(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0667)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0009/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0466/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega socialno-ekonomskega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim s členom 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih(4) določa zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki v Skupnosti. Opredeljuje ključne pojme, kot so odpadki, predelava in odstranjevanje in vzpostavlja bistvene zahteve za ravnanje z odpadki, zlasti obveznost dovoljenja oziroma registracije za postopke ravnanja z odpadki in gospodarske subjekte, obveznost za države članice, da vzpostavijo načrte za ravnanje z odpadki in glavna načela, kot je obveznost ravnanja z odpadki na način, ki na okolje ne vpliva negativno, in načelo, da bi morali proizvajalci odpadkov plačati stroške ravnanja z odpadki.

(2)  Poglavitni cilj vsake politike ravnanja z odpadki bi moral biti zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja in ravnanja z odpadki na zdravje ljudi in okolje. Obenem bi moral biti namen zakonodaje na področju odpadkov zmanjšanje uporabe virov, hkrati pa spodbujanje praktične uporabe hierarhije ravnanja z odpadki.

(3)  Svet je v svoji resoluciji z dne 24. februarja 1997 o strategiji Komisije za ravnanje z odpadki(5) potrdil, da bi moralo biti preprečevanje nastajanja odpadkov najpomembnejša naloga pri ravnanju z odpadki, medtem ko bi bilo treba ponovni uporabi in recikliranju materialov dati prednost pred pridobivanjem energije iz odpadkov, kjer in kolikor sta to najboljši ekološki možnosti.

(4)  V Šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti iz Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002(6) je bila ta usmeritev potrjena, da bi se doseglo bistveno skupno zmanjšanje obsega nastalih odpadkov in opredelitve ciljev, ki jih bo treba v nadaljevanju doseči.

(5)  Sklep št. 1600/2002/ES zahteva razvoj ali spremembo zakonodaje o odpadkih med drugim vključno s pojasnitvijo razlikovanja med odpadki in ne-odpadki in razvoj ustreznih meril za nadaljnjo pripravo Prilog IIA in IIB Direktive 2006/12/ES.

(6)  Sporočilo Komisije z dne 27. maja 2003 k Tematski strategiji za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov je upoštevalo potrebo po presoji obstoječih opredelitev predelave in odstranjevanja, potrebo po splošno uporabni opredelitvi recikliranja in razpravi o opredelitvi odpadkov.

(7)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2004 o zgoraj navedenem sporočilu(7) pozval Komisijo, naj upošteva razširitev Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(8) za celoten sektor odpadkov. Prav tako je Komisijo zaprosil, naj jasno razlikuje med predelavo in odstranjevanjem ter pojasni razliko med odpadki in ne-odpadki.

(8)  Svet je v svojih sklepih z dne 1. julija 2004 Komisijo pozval, naj predloži predlog za spremembo nekaterih vidikov Direktiva o odpadkih, da bi se pojasnilo razlikovanje med odpadki in ne-odpadki ter razlikovanje med predelavo in odstranjevanjem.

(9)  Sprememba Direktive 2006/12/ES je torej nujna zaradi pojasnitve ključnih konceptov, kot so opredelitve odpadkov, predelave in odstranjevanja, okrepitve ukrepov, ki jih je treba izpeljati za preprečevanje nastajanja odpadkov, uvedbe pristopa, ki bo upošteval celoten življenjski krog proizvodov in surovin in ne samo fazo odpadkov, in osredotočenja na zmanjšanje vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi in na ta način krepitve gospodarske vrednosti odpadkov. Zaradi jasnosti in razumljivosti bi bilo treba Direktivo 2006/12/ES zamenjati.

(10)  Glavni cilj potrebe po preoblikovanju sedanjega sistema proizvodnje in potrošnje je spremeniti potrošnjo tako, da bo trajnostno usmerjena, postopke pridobivanja surovin, proizvodnje in načrtovanja izdelkov pa čim bolj uskladiti z naravnimi procesi in vzorci.

(11)  Družba je odvisna predvsem od proizvodov, izdelanih iz skupka različnih materialov, kot so biološki, mineralni in sintetični materiali, ki so pogosto združeni v sestavljene materiale. Te materiale je bi bilo treba uporabljati in z njimi ravnati tako, da ob koncu življenjske dobe izdelkov ne bodo postali neuporabni odpadki.

(12)  Večina najpomembnejših postopkov ravnanja z odpadki je zdaj zajeta v okoljski zakonodaji Skupnosti, zato je pomembno, da se ta direktiva prilagodi temu pristopu. Poudarek na okoljskih ciljih, določenih s členom 174 Pogodbe, bi bolj jasno osvetlil vplive na okolje, nastale pri predelavi odpadkov in ravnanju z njimi v celotnem življenjskem krogu virov. Posledično bi pravna podlaga za to direktivo moral biti člen 175.

(13)  Ekonomski instrumenti, kadar so stroškovno učinkoviti, so se izkazali kot učinkoviti in bi morali biti učinkoviti pri dosegi ciljev, povezanih s preprečevanjem nastajanja odpadkov in ravnanjem z njimi. Odpadek ima vrednost kot vir in nadaljnja uporaba gospodarskih instrumentov bo povečala koristi za okolje. Njihova uporaba na ustrezni ravni bi morala biti zato spodbujena s to direktivo.

(14)  Uredba (es) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002(9) določa zdravstvene predpise v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi. Med drugim določa proporcionalni nadzor glede predelave, uporabe in odstranjevanja vseh odpadkov živalskega porekla, ter preprečuje, da bi odpadki povzročali nevarnost za zdravje živali in ljudi. Zato je treba pojasniti povezavo z navedeno uredbo, se izogniti podvajanju predpisov z izključitvijo živalskih stranskih proizvodov, kadar so namenjeni uporabi, ki ne šteje za dejavnosti glede odpadkov.

(15)  Z vidika izkušenj, pridobljenih pri uporabi Uredbe (ES) št. 1774/2002 je ustrezno, da se pojasni obseg uporabe zakonodaje glede odpadkov in njenih določb o nevarnih odpadkih v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi, kot jih ureja Uredba (ES) št. 1774/2002. Kadar živalski stranski proizvodi predstavljajo možno zdravstveno tveganje, je ustrezen pravni instrument, ki obravnava ta tveganja, Uredba (ES) št. 1774/2002, ter bi se bilo treba izogniti prekrivanju z zakonodajo o odpadkih.

(16)  Zaradi pojasnitve področja tega postopka v okviru politike EU na področju ravnanja z odpadki, bi bilo treba dodati opredelitev ponovne uporabe. To opredelitev bi bilo treba formulirati tako, da bo obsegala vse postopke, ki so v veljavni zakonodaji Skupnosti na področju posebnih odpadnih izdelkov opredeljeni kot ponovna uporaba.

(17)  Dodati bi bilo treba opredelitev recikliranja, da se pojasni obseg uporabe tega pojma.

(18)  Opredelitvi predelave in odstranjevanja je treba spremeniti, da se zagotovi jasno razlikovanje med dvema pojmoma, ki temelji na pravem razlikovanju ob vplivu na okolje in zdravje, in na tem, ali postopek vodi v zaželeno zamenjavo naravnih virov v gospodarstvu ali ne. Poleg tega je treba za pojasnitev, kdaj klasifikacija dejavnosti kot predelava ne ustreza dejanskim vplivom postopka na okolje, dodati korektivni mehanizem.

