Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom "Nadaljevanje trajnostne uporabe virov: Tematska strategija o preprečevanju in recikliranju odpadkov" (KOM(2005)0666),

–   ob upoštevanju členov 2 in 6 Pogodbe ES, na podlagi katerih je treba zahteve varstva okolja vključiti v različne sektorje politike Skupnosti, s ciljem pospeševanja okoljsko trajnostnega razvoja gospodarskih dejavnosti,

–   ob upoštevanju člena 175 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(1), zlasti člena 8 Sklepa,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov" (KOM(2005)0670) (Strategija o virih),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije z naslovom "Na poti k tematski strategiji za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov"(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. novembra 2003 o poročilu o nadaljnjem spremljanju o Direktivi Sveta 75/442/EGS (Okvirna direktiva o odpadkih)(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 1996 o sporočilu Komisije o reviziji strategije Skupnosti za ravnanje z odpadki ter osnutku resolucije Sveta o politiki ravnanja z odpadki(4) in resolucije Sveta z dne 24. februarja 1997 o strategiji Skupnosti za ravnanje z odpadki(5),

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti, zlasti v zadevah C-203/96, C-365/97, C-209/98, C-418/99, C-419/99, C-9/00, C-228/00, C-458/00, C-416/02 in C-121/03,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0438/2006),

Uvod

A.   ker so v členu 8 šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti zelo jasno opredeljeni cilji in načela politike EU glede ravnanja z odpadki,

B.   ker sta v točki (iv) člena 8(2) šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti predvidena razvoj ali revizija direktiv o gradbenih odpadkih in odpadkih pri rušenju objektov, blatu iz čistilnih naprav in biorazgradljivih odpadkih,

Sedanje stanje

C.   ker kljub nekaterim uspehom, ki so bili doseženi s politiko EU glede ravnanja z odpadki v preteklih 30 letih, ostajajo nerešeni naslednji problemi:

D.   ker je gospodarstvo kot ekosistem: oba sistema koristita energijo in surovine ter jih spreminjata v proizvode in postopke, s to razliko, da gospodarstvo sledi linearnim tokovom virov, medtem ko je narava ciklična; in ker ekosistemi delujejo tako, da odpadke s prenosom energije sončne svetlobe spreminjajo v vire, medtem ko to z industrijskimi postopki ni mogoče; ker so zaradi hitro rastočega gospodarstva in prebivalstva proizvodnja in izdelki, zaradi katerih nastajajo tokovi odpadkov, ki jih narava ni sposobna absorbirati in spremeniti v nove vire, z vidika trajnosti vse bolj problematični,

E.   ker je nujno treba spremeniti sedanji ustroj proizvodnje in potrošnje; ker je glavni cilj usmerjati potrošnjo v trajnost, postopke pridobivanja surovin, proizvodnje in načrtovanja izdelkov pa čim bolj uskladiti z naravnimi procesi in vzorci,

F.   ker lahko boljše razumevanje delovanja naravnih sistemov in strukturiranje gospodarstva po bioloških načelih koristita okolju in hkrati predstavljata osnovno izhodišče,

G.   ker je pospeševanje bolj celostnih in sistematičnih praks, kot so na primer povezovanje proizvodnje, funkcionalno mišljenje (spreminjanje proizvodov v storitve), dematerializacija in tehnološki razvoj na osnovi posnemanja narave sredstvo za preprečevanje nastajanja odpadkov,

Cilji razvijajoče se politike EU o ravnanju z odpadki

H.   ker je odlaganje, zlasti na odlagališča, v večini držav članic še vedno najbolj pogost način ravnanja z odpadki,

I.   ker lahko preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje in energetska predelava odpadkov – ta vrstni red odraža njihovo ustreznost – ohranja naravne vire,

J.   ker cilji Skupnosti in nacionalni cilji na področju preprečevanja niso bili nikoli doseženi, čeprav je preprečevanje še vedno najpomembnejši cilj,

K.   ker ne obstajajo ustrezni minimalni standardi Skupnosti, ki bi veljali za veliko število naprav za predelavo in recikliranje, kar povzroča različne ravni varstva okolja v državah članicah, "ekodamping" in izkrivljanje konkurence,

1.   priznava sporočilo Komisije z naslovom "Nadaljevanje trajnostne uporabe virov: Tematska strategija o preprečevanju in recikliranju odpadkov" kot osnovo za razpravo o prihodnosti politike ravnanja z odpadki;

2.   poudarja, da je odločilni cilj ravnanja z odpadki doseganje visoke ravni varstva okolja in zdravja ljudi, ne pa pospeševanje delovanja notranjega trga za predelavo odpadkov;

