropski trgovci na drobno, vključno z razvojem linij zdravih proizvodov, celovitim in razumljivim označevanjem podatkov o hranilni vrednosti ter partnerstvi z vladami, šolami in nevladnimi organizacijami za boljšo ozaveščenost o koristih zdrave prehrane in redne telesne vadbe,
P. ker je obravnavana zelena knjiga del skupnih ukrepov EU za odpravljanje zdravju najškodljivejših dejavnikov, kot so slabe prehranjevalne navade in pomanjkanje telesne dejavnosti, ki s kajenjem in prekomernim uživanjem alkohola predstavljajo temeljni vzrok za kardiovaskularne bolezni (te so glavni vzrok smrti pri moških in ženskah v Evropski uniji), nekatere vrste raka, bolezni dihal, osteoporozo ter diabetes tipa 2, ki povečujejo pritisk na nacionalne zdravstvene sisteme,
Q. ker rezultati javnega posvetovanja v zvezi z Zeleno knjigo, ki jih je predstavila Komisija 11. septembra 2006, pozivajo zlasti k delovanje EU, ki bo pokrilo različna področja politike Skupnosti in bo posebno pozornost posvečalo otrokom in mladim,
R. ker je naloga Skupnosti, da igra dejavno vlogo v skupnih politikah ali dopolnjuje ukrepe, ki se izvajajo v 27 državah članicah, z organiziranjem obveščevalnih kampanj za ozaveščanje potrošnikov o problematiki debelosti, spodbujanjem uživanja sadja in zelenjave v okviru skupne kmetijske politike (SKP), financiranjem raziskovalnih, izobraževalnih in športnih projektov ter sprejetjem nove ali revidirane zakonodaje, ki bi imela dejanski vpliv na zdravo prehranjevanje Evropejcev,
Debelost: prednostna politična naloga?
1. pozdravlja zavzemanje Komisije za količinsko in kakovostno zdravo prehrano, telesno dejavnost, kakor tudi boj proti debelosti in hudim boleznim, povezanim s prehranjevanjem; poziva, naj bo to odslej prednostna politična naloga Evropske unije in njenih držav članic;
2. priznava, da je debelost odvisna od več dejavnikov in je zato zanjo potreben celovit pristop, ki zajema veliko različnih področij politike;
3. z žalostjo ugotavlja, da kljub dejavnostim v številnih državah članicah debeli predstavljajo vse večji delež prebivalstva in da posledic za javno zdravje, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi, ob nadaljevanju trenda ne bo mogoče oceniti;
4. priporoča vsem državam članicam, naj debelost uradno priznajo za kronično bolezen, s čimer se lahko izognejo vsem oblikam stigmatizacije in diskriminacije debelih ljudi; priporoča državam članicam tudi, naj tem ljudem zagotovijo dostop do ustreznega zdravljenja v svojih nacionalnih zdravstvenih sistemih;
5. pozdravlja Listino o preprečevanju debelosti, ki je bila sprejeta na evropski ministrski konferenci WHO in je potekala v Carigradu od 15. do 17. novembra 2006, poudarja, da je treba za zajezitev epidemije ambiciozno zastaviti ukrepe, in poziva Komisijo ter države članice, naj pripravijo časovni razpored za izvajanje teh ukrepov in določanje njihove prednosti;
6. v celoti podpira vzpostavitev vseevropske platforme za ukrepanje pri prehrani, telesni dejavnosti in zdravju ("platforma") marca 2005 ter z zadovoljstvom sprejema metodo, ki jo je določil GD SANCO in predvideva stalni dialog z različnimi industrijskimi sektorji, nacionalnimi organi držav članic in nevladnimi organizacijami;
7. pozdravlja prostovoljne obveze, ki so jih predlagale interesne skupine platforme, poudarja, da je treba zagotoviti njihovo učinkovito spremljanje, in poziva Komisijo, naj določi jasna merila za ocenjevanje; ugotavlja, da je zanesljiva ocena ključnega pomena za ustrezno oceno napredka in za omogočanje izvajanja nadaljnih ukrepov EU ali zakonodajnih predlogov, če je to potrebno; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu letno poroča o dosežkih platforme;
8. od Komisije zahteva, naj izvede presojo vpliva za ustrezne politične predloge ter ugotovi njihov vpliv na javno zdravje, debelost in cilje na področju prehranjevanja; priporoča, naj se ta "pregled zdravja ali debelosti" opravi zlasti na področju SKP, raziskovalnih programov, energetske politike, oglaševanja in politike prehranjevanja;
9. ugotavlja, da se večina interesnih skupin, ki sodelujejo v platformi, pri problemu debelosti osredotoča na vprašanje vnosa energije; zato poziva interesne skupine, povezane z vprašanjem porabe energije, kot so izdelovalci računalniških iger, športna društva in ponudniki medijskih storitev, naj se dejavneje vključijo v razpravo in razmislijo o podobnih obvezah;
10. meni, da je korak v pravo smer prevladujoča težnja v različnih sektorjih evropske prehrambene industrije, da s konkretnimi ukrepi preusmerjajo trženje, namenjeno otrokom, in na otroški hrani in pijači označujejo hranilno vrednost;
11. spodbuja države članice pri iskanju stroškovno učinkovitih možnosti za povezovanje zdravstvenih služb z industrijo, s čimer se pri bolnikih izboljša razumevanje prehrane in nadzor nad njo in se istočasno zmanjša gospodarsko breme zaradi debelosti; meni, da je treba posebno pozornost posvetiti sistemom, ki obravnavajo potrebe ljudi v socialno in gospodarsko prikrajšanih skupnostih;
12. pričakuje, da bo Komisija že kmalu v beli knjigi predstavila dejanske ukrepe, da se najpozneje do leta 2015 zmanjša število ljudi s prekomerno težo in debelih;
Obveščanje potrošnika od otroštva
13. meni, da se mora vsaka politika preprečevanja in nadzorovanja debelosti ukvarjati s celotnim življenjskim obdobjem človeka, od obdobja pred rojstvom do starosti; meni tudi, da je treba posebno pozornost nameniti otroštvu, obdobju, ko človek pridobi veliko prehranjevalnih navad;
14. spodbuja države članice, naj se zavedajo ključne vloge, ki jo ima izobraževanje o prehranjevanju in zdravju, začenši pri otrocih, pri preprečevanju prekomerne teže in debelosti;
15. poudarja nevarnost pretirane kampanje za boj proti debelosti in meni, da je treba dati dober zgled otrokom in mladostnikom, ki so dovzetni za pritisk vrstnikov, ter se s tem izogniti povečanju motenj hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija;
16. meni, da imajo zdravstveni delavci pomembno vlogo pri predstavljanju koristi, ki jih imata uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost za zdravje, in pri prepoznavanju tveganja zlasti pri osebah, ki imajo preveč maščobe na trebuhu in so zato bolj nagnjene k diabetesu tipa 2 in kardiovaskularnim pa tudi drugim boleznim; države članice poziva, naj z medsebojnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij spodbujajo poklic strokovnjaka za prehrano in hkrati opredelijo pogoje dostopa do tega poklica ter zagotovijo znanstveno poklicno usposabljanje;
17. opozarja, da je šola kraj, kjer otroci preživijo največ časa, in mora, zlasti v šolskih jedilnicah, otrokom pomagati razviti okus, jih naučiti osnov kuhanja in jim nuditi informacije o prehrani, ter spodbujati redno telesno dejavnost in zdrav način življenja, s čimer bo ublažila dejstvo, da se telesni vzgoji v šolah po EU namenja vse manj časa; zato poziva Komisijo, naj razvije mehanizme za spodbujanje najboljše prakse v šolah, ki bodo upoštevali najučinkovitejše pobude pri seznanjanju otrok z zdravimi prehranjevalnimi navadami in zagotavljanju kakovostne hrane, ki ustreza visokim prehranskim standardom;
18. obžaluje dejstvo, da vlade držav članic otroška igrišča prodajajo za namene razvoja;
19. poziva države članice, naj za šolsko prehrano zagotovijo zadostna sredstva, da bodo šolske kuhinje lahko ponujale svežo hrano, po možnosti ekoloških ali lokalnih proizvajalcev, in spodbujale zdrave prehranjevalne navade že v otroštvu;
20. meni, da je treba države članice spodbujati k zagotavljanju zadostnih zmogljivosti za športne in telesne dejavnosti otrok v šolah; spodbuja države članice in pristojne lokalne oblasti, naj pri načrtovanju lokacij šol upoštevajo spodbujanje zdravega in aktivnega načina življenja ter šole gradijo čim bliže skupnostim, katerim so namenjene, tako da gredo lahko otroci v šolo peš ali s kolesom in se s tem izognejo sedenju v avtu ali na avtobusu;
21. poziva evropske proizvajalce brezalkoholnih pijač, naj takoj začnejo izvajati obveze iz svojega kodeksa ravnanja z dne 20. decembra 2005, zlasti obvezo za omejitev trgovinske dejavnosti v osnovnih šolah;
22. ocenjuje, da morajo biti prodajni avtomati na srednjih šolah, kjer so dovoljeni, v skladu z načeli zdrave prehrane;
23. obsoja pogostnost in intenzivnost televizijskih reklamnih in promocijskih kampanj za živila, namenjenih izključno otrokom, in poudarja, da takšne trgovinske prakse ne spodbujajo zdravih prehranjevalnih navad in jih je zato treba urediti na evropski ravni, in sicer v okviru revizije direktive o televiziji brez meja(2); poleg tega poudarja, da obstajajo jasni dokazi, da televizijsko oglaševanje vpliva na kratkoročne vzorce potrošnje otrok med 2 in 11 letom; vendar istočasno ocenjuje, da ne gre brez odgovornosti staršev, saj oni odločajo o nakupu; na podlagi raziskav ugotavlja, da večina staršev želi, da se strogo omeji oglaševanje nezdrave prehrane, namenjene otrokom;
24. poziva Komisijo, naj v okviru platforme uvede prostovoljne ali samoregulativne obveze, ki bi ustavile oglaševanje hrane z veliko maščob, sladkorja in soli za otroke, vendar zahteva, naj Komisija predstavi zakonodajne predloge, če samoregulacija ne bo prinesla sprememb;
25. poudarja, da je treba v to razmišljanje vključiti tudi nove oblike oglaševanja za otroke, kot so pošiljanje sporočil prek mobilnih telefonov, igre na internetu in sponzorstva na otroških igriščih;
26. meni, da morajo Komisija in evropske medijske industrije skleniti prijateljski sporazum, ki bo na izdelkih, namenjenih otrokom, ki se pojavljajo v različnih medijih (televiziji, kinodvoranah, internetu in videoigrah), zahteval obvezne informacije glede zdravja in rekreacije z namenom ozavestiti evropsko mladino o pomembnosti ukvarjanja s športom ter uživanja sadja in zelenjave za ohranjanje dobrega zdravja;
27. priznava vlogo Evropske agencije za varnost hrane pri svetovanju in izdajanju priporočil o prehrani;
28. meni, da so mediji (televizija, radio, internet) bolj kot kdajkoli bistven pedagoški pripomoček za učenje o zdravem prehranjevanju, ki mora potrošnikom nuditi praktične nasvete in jim omogočiti, da vzpostavijo ustrezno ravnovesje med dnevnim vnosom kalorij in porabo energije, ter jim nazadnje zagotoviti svobodno izbiro;
29. meni, da nosi Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih(3) močno sporočilo in da bo potrošniku omogočila dostop do poštenih, zanesljivih in doslednih informacij o hranilnih lastnostih prehrambenih proizvodov, zlasti tistih z veliko sladkorja, soli in nekaterih maščob; ugotavlja, da bi moralo izvajanje te uredbe še naprej spodbujati prehrambeno industrijo in ji omogočati razvoj in izboljšave proizvodov; zato meni, da mora Evropska agencija za varnost hrane v okviru te uredbe čim prej sprejeti profile hranil, pri tem upoštevati najnovejše podatke ter to storiti v tesnem sodelovanju z nevladnimi potrošniškimi organizacijami in nosilci živilske dejavnosti, vključno s trgovci na drobno;
30. ugotavlja vse večjo zaskrbljenost splošne in strokovne javnosti nad vplivom umetnih trans maščob na človekovo zdravje in je seznanjen z ukrepi nekaterih nacionalnih (Kanada, Danska) in regionalnih (mesto New York) oblasti za umik trans maščob iz prehrane ljudi; poziva k ukrepom EU za zmanjšanje uživanja trans maščob;
31. ocenjuje, da je pomembna čimprejšnja revizija Direktive 90/496/EGS z dne 24. septembra 1990 o označevanju hranilne vrednosti živil(4), da se vanjo vključi vsaj zahteva o označevanju vsebnosti in količine hranil ter vrste maščob v skladu s cilji poenostavitve in uskladitve evropske zakonodaje in priporočili predstavnikov industrije ter združenj potrošnikov;