(19)  Za pojasnitev določenih vidikov opredelitve odpadkov je treba določiti, kdaj določeni odpadki prenehajo biti opredeljeni kot odpadki in postanejo sekundarne surovine ali snovi na podlagi posameznih kategorij. Komisija bi morala podati zakonodajne predloge o merilih za takšno ponovno razvrstitev in o tem, ali določeni tokovi odpadkov sodijo v okvir te določbe.

(20)  Za pojasnitev določenih vidikov opredelitve odpadkov bi bilo koristno določiti, kdaj surovina ali snov, ki nastane v proizvodnem procesu ali postopku pridobivanja, katerega prvotni namen ni bil njena proizvodnja, in ki je imetnik ne želi zavreči, ampak jo namerava uporabiti, postane stranski proizvod. Komisija bi morala izdati razlagalne smernice na osnovi veljavnega prava. Če to ne bi zadoščalo, bi morala Komisija po potrebi in ob posebnem upoštevanju okoljevarstvenih in zdravstvenih vprašanj ter s pravom določenih pogojev predložiti zakonodajne predloge, ki bi vsebovali jasna merila, po katerih bi se za vsak primer posebej določalo, kdaj zadevne surovine in snovi ne sodijo v področje opredelitve odpadkov. Če takih, na ravni Skupnosti sprejetih ukrepov ali veljavnega evropskega prava na tem področju ni, bi se morale zadevne surovine ali snovi še naprej obravnavati kot odpadki.

(21)  Smiselno je stroške razporediti tako, da odražajo dejanske stroške za okolje pri predelavi odpadkov in ravnanju z njimi. Pri tem bi morala veljati načelo, da plača povzročitelj obremenitve, in odgovornost proizvajalca. Zlasti odgovornost proizvajalca je sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti za spodbujanje preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe in recikliranja odpadkov, saj zagotavlja, da proizvajalci upoštevajo vplive celotnega življenjskega cikla svojih izdelkov, tudi ob koncu njihove življenjske dobe, in jih primerno načrtujejo.

(22)  Treba je pripraviti določbo za zagotovitev samostojnosti celotne Skupnosti pri odstranjevanju odpadkov in držav članic pri individualni dosegi tega cilja, pripraviti določbo za omrežno sodelovanje pri obratih za odstranjevanje, pri tem pa upoštevati geografske okoliščine in potrebo po specializiranih obratih za nekatere vrste odpadkov.

(23)  Države članice bi morale ohraniti ustrezno raven varstva okolja in pri tem zagotavljati dovolj stroškovno učinkovitih možnosti za ravnanje z odpadki, ki izvirajo iz postopkov recikliranja ob priznavanju ključnega pomena, ki ga imajo reciklirne naprave za omejitev količin odpadkov, ki jih je treba dokončno odstraniti. Ti ostanki odpadkov so precejšnje ozko grlo za nadaljnje povečanje reciklirnih zmogljivosti, zato bi morali pristojni organi sprejeti potrebne ukrepe, ki bi bili v skladu s ciljem oblikovanja "družbe recikliranja".

(24)  Določiti je treba tudi področje in vsebino obveznosti načrta za ravnanje z odpadki, zlasti na ravni zajetja onesnaženja zgodovinskih področij in uporabe ekonomskih instrumentov, in v postopek razvoja ali spreminjanja takih načrtov vključiti potrebo po upoštevanju vplivov na okolje čez ves življenjski krog proizvodov in surovin. Kjer je primerno, bi bilo treba upoštevati tudi zahteve po načrtovanem ravnanju z odpadki, določene v členu 14 Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži(10), in strategijo za zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih, navedeno v členu 5 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih(11).

(25)  Za izboljšanje načina, po katerem se izvaja preprečevanje nastajanja odpadkov v državah članicah, in za olajšanje širjenja najboljših praks na tem področju je treba sprejeti cilje in ukrepe Skupnosti, ki se nanašajo na preprečevanje nastajanja odpadkov in uvesti zahtevo za države članice po razvoju programov za preprečevanje nastajanja odpadkov, osredotočenih na ključne vplive na okolje, ter upoštevati celoten življenjski cikel. Takšni cilji in ukrepi bi morali biti usmerjeni v prekinitev povezave med gospodarsko rastjo, naraščanjem količin odpadkov ter vplivi na okolje in zdravje, povezanimi z nastajanjem odpadkov, tako da se bo zmanjšalo nastajanje odpadkov, njihova škodljivost in škodljivi vplivi. Lokalni in regionalni organi, kot tudi interesne skupine in širša javnost, bi morali v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003(12) imeti možnost sodelovanja pri pripravi teh programov in imeti dostop do njih po pripravi.

(26)  Nevarni odpadki se razvrščajo po merilih nevarnosti in tveganja. Posledično morajo zanje veljati stroge specifikacije, da se preprečijo ali čim bolj omejijo škodljivi vplivi, ki so posledica neustreznega ravnanja in ki lahko vplivajo na okolje, ter preprečijo tveganja za zdravje in varnost ljudi. Z nevarnimi odpadki je treba zaradi njihovih nevarnih lastnosti ustrezno ravnati, kar vključuje posebne in prilagojene tehnike zbiranja in obdelave, poseben nadzor in posebne postopke v zvezi z njihovo sledljivostjo. Vsi izvajalci postopkov z nevarnimi odpadki morajo imeti ustrezne kvalifikacije in izobrazbo.

(27)  Merila, potrebna za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(13).

(28)  Komisijo bi bilo zlasti treba pooblastiti, da spremeni seznam odpadkov in nevarnih odpadkov, da sprejme zahteve glede registracije in da sprejme spremembe, ki so potrebne za prilagoditev prilog IV in V znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ker gre za ukrepe splošnega obsega, namenjene spreminjanju in dopolnjevanju nebistvenih določb te direktive, bi jih bilo treba sprejeti po regulativnem postopku s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(29)  Ker ciljev te direktive, in sicer zaščite okolja in zagotovitve pravilnega delovanja notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker se ti cilji zaradi obsega ali učinkov ukrepov laže dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa ukrepe za kar največje zmanjšanje celotnega vpliva nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na okolje in zdravje, kar bo prispevalo tudi k manjši uporabi virov.

Kadar ocene življenjskega cikla ter analize stroškov in koristi jasno pokažejo, da je pri določenih tokovih odpadkov bolje uporabiti kakšen drug način obdelave, države članice prednostnih nalog iz drugega odstavka niso dolžne upoštevati. Te ocene in analize se objavijo in jih pregledajo neodvisni znanstveni organi. Opravi se posvetovanje, da se zagotovi celovit in pregleden postopek, pri katerem sodelujejo zlasti interesne skupine in državljani. Komisija po potrebi oblikuje smernice za uporabo takih ocen in analiz.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva ne zajema:

2.  Ne zajema naslednjih kategorij odpadkov v zvezi z nekaterimi posebnimi vidiki teh kategorij, ki so že zajete v drugi zakonodaji Skupnosti:

3.  Komisija najpozneje ...(14) predloži predlog za spodbujanje recikliranja posebnih surovin.

4.  Ta direktiva ne zajema fekalnih snovi, slame in drugih naravnih nenevarnih snovi, ki se uporabljajo pri kmetovanju ali za proizvodnjo energije iz biomase z uporabo procesov ali metod, ki ne škodujejo okolju ali ogrožajo zdravja ljudi.

Blato iz čistilnih naprav sodi na področje uporabe te direktive, razen če se uporablja v kmetijstvu v skladu z Direktivo Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu(15).