3.   poudarja, da bi bilo treba poleg okoljskih vplivov v EU upoštevati tudi vplive zunaj EU;

4.   poudarja pomen splošnih načel ravnanja z odpadki, kot so previdnostno načelo in načelo, da plača povzročitelj obremenitve, načelo odgovornosti tistega, ki povzroča odpadke, ter pri tokovih posebnih odpadkov načelo odgovornosti posameznega proizvajalca kot tudi načeli bližine samozadostnosti;

Glavni ukrepi

5.   poudarja, da polno izvajanje veljavne zakonodaje Skupnosti o ravnanju z odpadki in enako uresničevanje v vseh državah članicah predstavlja ključno prednostno nalogo;

6.   ne more razumeti, zakaj kljub predlogu za revizijo Okvirne direktive o odpadkih manjka še veliko konkretnih izvedbenih ukrepov in instrumentov (predvidenih v šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti);

Poenostavitev in posodobitev veljavne zakonodaje

7.   poudarja, da bi moralo do sprememb opredelitev priti zgolj zaradi večje jasnosti in ne zaradi omilitve pravil glede varstva okolja ali zaradi spodbujanja odobravanja nekega koncepta v javnosti (npr. z omilitvijo negativne konotacije besed "odpadki" ali "odlaganje");

8.   poudarja, da morajo biti politične odločitve, kot je opredelitev odpadkov, predelave in odlaganja, sprejete s postopkom soodločanja in ne s postopkom komitologije;

9.   poudarja, da bi morala biti uporaba postopka komitologije omejena zgolj na nepolitične odločitve, zlasti tiste, ki so tehnične in znanstvene narave;

10.   nasprotuje splošni deklasifikaciji odpadkov, ki bi lahko privedla do neprimernega ravnanja z okoljem in pomanjkanja sledljivosti tokov odpadkov; poudarja, da bi postopki za deklasifikacijo odpadkov lahko prišli v poštev samo v izjemnih primerih homogenih tokov odpadkov, kot je kompost, reciklirani agregati, predelan papir in predelano steklo;

11.   poudarja, da bi moral biti status "okolja brez odpadkov" dosežen šele potem, ko bi zadevni tok odpadkov ponovno uporabili, reciklirali ali bi šel skozi postopek predelave –kar ne izključuje možnosti nastanka novih odpadkov – in bi izpolnjeval dogovorjene evropske standarde, tako da bi bil primeren za uporabo, ter po sprejetju in začetku uporabe pravil o sledljivosti;

12.   zahteva, da bi morali vsi odpadki, namenjeni energetski predelavi ali sežiganju, ostati odpadki, pri čemer se uporablja Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov(6) (direktiva o sežiganju odpadkov);

13.   poudarja, da bi bila potrebna revizija seznamov odpadkov za predelavo in odlaganje iz prilog okvirne direktive o odpadkih in da bi bilo treba te sezname prilagoditi sedanji praksi ravnanja z odpadki v skladu s postopkom soodločanja;

14.   je zelo zadržan do predlagane metode za izračun energetske učinkovitosti in dejstva, da se jo uporablja le za sežigalnice komunalnih odpadkov; poziva Komisijo k reviziji direktive o sežiganju odpadkov, da bi se vzpostavili enaki okoljski standardi (za emisije in energetsko učinkovitost) tako za sežiganje kot za sosežiganje;

Uvedba koncepta življenjskega cikla v politiki ravnanja z odpadki

15.   poudarja ključni pomen hierarhije ravnanja z odpadki, ki ukrepe razvršča po pomembnosti:

16.   meni, da je koncept življenjskega cikla uporaben za oceno vplivov odpadkov na okolje in zdravje ljudi; poudarja, da sama hierarhija temelji na tem konceptu, a priznava, da je analizo življenjskega cikla in druge analize v izjemnih primerih možno uporabiti kot odklon od hierarhije ravnanja z odpadki, vendar le če obstajajo jasni dokazi za to, da je druga možnost iz okoljskih ali zdravstvenih razlogov dejansko boljša, ali da se izogne pretirano visokim stroškom;

Izboljšanje temeljnega znanja

17.   podpira izboljšanje temeljnega znanja v zvezi s politiko EU glede ravnanja z odpadki, a poudarja, da je bolj pomembno izvajanje konkretnih ukrepov;