32. zelo se zanima za sisteme označevanja hrane, ki so jih v številnih državah članicah uvedli prehrambena industrija, trgovci na drobno in javni organi za poenostavitev sporočil na hrani; priznava pomen tovrstnih sistemov označevanja in logotipov zdrave izbire, če so jim potrošniki naklonjeni in so enostavni za uporabo; opozarja, da si na podlagi raziskav potrošniki pri izbiri bolj zdrave hrane najbolje pomagajo s shemami, ki razlagajo vsebnost hranil; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju in uvedbi vseevropskega sistema označevanja hranilne vrednosti na sprednjem delu embalaže upošteva te izkušnje in raziskave, in poudarja, da bo za dosledno sporočilo potrošnikom potrebna določena stopnja uskladitve na tem področju in da morajo biti taka sporočila strokovno utemeljena;
Vključitev prehrane in telesne dejavnosti v druge politike Skupnosti
33. je prepričan, da je sprememba proizvoda učinkovito orodje za zmanjševanje vnosa maščob, sladkorja in soli v prehrani, in pozdravlja korak v pravi smeri nekaterih proizvajalcev in trgovcev na drobno; ugotavlja, da je bilo doslej zgolj 5 % prostovoljnih obvez iz platforme povezanih z razvojem proizvodov; poziva Komisijo, države članice, proizvajalce, trgovce na drobno in druge dobavitelje, naj si močneje prizadevajo, da bi proizvajalci, trgovci na drobno in drugi dobavitelji zmanjšali vsebnost maščob, sladkorja in soli v hrani; poziva proizvajalce, naj proizvodov ne spreminjajo zgolj za uvajanje novih, včasih dražjih znamk, temveč naj dajo prednost zmanjševanju maščob, sladkorja in soli v že obstoječih običajnih znamkah;
34. poudarja, kako pomembno je, da ima posameznik dostop do informacij in sam izbira, kaj bo jedel in koliko telesne vadbe potrebuje;
35. meni, da mora biti spodbujanje zdrave prehrane in telesne dejavnosti prednostna politična naloga ne zgolj za GD SANCO, temveč tudi za generalne direktorate Komisije za kmetijstvo, promet, zaposlovanje, raziskave, izobraževanje in šport, ki izvajajo politike ali programe Skupnosti, ki vplivajo na zdravo prehranjevanje; zahteva, naj Komisija izvede presoje vpliva ustreznih političnih predlogov in s tem ugotovi njihov vpliv na javno zdravje in cilje na področju prehranjevanja, zlasti vplive SKP;
36. pozdravlja financiranje številnih projektov v zvezi z debelostjo v okviru sedanjega akcijskega programa Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) in meni, da je bistveno zagotoviti dolgoročno financiranje ter v okviru drugega programa (2007–2013) spodbujati zdrav način življenja pri otrocih, mladih in invalidnih osebah;
37. poudarja, da obveščevalne kampanje niso najboljše orodje za doseganje prikrajšanih socialno-ekonomskih skupin; meni, da je dejavnosti treba prilagoditi lokalnim potrebam in morajo temeljiti na skupnosti, da je treba vzpostaviti neposredne stike in da je potrebno tesno sodelovanje med lokalnimi šolami, vrtci, vsemi splošnimi zdravniki, pediatri in lokalnimi zdravstvenimi službami; poudarja, da je ocena teh dejavnosti ključnega pomena za preverjanje njihove učinkovitosti;
38. poziva, naj se strukturni skladi uporabijo na socialno-ekonomsko prikrajšanih področjih za infrastrukturo, ki bo omogočala telesno dejavnost in varen prevoz (npr. kolesarske steze), ter spodbujala k igram na prostem v varnem okolju; hkrati spodbuja države članice, naj vlagajo v te cilje;
39. poziva Komisijo (v partnerstvu s pristojnimi ministrstvi v državah članicah ali regijah), naj sodeluje pri programih o športu v šolah v testnih ustanovah;
40. spodbuja Komisijo, naj oceni, do kakšne mere se starejši ljudje soočajo s problemom podhranjenosti in neaktivnosti, in preuči nadaljnje ukrepe v zvezi s tem, potrebne za pomoč tej pomembni, a pogosto spregledani skupini prebivalstva;
41. poziva države članice in delodajalce, naj svoje zaposlene spodbujajo k udeležbi pri dejavnostih za vzdrževanje dobre telesne pripravljenosti, še posebej ženske, ki opravljajo enolične naloge, kar lahko privede do kroničnih bolezni;
42. priznava vlogo delodajalcev pri spodbujanju zdravega načina življenja med zaposlenimi; poudarja, da bi moralo biti zdravje zaposlenih in s tem njihova produktivnost del strategije družbene odgovornosti podjetij; pričakuje, da bo nedavno oblikovana evropska zveza za družbeno odgovornost podjetij spodbujala izmenjave dobre prakse na tem področju;
43. sprejema poziv odbora strokovnjakov na desetem mednarodnem kongresu o debelosti, naj se okrepijo raziskave, s katerimi bi bolje razumeli, kako genetski dejavniki in način življenja medsebojno vplivajo in povzročijo bolezen;
44. v zvezi s tem pozdravlja financiranje, ki ga Skupnost prispeva za devet projektov v sklopu tematske prednostne naloge "kakovost in varnost hrane" v šestem okvirnem programu za raziskave in razvoj, ki iščejo nove načine boja proti debelosti; projekti se na primer osredotočajo na določene starostne skupine ali raziskujejo medsebojnen vpliv genetskih dejavnikov in dejavnikov obnašanja ter stanje sitosti;
45. zahteva, da se v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj boj proti debelosti nadaljuje, ne le da bi želi rezultate transnacionalnega sodelovanja med raziskovalci na tematskih področjih prehrane, kmetijstva in biotehnologije, ampak tudi da bi ta boj jemali kot predmet raziskav splošnega interesa v več disciplinah;
46. poudarja pomen primerljivih kazalcev zdravstvenega stanja, vključno s podatki o vnosu hrane, telesni dejavnosti in debelosti, zlasti po starostnih skupinah in socialno-ekonomskih razredih;
47. je zelo zaskrbljen zaradi manjšega uživanja sadja in zelenjave v Evropi, ki zadeva zlasti evropska gospodinjstva z nizkimi dohodki in je posledica visokih cen proizvodov ter slabe obveščenosti o dejanskem pomenu sadja in zelenjave v prehrani;
48. poziva Komisijo, naj predlaga politični in regulativni okvir, ki bo dal na razpolago najboljše vire hranil in drugih koristnih sestavin v hrani ter evropskim potrošnikom omogočil, da izberejo, kako doseči in ohraniti optimalen način prehranjevanja, ki bo najbolje ustrezal posameznikovemu načinu življenja in zdravstvenemu stanju;
49. je zaskrbljen zaradi padca vsebnosti hranilnih snovi v sadju in zelenjavi, pridelani v Evropi, ki se beleži v zadnjih desetletjih; Komisijo in Svet poziva, naj z ustreznimi ukrepi pri reviziji SKP leta 2008 hranilno vrednost živil obravnavata kot pomemben dejavnik in okrepita pridelavo kakovostne hrane ter spodbude za zdravo prehrano v okviru politik za razvoj podeželja;
50. poziva k večji skladnosti med SKP in zdravstvenimi politikami Evropske unije in poziva Komisijo, naj strogo nadzira, da se evropske subvencije, ki so jih prejeli nekateri industrijski sektorji, v nobenem primeru ne uporabljajo za financiranje oglaševalskih kampanj, ki visokokalorične proizvode prikazujejo pozitivno;
51. meni, da je nujna reforma skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo, katere eden od ciljev je ponovno uživanje takšnih živil z visoko prehrambeno vrednostjo; je tudi trdno prepričan, da je politika spodbud (vključno z znižanjem cen, davkov in z drugimi vrstami subvencij) boljša od sistema, ki temelji na večji obdavčitvi visokokaloričnih proizvodov (davek na maščobo), ki bi na koncu kaznoval predvsem najrevnejša evropska gospodinjstva;
o o o
52. poziva WHO, naj Evropskemu parlamentu predstavi svoje mnenje o problemu debelosti;
53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in vladam držav članic in držav kandidatk ter WHO.
Direktiva Sveta 89/552/EGS (UL L 298, 17.10.1989, str. 23). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 202, 30.7.1997, str. 60).