5.  5. "Živalska trupla" iz odstavka 2(f) so živali, ki poginejo drugače kot z zakolom, vključno z živalmi, ki se pokončajo zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni v okviru kmetijske prakse ali načinov kmetovanja.

6.  Direktiva ne obsega naravnih usedlin in blata, ki nimajo nevarnih lastnosti iz Priloge IV.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Člen 4

Razlikovanje med stranskimi proizvodi in odpadki

1.  Snovi ali predmeti, ki nastanejo v proizvodnem postopku, katerega prvotni namen ni bil njihova proizvodnja, morajo za uvrstitev med stranske proizvode namesto med odpadke izpolnjevati naslednje pogoje:

2.  Komisija na podlagi pogojev iz odstavka 1 do ...(17) poda zakonodajni predlog, ki določa okoljska merila in merila kakovosti, ki jih morajo snovi ali predmeti izpolnjevati, da se jih opredeli kot stranske proizvode. Predlog vključuje prilogo s seznamom snovi in/ali predmetov, ki jih je treba uvrstiti med stranske proizvode.

3.  Seznam iz drugega odstavka je lahko dostopen gospodarskim subjektom in javnosti (npr. prek interneta).

Člen 5

Odgovornost proizvajalca

1.  Da bi povečale odgovornost proizvajalca, države članice in Skupnost sprejmejo ukrepe, po katerih postanejo proizvajalci ali uvozniki odgovorni za odpadke, ki izvirajo iz dajanja proizvodov na trg. Med drugim to lahko storijo med drugim z naslednjimi ukrepi:

2.  Države članice poročajo Komisiji o izvajanju odstavka 1. Komisija na podlagi izkušenj držav članic oceni, ali je primerno uvesti sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za posebne tokove odpadkov na ravni EU.

Člen 6

Seznam odpadkov

Seznam odpadkov , oblikovan v skladu z Odločbo 2000/532/ES, je priložen k tej direktivi in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Komisija lahko seznam spremeni v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3).

Seznam, ki ga Komisija posodablja in spreminja z namenom zbiranja podatkov, vključuje tudi odpadke, ki se štejejo za nevarne po členih 15 do 18, ob upoštevanju izvora in sestave odpadkov in po potrebi mejne vrednosti koncentracije.

Komisija zagotovi, da je seznam za MSP dovolj razumljiv in lahko dostopen.

Poglavje II

Preprečevanje nastajanja odpadkov

Člen 7

Preprečevanje

Države članice v skladu s členom 1 sprejmejo vse potrebne ukrepe, da do leta 2012 stabilizirajo skupno nastajanje odpadkov glede na skupno letno nastajanje odpadkov v letu 2008.

Stabilizacija pomeni, da se nastajanje odpadkov po začetku obdobja stabilizacije ne poveča.

Poglavje III

Predelava in odstranjevanje

Oddelek 1

Splošno

Člen 8

Predelava

1.  Države članice v skladu z določbami iz člena 1 sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo odpadki, kadar je to izvedljivo, vključeni v postopke predelave. Ti obsegajo vsaj postopke, naštete v Prilogi II, če ustrezajo opredelitvi predelave iz člena 3(j).

Da bi se izognili dvomom, spadajo v Prilogo II tudi postopki, pri katerih se proizvede nekaj surovin, ki se pozneje vključijo v postopke odstranjevanja, če je njihov glavni cilj predelava iz te priloge.

Na seznam postopkov iz Priloge II se lahko na podlagi predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu dodajo novi postopki predelave.

2.  Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ES do...(18) predloži zakonodajni predlog za sprejetje izvedbenih ukrepov za določitev okoljskih meril in meril učinkovitosti, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnikah, na podlagi katerih se končni postopki, našteti v Prilogi II lahko obravnavajo kot posledica postopka predelave.

3.  V skladu z odstavkom 2 se Komisija pred spreminjanjem Priloge II in sprejetjem izvedbenih ukrepov posvetuje z državami članicami in zadevnimi industrijskimi, okoljskimi, delavskimi in potrošniškimi organizacijami.

4.  Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov, zlasti z vzpostavitvijo akreditiranih omrežij za popravila in ponovno uporabo ter njihovo podporo, po potrebi pa tudi z določitvijo ustreznih standardov za postopke in proizvode.

Države članice lahko sprejmejo tudi druge ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe, na primer v obliki ekonomskih inštrumentov, meril za dodelitev naročil, kvantitativnih ciljev ali prepovedi dajanja določenih proizvodov na trg.

5.  Države članice za uresničitev evropske družbe recikliranja in za prispevek k visoki stopnji učinkovitosti virov do leta 2020 dosežejo vsaj skupen 50 % delež ponovne uporabe in recikliranja pri trdnih komunalnih odpadkih in 70 % delež pri gradbenih odpadkih, odpadkih, ki nastanejo pri rušenju objektov, industrijskih odpadkih ter odpadkih iz proizvodnje. Državam z manj kot 5 % deležem recikliranja v vsaki kategoriji ali brez uradnih podatkov, po navedbah Eurostata za obdobje 2000–2005, se lahko odobri dodatno 5-letno obdobje za dosego teh ciljev.

6.  Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje visoko kakovostnega recikliranja in v ta namen sprejmejo sisteme ločenega zbiranja, kjer je to potrebno, da se zagotovijo nujni standardi kakovosti za posamezne sektorje recikliranja.

Države članice do leta 2015 vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov za vsaj naslednje: papir, kovine, plastiko, steklo, tekstil, druge biološko razgradljive odpadke, olja in nevarne odpadke. To velja brez poseganja v obstoječo ali prihodnjo zakonodajo o tokovih odpadkov ali v zahteve iz člena 22.

Člen 9

Odstranjevanje

1.  Brez poseganja v drugi odstavek člena 1 države članice zagotovijo, da bodo odpadki, ki ne bodo preprečeni, ponovno uporabljeni, reciklirani ali drugače predelani, vključeni v varne postopke odstranjevanja, ki so v skladu s cilji iz člena 10.

Države članice prepovejo puščanje, odmetavanje ali nenadzorovano odstranjevanje odpadkov.

2.  Med postopke odstranjevanja so vključeni postopki našteti v Prilogi I.

Postopka odstranjevanja, opredeljena kot D 11 (sežiganje na morju) in D 7 (izpuščanje v morja/oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno), sta prepovedana.

3.  Če kljub nadomestitvi virov rezultati postopka za namene člena 1 nakazujejo, da je nadomestitev omejenega obsega, lahko Komisija predloži zakonodajni predlog za dodajanje tega posebnega postopka v seznam iz Priloge I.

Pred spreminjanjem Priloge I se Komisija posvetuje z državami članicami in zadevnimi industrijskimi, okoljskimi, delavskimi in potrošniškimi organizacijami.

Člen 10

Pogoji

Zahteve za predelavo in odstranjevanje odpadkov, ki jih države članice sprejmejo v obliki splošno obvezujočih predpisov, temeljijo na najboljši razpoložljivi tehnologiji za ravnanje z odpadki.

Če je to potrebno za zaščito zdravja ljudi ali okolja, predloži Komisija predloge za posamezne direktive, ki za količinsko gledano ekološko ali gospodarsko še posebej pomembne odpadke ali postopke predelave določajo zahteve glede predelave, snovi ali predmetov, ki se pridobivajo v postopkih predelave, tako kot glede naknadne uporabe teh snovi in predmetov. Te zahteve temeljijo na najboljši razpoložljivi tehnologiji za ravnanje z odpadki. V teh direktivah se lahko tudi natančneje določi, kdaj predelani odpadki izgubijo status odpadkov.

Člen 11

Odgovornost

V skladu z načelom, da plača povzročitelj obremenitve, države članice zagotovijo, da vsak imetnik odpadkov te predeluje ali odstranjuje sam, ali da predelavo ali odstranjevanje izvaja zavod ali podjetje, ki izvaja postopke ravnanja z odpadki, oziroma predelavo in odstranjevanje ureja zasebni ali javni zbiralec odpadkov.

Oddelek 2

Stroški in omrežja

Člen 12

Stroški

Člen 13

Omrežje obratov za odstranjevanje

V Skupnosti se z odpadki ravna na način, ki je v splošnem najbolj varen za okolje.

Obdelava odpadkov, namenjenih odstranitvi poteka v enem od najbližjih primernih obratov s pomočjo najustreznejših metod in tehnologij, da se zagotovi visoko raven zaščite okolja in javnega zdravja.

Vsaka država članica v sodelovanju z drugimi državami članicami sprejme ustrezne ukrepe za ustanovitev integriranega in ustreznega omrežja obratov za odstranjevanje, pri čemer upošteva najboljše razpoložljive tehnologije.

Poglavje IV

Brez odpadkov

Člen 14

Surovine za sekundarne proizvode, surovine in snovi

1.  Države članice lahko od Komisije zahtevajo, naj določi, ali določeni odpadki izjemoma niso več odpadki, ker:

2.  Komisija po potrebi na podlagi presoje v skladu z odstavkom 1, do ...(19) predloži zakonodajni predlog, ki določa okoljska merila in merila kakovosti, ki jih je treba izpolniti za posebne proizvode, surovine ali kategorije snovi odpadkov, za katere se lahko šteje, da so postali sekundarni proizvodi, surovine ali snovi.

3.  Merila, določena z odstavkom 2 zagotovijo, da nastali sekundarni proizvodi, surovine ali snovi ustrezajo pogojem, potrebnim za trženje.

Merila upoštevajo vsako tveganje pri uporabi, škodljivi za okolje, ali odpremi sekundarnih surovin ali snovi in se določijo tako, da zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva okolja.

4.  Komisija po potrebi do …(20) predloži predloge, v katerih se določi, ali naslednji tokovi odpadkov sodijo v okvir določb tega člena, in če, kakšne specifikacije bi morale zanje veljati:

Poglavje V

Nevarni odpadki

Oddelek 1

Razvrstitev in priprava seznama

Člen 15

Razvrstitev

1.  Odpadki veljajo za nevarne, če izkazujejo eno ali več lastnosti, navedenih v Prilogi IV.

Nevarnih odpadkov se ne sme razvrstiti med nenevarne zgolj z redčenjem ali mešanjem odpadkov, katerih namen je zniževanje začetne koncentracije onesnaževal pod raven, po kateri je odpadek nevaren.

2.  Nevarni odpadki, proizvedeni v gospodinjstvih, se ne opredelijo kot nevarni odpadki, dokler niso zbrani v podjetju, kjer izvajajo postopke obdelave nevarnih, ločeno zbranih odpadkov, ali dokler jih ne pobere zasebni ali javni zbiralec nevarnih odpadkov.

3.  Živalski stranski proizvodi in proizvodi, ki izvirajo iz njih, zajeti v Uredbi (ES) št. 1774/2002 niso predmet določb te direktive, ki se nanaša na nevarne odpadke, razen če so bili pomešani med nevarne odpadke.

Člen 16

Seznam

Seznam odpadkov, oblikovan v skladu z Odločbo 2000/532/ES, je priloga te direktive. Komisija lahko seznam spremeni v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3).

Seznam upošteva sestavo odpadkov ter po potrebi omeji vrednosti koncentracij in izvor odpadkov.

Člen 17

Nevarni odpadki zunaj seznama

V primerih, ko država članica meni, da bi bilo treba odpadke obravnavati kot nevarne, čeprav ti niso uvrščeni kot taki v seznam odpadkov iz člena 6 (v nadaljevanju "seznam"), in čeprav izkazujejo eno ali več lastnosti iz Priloge IV, o vseh takšnih primerih nemudoma obvesti Komisijo in ji predloži vse potrebne informacije.

Člen 18

Nenevarni odpadki iz seznama

1.  Kadar lahko država članica dokaže, da posebni odpadki iz seznama nevarnih odpadkov ne izkazujejo lastnosti iz Priloge IV, o vseh takšnih primerih nemudoma obvesti Komisijo in ji predloži vse potrebne dokaze.

2.  Komisija glede na prejeta obvestila pregleda seznam, da se odloči o njegovi prilagoditvi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, navedenim v členu 46(3).

3.  Po sprejetju sprememb na seznamu, lahko države članice odpadke obravnavajo kot nenevarne.

Člen 19

Sledljivost in nadzor nevarnih odpadkov

Države članice v skladu z določbami te direktive o nevarnih odpadkih sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se proizvodnja, zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov, njihovo skladiščenje in obdelava izvajajo pod pogoji, ki zagotavljajo optimalno varstvo okolja in varovanje zdravja ljudi ter varnost izvajalcev, industrijskih predelov in posameznikov; med njimi morajo biti vsaj ukrepi za zagotavljanje sledljivosti in nadzora od proizvodnje do končnega cilja vseh nevarnih odpadkov ter ustrezna ocena tveganja med ravnanjem s temi odpadki.

Oddelek 2

Posebne zahteve

Člen 20

Ločevanje

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da od zavodov in podjetij, ki se ukvarjajo z nevarnimi odpadki, zahtevajo, naj ne mešajo različnih kategorij nevarnih odpadkov niti nevarnih odpadkov z nenevarnimi.

2.  Države članice spodbujajo ločevanje nevarnih sestavin iz vseh tokov odpadkov, preden ti vstopijo v predelovalno verigo.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki dovoljujejo mešanje različnih kategorij nevarnih odpadkov ali mešanje nevarnih odpadkov z drugimi odpadki, snovmi ali surovinami, če:

Člen 21

Označevanje

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se nevarni odpadki med zbiranjem, prevažanjem in začasnim shranjevanjem pakirajo in označujejo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi in standardi Skupnosti.

2.  Nevarne odpadke ob prevažanju spremlja identifikacijski obrazec iz Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Skupnosti, v Skupnost in iz nje(21).

Člen 22

Odpadna olja

Brez poseganja v obveznosti pri ravnanju z nevarnimi odpadki, določene s členoma 20 in 21, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zbiranja odpadnih olj ločeno od drugih odpadkov, če je to tehnično izvedljivo, in nadaljnjo obdelavo v skladu s hierarhijo odpadkov iz drugega odstavka člena 1, pod pogoji iz člena 10; kjer koli je to mogoče, je treba ohraniti prednost, ki je bila za regeneracijo predvidena v Direktivi Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj(22).

Člen 23

Odpadki iz gostinstva

Predelava neobdelanih odpadkov iz gostinstva za krmljenje je prepovedana. Odpadke iz gostinstva dokazljivo poberejo licencirana podjetja, nato se odpadki z uporabo primernih postopkov sterilizirajo ter varno odstranijo. Uporabo odpadkov iz gostinstva v krmi za prašiče lahko države članice dovolijo le pod pogojem, da je varna ponovna uporaba, sterilizacija in upoštevanje ostalih določb iz Uredbe (ES) št. 1774/2002 pod popolnim nadzorom.

Poglavje VI

Biološki odpadki

Člen 24

Zbiranje in uporaba bioloških odpadkov

1.  Prednost ima materialna predelava bioloških odpadkov.

2.  Za izvajanje ciljev, navedenih v členu 1, države članice do ...(23) razvijejo sistem za ločeno zbiranje bioloških odpadkov.

3.  Države članice zagotovijo, da se obdelani biološki odpadki ob izpolnjevanju zahtev iz člena 25 in člena 26 lahko raztrosijo po zemljišču za kmetijsko, gozdarsko ali parkovno/vrtnarsko rabo.

Člen 25

Obdelava bioloških odpadkov

1.  Preden se odpadki raztrosijo po zemljišču, jih povzročitelji in imetniki primerno obdelajo, s čimer se bo zagotovilo njihovo varnost z vidika zdravja ljudi, živali in rastlin. To velja tudi za odpadke iz gostinstva, ki nastanejo v restavracijah in gostinskih lokalih, če odstranjevanja ne zahtevajo določbe Uredbe (ES) št. 1774/2002.

2.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3), sprejme izvedbene ukrepe, pri čemer določi minimalne zahteve za preverjanje varnosti glede preprečevanja bolezni in zdravja rastlin.

3.  Za zagotovitev, da se biološki odpadki raztrosijo na okolju prijazen način, Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3), sprejme izvedbene ukrepe in določi merila za okolje in kakovost, ki morajo biti izpolnjena, če naj se biološki odpadki raztrosijo po zemljišču za kmetijsko, gozdno ali parkovno/vrtnarsko rabo in če naj odpadki veljajo za sekundarne proizvode, surovine ali snovi.

4.  Izvedbeni ukrepi iz odstavka 3 vključujejo vsaj obvezujoče mejne vrednosti težkih kovin, fizikalnih onesnaževalcev in vsebnosti kaljivih semen in delov rastlin s poganjki in seznam ustreznih izvornih surovin.

5.  Merila upoštevajo kakršno koli tveganje pri uporabi, škodljivi za okolje, ali odpremi sekundarnih surovin ali snovi in se določijo tako, da zagotavljajo visoko raven zaščite človeškega zdravja in okolja.

Člen 26

Nadzor

1.  Države članice za nadzor izpolnjevanja zahtev iz člena 25 zagotovijo vzpostavitev in delovanje sistemov za zagotavljanje kakovosti.

2.  Države članice zagotovijo redno testiranje za škodljive snovi.

Člen 27

Recikliranje

Komisija najpozneje do 30. junija 2008 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predloge za zakonodajo za spodbujanje recikliranja bioloških odpadkov.

Poglavje VII

Dovoljenja ali registracija

Oddelek 1

Dovoljenja

Pododdelek 1

Splošno

Člen 28

Izdaja

1.  Države članice od vsakega zavoda ali podjetja, ki izvaja postopke odstranjevanja ali predelave, zahtevajo, da pridobi dovoljenje od pristojnih nacionalnih organov.

Dovoljenja lahko določijo dodatne pogoje in obveznosti.

2.  Dovoljenja se lahko odobrijo za določeno časovno obdobje in se lahko podaljšajo.

3.  Kadar pristojni nacionalni organ meni, da predvidena metoda ravnanja z odpadki ni sprejemljiva z vidika zaščite okolja, zavrne izdajo dovoljenja.

4.  Pogoj katerega koli dovoljenja za energetsko predelavo je, da energetska predelava poteka ob visoki stopnji energetske učinkovitosti.

Člen 29

Pogoji za izdajo dovoljenja

Vsi obrati za obdelavo nevarnih odpadkov morajo imeti dovoljenje, izdano v skladu z določbami Direktive 96/61/ES.

Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES vloga za dovoljenje pristojnim organom vsebuje opis načrtovanih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da je obrat zasnovan, opremljen in bo deloval glede na kategorije odpadkov v obdelavi in glede na tveganja, povezana z njimi.

Če upravljavec obrata za obdelavo nenevarnih odpadkov načrtuje spremembo obratovanja, da bi vključil tudi nevarne odpadke, se to obravnava kot bistvena sprememba v smislu člena 2(10)(b) Direktive 96/61/ES in tedaj se uporabi člen 12(2) te direktive.

Člen 30

Dovoljenja na podlagi Direktive 96/61/ES

Člen 28(1) te direktive se ne uporablja, če je zavod ali podjetje pridobilo dovoljenje, skladno z Direktivo 96/61/ES, pod pogojem, da dovoljenje obsega vse elemente, naštete v členu 28(1) te direktive.

Člen 31

Izvedbeni ukrepi

Komisija po potrebi oblikuje predloge za posamezne direktive, ki določajo minimalne standarde za dovoljenja, katerih namen je zagotoviti, da se z odpadki ravna v skladu s cilji iz člena 10.

Države članice lahko na osnovi presoje potreb na nacionalni ravni in načela sorazmernosti ter v skladu s pogodbami določijo višje standarde za izdajo dovoljenj.

Člen 32

Dopolnilni ukrepi

Komisija do ….(24) pripravi poročilo o možnih ukrepih, ki bi lahko prispevali k bolj učinkovitemu doseganju ciljev iz člena 1. Izdelano poročilo se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži v roku šestih mesecev, po potrebi z ustreznimi predlogi.

Zahteva po tem poročilu Komisiji ne preprečuje, da bi v vmesnem času predložila kakršne koli drugačne predloge.

Pododdelek 2

Oprostitve

Člen 33

Upravičenost

Države članice lahko oprostijo izpolnjevanja zahtev, določenih s členom 28(1) zavode ali podjetja, ki izvajajo svoje lastno ravnanje z odpadki na mestu proizvodnje.

Kadar zavod ali podjetje izvajata oboje, odstranjevanje in predelavo, sta lahko oproščena izpolnjevanja zahtev samo glede na svoje postopke predelave.

Ta oprostitev se ne uporablja za ravnanje z nevarnimi odpadki.

Člen 34

Splošna pravila

1.  Kadar država članica želi dovoliti oprostitve, kakor je predvideno v členu 33, zagotovi, da pristojni organi določijo, glede na posamezne vrste dejavnosti, splošna pravila za določitev vrste in količine odpadkov, ki jih lahko oprostitev ureja, in način ravnanja, ki se uporabi.

Ta pravila so zasnovana na najboljših razpoložljivih tehnologijah in so skladna s členom 10.

2.  Države članice obvestijo Komisijo o splošnih pravilih, določenih z odstavkom 1.

Oddelek 2

Registracija

Člen 35

Registracija

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni nacionalni organ vodi register zavodov ali podjetij, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke ali ki kot trgovci oziroma posredniki uredijo ravnanje z odpadki v imenu drugih in za katere ne velja zahteva po dovoljenju iz člena 28(1).

Ti zavodi in podjetja upoštevajo določene zahteve glede registracije.

2.  Vsi zavodi in podjetja, oproščeni v skladu s Pododdelkom 2 Oddelka 1, se vnesejo v register, predviden v odstavku 1.

Obstoječe evidence, s katerimi razpolaga pristojni organ, bodo po možnosti uporabljene za pridobitev ustreznih informacij za navedeni postopek registracije, da bi se poenostavili birokratski postopki.

3.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3) in po posvetovanju z industrijo sprejme zahteve glede registracije, navedene v drugem pododstavku odstavka 1.

4.  Države članice zagotovijo, da sistem zbiranja in prevažanja odpadkov na njihovem ozemlju in čezmejnih pošiljk zagotavlja, da se zbrani in prepeljani odpadki dostavijo do primernega obrata za ravnanje z odpadki, pri čemer se upoštevajo obveznosti iz člena 10.

Za vse pošiljke odpadkov se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006(25).

Poglavje VIII

Ravnanje z odpadki

Oddelek 1

Načrti

Člen 36

Načrti za ravnanje z odpadki

1.  Vsaka država članica zagotovi, da njeni pristojni organi v skladu s členom 1 uvedejo enega ali več načrtov za ravnanje z odpadki, ki se revidirajo vsaj vsakih pet let.

Ti načrti, posamično ali v kombinaciji, zajamejo celotno geografsko ozemlje zadevne države članice.

2.  Načrti za ravnanje z odpadki iz odstavka 1 določajo analizo trenutnega stanja pri ravnanju z odpadki v zadevni geografski entiteti kot tudi merila za preprečevanje, ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in varno odstranjevanje odpadkov.

3.  Načrti za ravnanje z odpadki vsebujejo vse informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 2 in ki pristojnim organom, zavodom in podjetjem omogočajo, da začnejo izvajati načrte. Komisija po potrebi določi smernice za načrtovanje ravnanja z odpadki.

4.  Načrti za ravnanje z odpadki ustrezajo zahtevam o načrtovanju ravnanja z odpadki, določenim v členu 14 Direktive 94/62/ES, in strategije za zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih iz člena 5 Direktive 1999/31/ES, vključno s pomembnimi pohodi za ozaveščanje in uporabo ekonomskih instrumentov.

5.  Države članice obvestijo komisijo o vseh sprejetih načrtih za ravnanje z odpadki ali o katerih koli spremembah njihovih načrtov za ravnanje z odpadki.

Hkrati Komisiji predložijo splošno presojo o tem, kako bodo načrti prispevali k doseganju ciljev te direktive. Ta presoja vključuje strateško okoljsko presojo načrtov za ravnanje z odpadki iz Direktive 2001/42/ES.

Člen 37

Sodelovanje med državami članicami

Države članice sodelujejo, kakor je primerno, z drugimi zadevnimi državami članicami pri pripravi načrtov za ravnanje z odpadki v skladu s členom 36.

V skladu z Direktivo 2003/35/ES in zlasti s predstavitvijo načrtov na javno dostopnih spletnih straneh države članice zagotovijo sodelovanje javnosti.

Člen 38

Države članice lahko sprejmejo ukrepe, potrebne za preprečevanje premeščanja odpadkov, ki niso v skladu z njihovimi načrti za ravnanje z odpadki. O takšnih ukrepih obvestijo Komisijo in druge države članice.

Oddelek 2

Programi za preprečevanje nastajanja odpadkov

Člen 39

Vzpostavitev

1.  Države članice v skladu s členom 1 in členom 7 vzpostavijo programe za preprečevanje nastajanja odpadkov najpozneje do...(26).

S temi programi in v njih vsebovanimi ukrepi se prizadeva najmanj za stabilizacijo nastajanja odpadkov do leta 2010 in nadaljnje občutno zmanjšanje njihovega nastajanja do leta 2020.

Takšni programi se bodisi vključijo v načrte za ravnanje z odpadki iz člena 36 ali pa delujejo kot ločeni programi. Pripravijo se na geografski ravni, za katero velja, da je najprimernejša za njihovo učinkovito uporabo.

2.  V skladu z Direktivo 2003/35/ES države članice zagotovijo, da so lokalni in regionalni organi vključeni v pripravo programov, in da imajo interesne skupine in širša javnost možnost sodelovanja pri njihovi pripravi in dostopa do njih po pripravi.

3.  Komisija izdela sistem za izmenjavo informacij o najboljših praksah na področju preprečevanja nastajanja odpadkov.

Člen 40

Presoja

Države članice redno ocenjujejo programe za preprečevanje nastajanja odpadkov , in jih pregledujejo najmanj vsakih pet let. Evropska agencija za okolje bo v svoja letna poročila vključila pregled napredka pri oblikovanju in izvajanju teh programov.

Komisija po posvetovanju s posvetovalnim forumom, predvidenim v členu 47, razvije smernice za ocenjevanje programov za preprečevanje nastajanja odpadkov, vključno s kazalci, ki morajo biti oblikovani v skladu s členom 7.

Na osnovi teh smernic in v sodelovanju z ustreznimi organi Komisija oceni programe.

V osemnajstih mesecih po izteku petletnega obdobja predloži ocenjevalno poročilo o prispevku programov k doseganju ciljev te direktive.

Poglavje IX

Nadzor in evidence

Člen 41

Nadzor

1.  Zavodi in podjetja, ki izvajajo postopke ravnanja z odpadki, zavodi in podjetja, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke ali ki urejajo ravnanje z odpadki v imenu drugih, ter povzročitelji nevarnih odpadkov so predmet ustreznih rednih nadzorov pristojnih organov.

2.  Nadzori, ki se nanašajo na zbiranje in prevažanje, vključujejo izvor in namembni kraj zbranih in prepeljanih odpadkov.

Člen 42

Vodenje evidenc

1.  Zavodi in podjetja, navedeni v poglavju VII, oddelku 1, povzročitelji in posredniki odpadkov ter zavodi in podjetja, ki zbirajo ali prevažajo odpadke, vodijo kronološko evidenco o vhodnih in izhodnih količinah odpadkov, naravi, sektorskemu in geografskemu izvoru in, kadar je to ustrezno, namembnem kraju, pogostosti zbiranja, načinu prevažanj in metodi ravnanja z odpadki, predvideni glede na vrsto odpadkov, in na zahtevo pristojnih organov tem omogočijo razpolaganje s temi podatki.

2.  Evidenca o nevarnih odpadkih se hrani najmanj pet let.

Dokumentacijo o izvajanju postopkov ravnanj z odpadki je treba predložiti na zahtevo pristojnih organov ali prejšnjega imetnika.

Države članice zagotovijo, da nacionalni pristojni organi vodijo register vseh zavodov in podjetij iz oddelka 1 poglavja VII in lahko od teh zavodov in podjetij zahtevajo poročila.

Države članice lahko tudi od povzročiteljev nenevarnih odpadkov zahtevajo, da izpolnjujejo določbe tega člena.

Poglavje X

Končne določbe

Člen 43

Poročanje in pregled

1.  V presledkih petih let države članice obvestijo Komisijo o izvajanju te direktive v obliki sektorskega poročila(27).

Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo pripravi Komisija, v skladu s postopkom iz člena 6 Direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje(28). Poročilo se predloži Komisiji v devetih mesecih pred iztekom petletnega obdobja, ki ga poročilo zajema.

Države članice v ta poročila med drugim vključijo posebne podatke o shemah razširjene odgovornosti proizvajalca in njihovem napredku pri izvajanju programov za preprečevanje nastajanja odpadkov ter doseganju s tem povezanih ciljev, določenih v členu 7.

V okviru obveznosti poročanja se zberejo podatki o odpadkih iz gostinstva, kar omogoča vzpostavitev pravil za njihovo varno uporabo, predelavo, recikliranje in odstranjevanje.

2.  Komisija pošlje vprašalnik ali predlogo državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo.

3.  Komisija objavi poročilo Skupnosti o izvajanju te direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic v skladu z odstavkom 1. Objavi tudi ocenjevalno poročilo o primernosti uvajanja shem razširjene odgovornosti proizvajalca za tokove posebnih odpadkov na ravni EU.

V prvem poročilu, ki sledi po petih letih začetka veljavnosti te direktive, Komisija pregleda izvajanje direktive in po potrebi predstavi predlog za spremembo.

Člen 44

Prilagoditev tehničnemu napredku

Komisija v skladu z regulativnimi postopki s pregledom iz člena 46(3) sprejme spremembe, potrebne za prilagoditev prilog IV in V znanstvenemu in tehničnemu napredku. V vseh drugih primerih Komisija za spremembo prilog predloži zakonodajni predlog.

Člen 45

Sankcije za kršitve

Države članice določijo kazenske določbe, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, še posebej v zvezi s členom 20, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje do …(29), nemudoma pa jo obvestijo o vseh njihovih naknadnih spremembah.

Člen 46

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, v nadaljevanju "odbor".

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do(4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Pri sprejemanju ukrepov v skladu s tem členom Komisija:

Člen 47

Posvetovalni forum za ravnanje z odpadki

1.  Komisija ustanovi posvetovalni forum za ravnanje z odpadki.

2.  Naloga posvetovalnega foruma je, da za Komisijo na njeno zahtevo ali na lastno pobudo pridobiva mnenja:

3.  Posvetovalni forum v uravnoteženem razmerju sestavljajo predstavniki držav članic in vse zainteresirane skupine, ki se ukvarjajo z vprašanji ravnanja z odpadki, kot so industrija, vključno z MSP ter obrtnimi podjetji, sindikalne organizacije, trgovci, posredniki, okoljevarstvene skupine in potrošniške organizacije.

4.  Posvetovalni forum se sestane vsaj trikrat na leto.

Skliče ga Komisija. Komisija predseduje sestankom.

Po potrebi se skličejo ad hoc delovne skupine, ki se srečujejo bolj pogosto.

5.  Komisija sprejme interni poslovnik za posvetovalni forum.

Člen 48

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone, predpise in administrativne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ...(30). Države članice nemudoma sporočijo Komisiji besedila teh določb in primerjalno tabelo med temi določbami in direktivo.

Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 49

Razveljavitev

Direktive 75/439/EGS, 2006/12/ES in Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih(31) se razveljavijo.

Sklicevanje na razveljavljene direktive se razlaga kot sklicevanje na to direktivo in naj se bere skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 50

Začetek veljavnosti

Ta direktiva bo začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Člen 51

Naslovniki

Direktiva je naslovljena na vse države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

POSTOPKI ODSTRANJEVANJA

D 1 Odlaganje odpadkov v zemljo ali na njo (npr. odlagališče itd.);

D 2 obdelava v zemlji (npr. biorazgradnja tekočin ali ostanki gošče v zemlji itd.);

D 3 globinsko injiciranje (npr. injiciranje odpadkov s črpalkami v vrtine, solne jaške ali naravno dana odlagališča itd.);

D 4 površinska zajezitev (npr. vlivanje tekočih odpadkov ali gošče v jame, ribnike ali lagune itd.);

D 5 posebej prirejeno odlagališče (npr. odlaganje v posamezne obložene celice s pokrovom, ločene med seboj in od okolja, ipd.);

D 6 izpuščanje trdih odpadkov v vode, razen v morja/oceane;

D 7 biološka obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov iz te priloge, naštetih pod D 1 do D 10;

D 8 fizikalno-kemična obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov iz te priloge, naštetih pod D 1 do D 10 (npr. izparevanje, sušenje, kalcinacija itd.);

D 9 sežiganje na kopnem;

D 10 trajno skladiščenje (npr. nameščanje posod v rudnike itd.);

D 11 spajanje ali mešanje pred izvajanjem enega od postopkov iz te priloge, naštetih pod D 1 do D 10;

D 12 ponovno pakiranje pred izvajanjem enega od postopkov iz te priloge naštetih pod D 1 do D 11;

D 13 skladiščenje do začetka enega od postopkov iz te priloge, naštetih pod D 1 do D 12 (razen začasnega skladiščenja pred zbiranjem, na kraju nastanka odpadkov).

PRILOGA II

POSTOPKI PREDELAVE

R1 Uporaba predvsem kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije.

R 2 ponovna uporaba odpadnih topil/regeneracija;

R 3 recikliranje/ponovna uporaba odpadnih organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem in drugimi postopki biološkega preoblikovanja);

R 4 recikliranje/ponovna uporaba odpadnih kovin in njihovih spojin;

R 5 recikliranje/ponovna uporaba drugih odpadnih anorganskih materialov;

R 6 regeneracija kislin ali baz;

R 7 predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje onesnaževanja;

R 8 predelava sestavin iz katalizatorjev;

R 9 ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja;

R 10. druge dejavnosti predelave za proizvodnjo sekundarnih izdelkov, surovin in snovi;

R 11 obdelava v zemlji za dosego kmetijskih in ekoloških izboljšav;

R 12 pridobivanje energije iz odlagališčnega plina;

R 13. uporaba odpadkov za gradnjo, tehnične, varnostne ali ekološke namene, za kar bi sicer uporabili druge surovine;

R 14 izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli postopkom, naštetim pod R 1 do R 12;

R 15 skladiščenje odpadkov za predelavo po enem od postopkov iz te priloge, naštetih pod R 1 do R 14 (razen začasnega skladiščenja pred zbiranjem, na kraju nastanka odpadkov).

R 16. uporaba surovin, pridobljenih po enem od postopkov, naštetih pod R 1 do R 11.

R 17. ponovna uporaba proizvodov in sestavnih delov, ki so postali odpadki.

PRILOGA III

BREZ ODPADKOV

Vrste uporabe, pri katerih se lahko odpadki uporabljajo kot sekundarni proizvodi, surovine ali snovi

–   uporaba v gnojilih ali kot gnojilo ali kot snov za izboljšanje prsti,

–   uporaba v gradbenem materialu ali kot gradbeni material,

–   uporaba kot prst.

PRILOGA IV

LASTNOSTI NEVARNIH ODPADKOV

H1 "Eksplozivne snovi": snovi in pripravki, ki lahko eksplodirajo ob učinku ognja ali so bolj občutljivi na udarce ali trenje kot dinitrobenzen.

H2 "Oksidativne snovi": snovi in pripravki, ki kažejo močne eksotermične reakcije v stiku s drugimi snovmi, zlasti vnetljivimi.

H3-B "Vnetljive snovi": tekoče snovi in pripravki, ki imajo plamenišče pri temperaturi 21° C ali več in pri temperaturi, ki je nižja ali enaka 55° C.

H4 "Dražeče snovi": nekorozivne snovi in pripravki, ki ob takojšnjem, podaljšanem ali ponavljajočem stiku s kožo ali sluznico lahko povzročijo vnetja.

H5 "Škodljive snovi": snovi in pripravki, ki pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo omejeno tveganje za zdravje.

H6 "Strupene snovi": snovi in pripravki (vključno z zelo strupenimi snovmi in pripravki), ki pri vdihavanju, zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo resno, akutno ali kronično tveganje za zdravje in celo smrt.

H7 "Rakotvorne snovi": snovi in pripravki, ki pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo raka ali povečajo pogostost njegovega nastanka.

H8 "Jedke snovi": snovi in pripravki, ki ob stiku lahko uničijo živo tkivo.

H9 "Infektivne snovi": snovi, ki vsebujejo za življenje sposobne mikroorganizme ali njihove toksine, za katere je znano ali zanesljivo, da pri človeku ali drugih živih organizmih povzročajo bolezen.

H10 "Teratogene snovi": snovi in pripravki, ki pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo nededne prirojene okvare ali povečajo pogostost njihovega nastanka.

H11 "Mutagene snovi": snovi in pripravki, ki lahko pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo dedne genske okvare ali povečajo pogostost njihovega nastanka.

H12 Snovi in pripravki, ki v stiku z vodo, zrakom ali kislino sproščajo strupene ali zelo strupene pline.

H13 "Ekotoksične snovi": snovi in pripravki, ki predstavljajo ali lahko predstavljajo takojšnje ali kasnejše tveganje za enega ali več sektorjev okolja.

H14 Snovi in pripravki, ki lahko s kakršnimi koli sredstvi po odstranitvi tvorijo drugo snov, npr. lug, ki ima katero koli drugo zgoraj navedeno lastnost.

Opombe

1.  Pripis nevarnih lastnosti "strupeno" (in "zelo strupeno"), "škodljivo", "jedko" in "dražeče" temelji na merilih, določenih v delu IA in IIB Priloge VI k Direktivi Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi(32), kakor je bila spremenjena.

2.  Glede na pripis lastnosti "rakotvorno", "teratogeno" in "mutageno" ter zaradi nedavnih ugotovitev, dodatna merila vsebuje Vodič za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in pripravkov, določen v delu II D Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS, kakor je bila spremenjena.

Preskusne metode

Metode, ki jih je treba uporabljati, so metode, opisane v Prilogi V k Direktivi 67/548/EGS, kakor je bila spremenjena.

PRILOGA V

UKREPI ZA PREPREČEVANJE NASTAJANJA ODPADKOV

Ukrepi, ki lahko vplivajo na okvirne pogoje, povezane z nastajanjem odpadkov

1.  Uporaba ukrepov načrtovanja ali drugih ekonomskih instrumentov, ki vplivajo na razpoložljivost in ceno primarnih virov.

2.  Pospeševanje raziskav in razvoja za dosego manjše količine odpadnih proizvodov in čistejših tehnologij ter razširjanje in uporabo rezultatov takšnih raziskav in razvoja.

3.  Priprava učinkovitih in jasnih kazalcev pritiskov na okolje, povezanih z nastajanjem odpadkov na vseh ravneh, od primerjave proizvodov preko ukrepov lokalnih organov do nacionalnih ukrepov.

4.  Države članice Komisiji sporočijo, kateri proizvodi so primerni za primerjave proizvodov na ravni EU, pri katerih se glavna pozornost namenja preprečevanju nastajanja odpadkov.

5.  Določitev meril upravičenosti držav članic EU in tretjih držav do sredstev za projekte iz Strukturnih in Regionalnih skladov zaradi dajanja prednosti preprečevanju nastajanja odpadkov, zlasti pa uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij in meril za čistejšo proizvodnjo.

6.  Države članice spodbujajo k sistemom ločenega zbiranja odpadkov za zagotovitev zbiranja gospodinjskih odpadkih v skladu s standardi kakovosti posameznih sektorjev.

Ukrepi, ki lahko vplivajo na faze oblikovanja, proizvodnje in distribucije

7.  Pospeševanje ekološkega oblikovanja (sistematična vključitev okoljskih vidikov v proizvod, oblikovan z namenom, da se pospeši okoljevarstvena učinkovitost proizvoda v njegovem celotnem življenjskem krogu).

8.  Zbiranje informacij o tehnikah preprečevanja nastajanja odpadkov z namenom pospešitve izvajanja najboljših razpoložljivih tehnologij po dejavnostih.

9.  Organizacija usposabljanja pristojnih organov v povezavi z vključitvijo zahtev za preprečevanje nastajanja odpadkov v dovoljenja po tej direktivi in Direktivi 96/61/ES.

10.  Vključitev ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov v obratih ne spada pod Direktivo 96/61/ES. Takšni ukrepi vključujejo ocene ali načrte preprečevanja nastajanja odpadkov.

11.  Uporaba kampanj za spodbujanje osveščanja ali zagotavljanje finančnih postopkov, postopkov odločanja ali drugih pomoči za poslovanje. Takšni ukrepi bodo verjetno posebno učinkoviti, če so usmerjeni v majhna in srednje velika podjetja in so jim prilagojeni ter delujejo preko vzpostavljenih poslovnih omrežij.

12.  Uporaba zakonodaje, prostovoljnih dogovorov, svetov potrošnikov/proizvajalcev ali sektorskih pogajanj zato, da ustrezne dejavnosti ali industrijski sektorji določijo svoje lastne načrte za preprečevanje nastajanja odpadkov ali cilje oziroma da popravijo odpadne proizvode ali način embaliranja.

13.  Pospeševanje neoporečnih sistemov za okoljsko upravljanje, vključno z ISO 14001.

Ukrepi, ki lahko vplivajo na fazo porabe in uporabe

14.  Ekonomski instrumenti, kakršni so pobude za čiste nakupe ali ustanove, v katerih morajo porabniki obvezno plačati za dani izdelek ali embalažo, ki bi bila sicer zagotovljena zastonj ali po nižji ceni.

15.  Uporaba kampanj za osveščanje in zagotavljanje posredovanja podatkov splošni javnosti ali posebni vrsti potrošnikov.

16.  Pospeševanje neoporečnih ekoloških oznak.

17.  Dogovori z industrijo, npr. uporaba svetov proizvajalcev, kot so tisti, ki se izvajajo v okviru integriranih politik proizvajanja, ali s prodajalci na drobno o razpoložljivosti podatkov o preprečevanju nastajanja odpadkov in proizvodov, ki na okolje vplivajo manj škodljivo.

18.  V okviru javnih in centraliziranih naročil, vključitve okoljskih meril in meril za preprečevanje nastajanja odpadkov v javne razpise in pogodbe, v skladu s Priročnikom o ekoloških javnih naročilih, ki ga je dne 29. oktobra 2004 objavila Komisija.

19.  Pospeševanje ponovne uporabe in/ali popravila ustreznih odvrženih proizvodov, zlasti ob ustanovitvi in podpori omrežij za popravilo/ponovno uporabo.

PRILOGA VI

PRIMERJALNA TABELA

(1) UL C 309, 16.12.2006, str. 55. (2) UL C 229, 22.9.2006, str. 1. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2007. (4) UL L 114, 27.4.2006, str. 9. (5) UL C 76, 11.3.1997, str. 1. (6) UL L 242, 10.9.2002, str. 1. (7) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 401. (8) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1). (9) UL L 273, 10.10.2002, str.1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št 2007/2006 (UL L 379, 28.12.2006, str. 98). (10) UL L 365, 31.12.1994, str.10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/20/ES (UL L 70, 16.3.2005, str. 17). (11) UL L 182, 16.7.1999, str.1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (12) UL L 156, 25.6.2003, str. 17. (13) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (14) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (15) UL L 181, 4.7.1986, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36). (16) UL L 226, 6.9.2000, str. 3. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta 2001/573/ES (UL L 203, 28.7.2001, str. 18). (17) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (18) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (19) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (20) * Pet let po začetku veljavnosti te direktive. (21) UL L 30, 6.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1). (22) UL L 194, 25.7.1975, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 28.12.2000, str. 91). (23) * Tri leta po začetku veljavnosti te direktive. (24) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (25) UL L 190, 12.7.2006, str. 1. (26) * Osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (27) Poročanje o kvantitativnih informacijah o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se vnese v Uredbo (ES) št. 2150/2002. Pogostost in roki poročanj se predpišejo v prilogah te uredbe. (28) UL L 377, 31.12.1991, str. 48. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (ES) št. 1882/2003. (29) * 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (30) * 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (31) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006. (32) UL 196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/102/ES (UL L 363, 20.12.2006, str 241).