Preprečevanje nastajanja odpadkov

18.   obžaluje pomanjkanje ciljev na področju kvantitativnega in kvalitativnega zmanjševanja odpadkov, ki bi zajemali vse zadevne odpadke in ki so bili v šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti označeni za enega izmed prednostnih ukrepov; poziva Komisijo, naj v končni oceni šestega okoljskega akcijskega programa predstavi predlog ciljev;

19.   poziva Komisijo, naj pripravi konkretne ukrepe za preprečevanje odpadkov na področju politike proizvodov, kemikalij in ekološkega oblikovanja, da bi se s tem zmanjšalo nastajanje odpadkov in prisotnost nevarnih snovi v odpadkih, kar bi pospešilo varno in okolju prijazno ravnanje z odpadki; poudarja pomen pospeševanja proizvodov in tehnologij, ki manj škodujejo okolju, kot tudi proizvodov, ki so primernejši za ponovno uporabo in recikliranje;

20.   opozarja na medsebojno vplivanje strategij za ravnanje z odpadki in drugih strategij, zlasti trajnostne uporabe naravnih virov, trajnostnega razvoja in integrirane politike do proizvodov;

21.   poziva Komisijo, naj do leta 2008 razvije nabor kazalcev, kot je bilo napovedano v strategiji o virih;

22.   poudarja, da ustrezno izvajanje koncepta odgovornosti proizvajalca predstavlja močan instrument za preprečevanje odpadkov;

23.   opozarja na vlogo kampanj obveščanja o politiki odpadkov, zlasti o preprečevanju, ter osveščanja javnosti o prednostih trajnostnega ravnanja z odpadki;

24.   poziva Komisijo, naj okrepi vidike preprečevanja odpadkov iz referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah, razvitih v skladu z Direktivo Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(7) (Direktiva IPPC), in v te dokumente vključi ustrezna navodila;

Ponovna uporaba

25.   poziva Komisijo, naj predstavi konkretne ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe in popravil z:

K evropski družbi recikliranja

26.   poudarja pomen doseganja skupnih minimalnih standardov za predelavo in recikliranje na ravni EU in poudarja, da bodo enaki pogoji delovanja vzpostavljeni le, ko bo prišlo do približanja uporabe ekonomskih instrumentov v celotni EU;

27.   poudarja pomen, ki ga ima ločevanje odpadkov po izvoru kot tudi cilji glede recikliranja in odgovornost proizvajalca za povečanje stopnje recikliranja določenih tokov odpadkov;

28.   spoznava potrebo po boljšem sodelovanju EU pri reševanju težav s čezmejnim odlaganjem odpadkov;

29.   poudarja, da bi moral materialno usmerjen pristop za spodbujanje recikliranja dopolnjevati pristop, usmerjen v tok odpadkov; poziva Komisijo, naj podrobneje razišče izvedljivost in ekonomsko upravičenost takšne strategije;

30.   vnovič poziva Komisijo, naj predlaga ločene direktive o biorazgradljivih odpadkih, gradbenih odpadkih in odpadkih pri rušenju objektov ter blatu iz čistilnih naprav, kot je nakazano v šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti;

31.   poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje Zelene knjige o okoljskih vprašanjih PVC-ja (KOM(2000)0469);

32.   poziva k zmanjšanju količin odpadkov, namenjenih odlaganju, na minimum; zopet poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih(8), ki bi vključevala naslednji časovni razpored:

33.   meni, da Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov(9) uvaja pravne obveznosti Baselske konvencije ZN(10) in sklepe OECD(11); podpira preprečevanje ekodampinga in lažne predelave ter poudarja, da je cilj urejanja pošiljk odpadkov izboljšati ponovno uporabo in recikliranje odpadkov za visoko raven varstva okolja in zdravja ljudi;

34.   poudarja, da imajo države članice pravico do uporabe načel bližine in samozadostnosti v zvezi s predelavo ali odlaganjem mešanih komunalnih odpadkov, da bi spodbudile nacionalno načrtovanje ravnanja z odpadki in sposobnost za sežiganje odpadkov;

o
o   o

35.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 242, 10.9.2002, str. 1. (2) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 401. (3) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 400. (4) UL C 362, 2.12.1996, str. 241. (5) UL C 76, 11.3.1997, str. 1. (6) UL L 332, 28.12.2000, str. 91. (7) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. (8) UL L 182, 16.7.1999, str. 1. (9) UL L 190, 12.7.2006, str. 1. (10) Baselska konvencija z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Sklep Sveta 93/98/EGS, UL L 39, 16.2.1993, str. 1). (11) Sklep Sveta OECD C(2001)107/končen o spremembah Sklepa OECD C(92)39/končen z dne 14. junija 2001 o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja.