Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2006/2135(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0416/2006

Predložena besedila :

A6-0416/2006

Razprave :

PV 31/01/2007 - 23
CRE 31/01/2007 - 23

Glasovanja :

PV 01/02/2007 - 7.11
CRE 01/02/2007 - 7.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0021

Sprejeta besedila
PDF 218kWORD 74k
Četrtek, 1. februar 2007 - Bruselj
Diskriminacija žensk in deklet pri izobraževanju
P6_TA(2007)0021A6-0416/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o diskriminaciji mladih žensk in deklet pri izobraževanju (2006/2135(INI))

Evropski parlament,

–   potrjujoč načela, določena v členih 2, 3(2), 13, 137(1)(i) in 141 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

–   ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, razglašene leta 2000, in zlasti člena 23 Listine,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov (ZN) o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–   ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja ZN, zlasti tretjega cilja o spodbujanju enakosti med spoloma in povečevanju moči žensk kot predpogoja za, med drugim, doseganje enakosti na vseh ravneh izobraževanja in na vseh področjih dela,

–   ob upoštevanju Četrte svetovne konference ZN o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter naknadnih končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih ZN Peking +5 in Peking +10 o nadaljnjih ukrepih ter pobudah za izvajanje Pekinške deklaracije, sprejete dne 9. junija 2000, in izhodišč za ukrepanje, sprejetih dne 11. marca 2005,

–   ob upoštevanju Opcijskega protokola h Konvenciji ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, sprejetega leta 1999, ki določa, da lahko osebe ali skupine oseb pod jurisdikcijo države pogodbenice, ki trdijo, da so žrtve kršitve katere koli pravice, navedene v Konvenciji, ki jo zakrivi ta država pogodbenica, predložijo sporočila Odboru za odpravo diskriminacije žensk,

–   ob upoštevanju poročil Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) o globalnem spremljanju izobraževanja za vse za leta 2003/2004, 2005 in 2006,

–   ob upoštevanju priporočil Sveta Evrope ter zlasti resolucije in akcijskega načrta, sprejetih na šesti evropski ministrski konferenci o enakosti med ženskami in moškimi v Stockholmu 8. in 9. junija 2006,

–   ob upoštevanju Priporočila 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu(1),

–   ob upoštevanju Priporočila Sveta 98/561/ES z dne 24. septembra 1998 o evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu(2),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 28. aprila 2005 o položaju Romov v Evropski uniji(3) in dne 1. junija 2006 o položaju romskih žensk v Evropski uniji(4),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 4. julija 2006 z naslovom "Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti" (KOM(2006)0367),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 1. marca 2006 z naslovom "Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006-2010" (KOM(2006)0092),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 1. junija 2005 z naslovom "Nediskriminacija in enake možnosti za vse - okvirna strategija" (KOM(2005)0224),

–   ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 19. februarja 2004 (KOM(2004)0115) in 14. februarja 2005 (KOM(2005)0044) o enakosti med moškimi in ženskami,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 5. februarja 2003 z naslovom "Vloga univerz v Evropi znanja" (KOM(2003)0058),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 7. junija 2000 z naslovom "Na poti k okvirni strategiji Komisije za enakost med spoloma (2001-2005) (KOM(2000)0335),

–   ob upoštevanju deklaracije ministrov Evropske unije, pristojnih za področje enakosti med spoloma, s konference ministrov o enakosti med spoloma, ki je bila 4. februarja 2005 v Luksemburgu,

–   ob upoštevanju Deklaracije o desetletju vključevanja Romov 2005-2015, podpisane dne 2. februarja 2005 v Sofiji s strani predsednikov vlad držav udeleženk Srednje in Jugo-vzhodne Evrope,

–   ob upoštevanju deklaracije iz Aten, pripravljene leta 1992 na Evropskem vrhu o ženskah na vodilnih položajih , ki navaja, da "ženske pomenijo polovico potencialnih talentov in spretnosti človeštva".

–   ob upoštevanju poročila ter govorov Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0416/2006),

A.   ker statistika držav članic kaže, da manjši delež žensk kot moških pridobi podiplomsko izobrazbo, in ker poročila navajajo, da se manj žensk kot moških odloči za vseživljenjsko učenje zaradi različnih omejitev, povezanih s spolom,

B.   ker je gospodinjstvo in skrb za družino še vedno v večji meri v rokah žensk in ker jim zaradi tega ostane manj časa za nadaljnje usposabljanje in vseživljenjsko učenje,

C.   ker je dostop do izobraževanja, zlasti višjega izobraževanja, otežen zlasti za mlade iz družin z nizkimi dohodki, kar krepi tradicionalno dajanje prednosti izobraževanju fantov,

D.   ker je bistven dosežek pri enakosti spolov v izobraževanju povezan predvsem s pozitivnim kvantitativnim razvojem tj. z večanjem števila žensk, ki jim je omogočen dostop do vseh ravni izobraževanja, brez ustreznega kvalitativnega razvoja kar zadeva izbiro smeri študija in specializacije, ki izhaja iz družbenih prepričanj in tradicionalne vloge spolov,

E.   ker je izobraževanje pomembna evropska vrednota, temeljna pravica in ključni instrument za družbeno vključevanje; ker izzivi in nekateri predsodki o izobraženih ženskah še vedno obstajajo v družbi in ker izobražene ženske pogosto nimajo možnosti za izpolnitev svojega potenciala v poklicnem in javnem življenju,

F.   ker v nekaterih kulturah še vedno obstajajo tradicionalni in verski predsodki, ki omejujejo dostop deklet in mladih žensk do izobraževanja,

G.   ker mediji nenehno ohranjajo stereotipe o spolih, zaradi česar se krepi tradicionalna podoba žensk, namesto da bi poudarjali občudovanja vredne primere, ki si zaslužijo posnemanje, kot Marie Skłodowska-Curie,

H.   ker je dostop do izobraževanja za dekleta in mlade ženske iz narodnostnih manjšin, zlasti iz romske manjšine, ali za dekleta in mlade ženske iz skupin priseljencev še posebno omejen ter ga pogosto zaznamuje diskriminacija in segregacija v šolah, vključno z dopolnilnimi učnimi programi, ki imajo na voljo manj sredstev, nemotivirano in neizučeno osebje, slabo infrastrukturo ter neprimerne izobraževalne programe in metode preverjanja znanja,

I.   ker mnoge države članice nimajo ustrezno financiranih proračunov za izobraževanje in ker obenem večinoma poučujejo ženske,

1.   poudarja, da je izobraževanje in usposabljanje deklet in žensk človekova pravica in bistveni element za polno uživanje vseh ostalih socialnih, gospodarskih, kulturnih in političnih pravic;

2.   pozdravlja dejstvo, da v povprečju osem od desetih deklet, ki študirajo na visokošolskih zavodih v državah članicah, konča študij, ter da statistika kaže enake možnosti za oba spola v zvezi s pridobivanjem višje izobrazbe in vsekakor višjo raven motivacije med ženskami, če niso omejene na podlagi spola;

3.   poudarja, da v izobraževanju in raziskovanju po številu diplomira več žensk kot moških (59 %), vendar njihovo število ustaljeno upada tekom napredovanja po karierni lestvici, od 43 % doktorjev znanosti do zgolj 15 % rednih profesorjev;

4.   pozdravlja dejstvo, da je bilo sprejetih več praktičnih ukrepov kot del projekta tisočletja ZN za zmanjšanje neenakosti med spoloma glede dostopa do izobrazbe in da se je o vprašanju enakega dostopa do izobrazbe za oba spola javno razpravljalo v državah članicah;

5.   pozdravlja reformo univerzitetnega izobraževalnega sistema, ki temelji na Lizbonski strategiji in je povezana zlasti z vseživljenjskim učenjem, ki mladim ženskam zagotavlja možnost nadaljnjega izobraževanja;

6.   pozdravlja poročilo Komisije o kakovosti šolskega izobraževanja, objavljeno leta 2000, ki analizira 16 kazalnikov, vključno z dostopom do izobrazbe z vidika spola;

7.   pozdravlja ustanovitev Inštituta za enakost med spoloma, katerega dejavnosti bi morale vključevati spremljanje položaja v zvezi z dostopom do izobrazbe za oba spola v posameznih državah članicah in po svetu;

8.   priporoča, da se na osnovi ocene statistik, ločenih glede na spol, ovrednoti politika na področju enakega dostopa do izobraževanja, da bi bolje poudarili in odpravili neenakosti, ki obstajajo pri dostopanju in pridobivanju nekaterih višjih akademskih kvalifikacij, vključno na podiplomski stopnji in pri znanstvenem raziskovanju, kakor tudi na področju vseživljenjskega učenja;

9.   poziva države članice, da olajšajo dostop do izobraževanja ženskam in moškim, ki skrbijo za otroke, in staršem, ki so prekinili proces pridobivanja kvalifikacij, da bi imeli otroke;

10.   priporoča dialog s socialnimi partnerji, da bi jih spodbudili k ustvarjanju ugodnih pogojev za boljši dostop do izobraževanja in vseživljenjskega učenja za ženske, ki so prekinile svoje usposabljanje, in ženske, ki imajo malo kvalifikacij;

11.   opozarja na dejstvo, da razlika v plačilu med ženskami in moškimi ostaja na nesprejemljivo visoki ravni in da ni bistvenih znakov, da se bo zmanjšala; opozarja, da ženske v povprečju zaslužijo 15 % manj kot moški, kar je posledica neupoštevanja zakonodaje o enakem plačilu ter številnih strukturnih neenakosti kot so segregacija na trgu delovne sile, razlike v vzorcih dela, dostop do izobraževanja in usposabljanja, pristranski sistemi ocenjevanja in plačil ter stereotipi;

12.   poziva Komisijo in države članice, da uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za odpravo splošnih stereotipov, ki diskriminirajo ženske na delovnem mestu, kar je posebej razvidno na področju znanosti in tehnologije, kjer je žensk zelo malo, in da posebno pozornost namenijo vprašanjem enakosti med spoloma ter redno ocenjujejo podatke;

13.   poziva države članice, da spodbujajo dostop žensk do odgovornih položajev in položajev odločanja v javnih in zasebnih podjetjih, s posebnim poudarkom na akademskih mestih;

14.   poziva Komisijo, da v svojih odnosih s tretjimi državami ter zlasti v sosedskih politikah in politikah razvoja in pomoči spodbuja načela enakosti in enakega dostopa deklet do izobraževanja;

15.   poziva države članice, da okrepijo vlogo učiteljic na višjih ravneh izobraževalnega sistema in na mestih, kjer se odloča o vprašanjih izobraževanja, kjer so njihovi moških kolegi še vedno v večini;

16.   poudarja, da je treba reformirati učne programe na vseh ravneh izobraževanja in vsebino šolskih učbenikov; priporoča, da se usposabljanje učiteljev in drugih zaposlenih na področju izobraževanja usmeri k izpolnjevanju zahtev uravnotežene politike enakosti med spoloma ter da postanejo vprašanja enakosti med spoloma del usposabljanja na pedagoških in drugih fakultetah;

17.   priporoča, da Komisija in države članice izvajajo takšno politiko za narodnostne, etnične in kulturne manjšine, vključno z romsko manjšino, ki bo omogočala dostop do kakovostnega izobraževanja ter enake pogoje pri izobraževanju za fante in dekleta, s predšolskimi in osnovnošolskimi programi vred, in da namenijo posebno pozornost večkulturnemu pristopu, ki olajša vključevanje mladih žensk in deklet iz manjšinskih in priseljenskih skupin v reden sistem izobraževanja, z namenom bojevati se proti dvojni diskriminaciji;

18.   poziva Svet, Komisijo in države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito pravic priseljenih žensk in deklet ter za boj proti diskriminaciji, s katero se soočajo v svojih izvornih skupnostih, tako da zavrnejo vse oblike kulturnega in verskega relativizma, s katerim so lahko kršene temeljne pravice žensk;

19.   priporoča, da države članice podpirajo osveščenost o enakem dostopu do izobrazbe na vseh ravneh, zlasti v ranljivih skupnostih, z namenom odprave vseh oblik predsodkov, ki vplivajo na dostop deklet in mladih žensk do izobraževanja;

20.   priporoča državam članicam, da prilagodijo svoje študijske programe potrebam mladih, ki delajo, in potrebam tistih, predvsem mladih žensk in deklet, ki skrbijo za majhne otroke ali so na materinskem dopustu; meni, da današnje tehnične možnosti omogočajo ustrezne rešitve;

21.   poziva, da si je treba bolj prizadevati za prepoznavanje nadarjenih mladih posameznikov, zlasti deklet ali mladih žensk, in tistih z učnimi težavami, kot so disleksija, dispraksija, diskalkulija ter motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnost (MPPH), in jim nuditi boljšo podporo;

22.   poziva države članice, da ponovno ocenijo metode preverjanja pri razvrščanju otrok, posebej Romov, v šole s prilagojenim programom;

23.   pozdravlja izvajanje in uporabo izobraževalnih programov, ki se financirajo s sredstvi EU ter iz drugih virov, vključno z neprofitnim sektorjem, v korist izobrazbe deklet in mladih žensk iz socialno prikrajšanih družin; pozdravlja zlasti uporabo obstoječih programov in podpornih skladov ter tudi iskanje novih oblik financiranja; hkrati poudarja potrebo v vseh državah članicah, da je treba zaradi prihodnosti več vložiti v izobrazbo mladih;

24.   predlaga, da države članice uporabijo načelo enakosti med spoloma pri pripravi svojih proračunov in s tem popravijo krivice, nastale glede na spol, kar bo koristilo predvsem področju izobraževanja;

25.   priporoča državam članicam, naj izoblikujejo in spremljajo nacionalne izobraževalne politike, ki vsem dekletom in fantom omogočajo začetek, nadaljevanje in zaključek obveznega šolanja, kar zagotavlja, da ostanejo v šoli dokler ne dosežejo najnižje zakonsko določene starosti za vstop na trg dela;

26.   poudarja veliko potrebo po natančni oceni statističnih podatkov o vprašanjih enakosti med spoloma in drugih vidikih večstranske diskriminacije, kot je etničnost, zlasti če se statistike v zvezi z otroki in mladimi vedno ne razlikujejo glede na spol; opominja, da je to med drugim ena od nalog novega Inštituta za enakost med spoloma;

27.   poziva države članice, naj spodbujajo pozitivno predstavitev spolov v medijih tako, da postavljajo v ospredje dostojanstveno podobo žensk in moških brez predsodkov in izkrivljenih podob, ki povzročijo prikrajšanje ali podcenjevanje enega ali obeh spolov;

28.   poudarja potrebo po prilagoditvi novih tehnologij na področju usposabljanja za potrebe žensk po izobraževanju, na primer možnost učenja na daljavo z računalniško tehnologijo;

29.   poziva države članice in Komisijo, naj v okviru Lizbonske strategije sprejmejo ukrepe za odpravo razkoraka med spoloma na digitalnem področju, s ciljem razširitve informacijske družbe z ukrepi za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi, ukrepi za zagotovitev lažjega dostopa žensk, s pospeševanjem pridobivanja e-zmožnosti, izvajanjem programov, v okviru katerih so predvideni posebni ukrepi za vključitev žensk iz ranljivih skupin ter za izravnavo neravnovesja med mesti in podeželjem;

30.   priporoča državam članicam, da razvijejo bolj prilagodljivo izobraževanje za odrasle in programe za vseživljenjsko učenje, tako da bi lahko ženske in matere nadaljevale svoje izobraževanje v programih, ki ustrezajo njihovemu razporedu dela, kar bi ženskam omogočilo boljši dostop do izobraževanja in možnost sodelovanja v drugačnih izobraževalnih programih, tako da bi lahko postale bolj neodvisne in bi lahko pomembno sodelovale v družbi ter nadalje spodbujale enakost med spoloma;

31.   naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo Svetu in Komisiji.

(1) UL L 64, 4.3.2006, str. 60.
(2) UL L 270, 7.10.1998, str. 56.
(3) UL C 45 E, 23.2.2006, str. 129.
(4) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 283.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov