Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2006–2007"(KOM(2006)0649) z dne 8. novembra 2006, zlasti vanj vključenega poročila o napredku Turčije,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2005 z naslovom "Strateški dokument širitve 2005" (KOM(2005)0561),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2006 o napredku Turčije na poti k pristopu(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o vlogi žensk v Turčiji v družbenem, gospodarskem in političnem življenju(2),

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 17. decembra 2004 o začetku pogajanj s Turčijo o pristopu k Evropski uniji 3. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju pravnega reda Skupnosti na področju pravic žensk in enakosti med spoloma,

–   ob upoštevanju Priporočila Rec(2003)3 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam za uravnoteženo udeležbo žensk in moških v političnem in javnem odločanju z dne 12. marca 2003,

–   ob upoštevanju Konvencije št. 177 Mednarodne organizacije dela iz leta 1996 o delu na domu,

–   ob upoštevanju poročila "Ženske in zaposlovanje" skupnega posvetovalnega odbora EU-Turčija v okviru Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, pripravljenega v Kayseriju (Turčija) dne 14. julija 2006,

–   ob upoštevanju poročila turškega parlamentarnega odbora iz leta 2006 o ubojih zaradi običajev in časti ter o nasilju nad ženskami in otroki,

–   ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 10. novembra 2005 o turških predpisih glede nošenja muslimanske naglavne rute v ustanovah višjega izobraževanja(3),

–   ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenega opcijskega protokola, ki sta del mednarodnega prava in h katerima je Turčija pristopila leta 1985 oz. 2002, ter ob upoštevanju člena 90 turške ustave, ki določa, da ima mednarodno pravo prednost pred turškim nacionalnim pravom,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0003/2007),

A.   ker morajo kandidatke za pristop k Evropski uniji obvezno sprejeti pravni red Skupnosti in ker so pravice žensk ter enakost med spoloma del tega pravnega reda,

B.   ker so v poročilu Komisije, ki je vključeno v strateški dokument širitve z dne 9. novembra 2005 in obravnava napredek Turčije na poti k pristopu, v zvezi s položajem žensk med drugim določene naslednje glavne skrb zbujajoče teme: nasilje nad ženskami, zlasti nasilje v družini in zločini zaradi časti, visoka stopnja nepismenosti, nizka stopnja udeležbe žensk v parlamentu in lokalnih predstavniških organih, nizka udeležba ter diskriminacija žensk na trgu dela, saj je ekonomska neodvisnost žensk bistvena za njihovo emancipacijo in bi ji morala Turčija posvetiti posebno pozornost,

C.   ker je Komisija v poročilu za leto 2006 o napredku Turčije zaključila, da je pravni okvir o pravicah žensk na splošno zadovoljiv, vendar si je treba še naprej prizadevati za njegovo izvajanje,

1.   poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami žensk, osnovni pogoj za članstvo v EU ter poziva Komisijo, naj vprašanje pravic žensk postavi v središče pogajanj s Turčijo;

2.   pozdravlja dejstvo, da je v pristopnih pogajanjih med Turčijo in Evropsko unijo nastopilo dejavno obdobje; vendar obžaluje, da se proces reform v Turčiji v zadnjem letu upočasnjuje in da še vedno obstajajo težave glede pravic žensk;

Izvajanje zakonodaje in usklajevanje

3.   ugotavlja, da je pravni okvir za pravice žensk na splošno zadovoljiv, vendar meni, da so še vedno pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju; zato ponovno poziva k celovitemu in učinkovitemu izvajanju pravnega reda Skupnosti na področju pravic žensk, zlasti v revnejših regijah države;

4.   poziva turško vlado, naj pospeši izvajanje nove zakonodaje o pravicah žensk, da se zagotovi popolna skladnost z zahtevami prava Skupnosti in njeno učinkovito izvajanje v praksi;

5.   poudarja, da so v novem kazenskem zakoniku, ki je začel veljati junija 2005, močno okrepljene osnovne pravice žensk, vendar evropske direktive o enakosti med moškimi in ženskami še vedno niso bile v celoti prenesene; je zaskrbljen zaradi (neuspešnih) poskusov, da bi razveljavili zakonodajo o pravicah žensk;

6.   obžaluje, da se v nekaterih delih jugovzhodne Turčije rojstva deklic ne prijavijo in da to ovira boj proti prisilni poroki in zločinom zaradi časti, saj žrtve uradno nimajo identitete; poziva turške oblasti, naj še naprej sprejemajo vse potrebne ukrepe in zagotovijo vpis vseh rojstev turških otrok v matično knjigo;

7.   poudarja, da mora turška vlada na celotnem ozemlju države ohraniti in po potrebi uvesti vpis porok v matično knjigo, zato da bodo vsi moški in ženske uživali državljanske pravice v celoti, npr. dostop do izobrazbe in zdravstvenega varstva, pa tudi enak dostop do trga dela;

8.   pozdravlja ustanovitev svetovalnega odbora o statusu žensk v Turčiji, ki bo svetoval o načrtovanju in izvajanju državnih politik, povezanih s pravicami žensk;

9.   poudarja, da je treba v ta odbor vključiti socialne partnerje, predstavnike organov in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji enakosti med spoloma, ter predstavnike sindikatov, saj doslej niso bili vključeni vanj, in poziva zadevne oblasti, naj ga učinkovito uporabljajo za uspešno usklajevanje med zainteresiranimi stranmi;

Civilna družba

10.   je še vedno zaskrbljen glede sodelovanja med nevladnimi organizacijami in turško vlado;

11.   poziva, da je treba enako obravnavati vse nevladne organizacije, vključno s svobodnimi in avtonomnimi organizacijami žensk;

12.   meni, da sta srečanje turškega ministra, ki je pristojen za pravice žensk, s predstavniki 55 ženskih organizacij v Turčiji in odločitev, da se vzpostavita bolj strukturirano sodelovanje ter učinkovitejše usklajevanje med ministrstvom in nevladnimi organizacijami, zgleda dobre prakse, ki jima je treba redno slediti; pričakuje, da se bo ta politična volja v prihodnje udejanjila v obliki konkretnih pobud in ukrepov;

13.   poziva Komisijo in turško vlado, naj prek uradnih in stalnih struktur ter ustanov priznata temeljno in bistveno partnersko vlogo nevladnih organizacij za pravice žensk in naj na podlagi predvidenih postopkov nevladne organizacije strukturirano vključita v postopek pogajanj o pristopu k EU;

14.   poziva turške oblasti, naj organizirajo obsežno kampanjo, da se v celotni družbi uveljavi podoba o ženskah kot akterkah, ki pomembno prispevajo h gospodarskemu in družbenemu razvoju;

15.   se zaveda vse večje zaskrbljenosti nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s pravicami žensk, zaradi težav, s katerimi se soočajo med obsežnim postopkom za pridobitev pomoči EU in med izvajanjem projektov, za katere so prejele pomoč; ugotavlja, da mnoge nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami žensk, odlašajo s prijavo, in zaradi tega nimajo koristi od tega izredno pomembnega vira sredstev;

16.   pozdravlja ustanovitev Centra za razvoj civilne družbe, ki dejavno podpira razvoj civilne družbe;

17.   poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno pomoč, med drugim s krepitvijo zmogljivosti drugih centrov za pomoč;

Podatki, merila uspešnosti in cilji

18.   ugotavlja, da še vedno ni natančnih podatkov o položaju žensk v Turčiji in da obstoječi podatki še ne zajemajo vseh težav, ki se nanašajo na položaj, vlogo in pravice žensk;

19.  V zvezi s tem odobrava pobudo o pripravi "statističnih podatkov po spolu" glede socialnega, kulturnega in gospodarskega življenja, vključno s podatki o razliki v plači med spoloma, ki jo je na začetku leta 2007 sprožil turški državni inštitut za statistiko;

20.   pozdravlja skupni projekt EU in Turčije z naslovom "Spodbujanje enakosti med spoloma" za okrepitev zmožnosti zadevnih strani, da zaščitijo ženske pred nasiljem v družini, in pozdravlja pobudo z naslovom "Nacionalna raziskava o vzrokih in posledicah nasilja nad ženskami", ki je del tega projekta in katere namen je vzpostaviti podatkovno bazo o nasilju nad ženskami;

21.   poziva turško vlado, naj zagotovi specifične in zanesljive podatke o stopnji nepismenosti med ženskami, o enakem dostopu žensk do izobraževanja, o težavah, povezanih z vključitvijo žensk v delovno silo, o nasilju nad ženskami ter o umorih zaradi časti in prisilnih porokah;

22.   poziva Komisijo, naj v svojih poročilih Evropskemu svetu o hitrosti reform pripravi jasne smernice in natančne kratko-, srednje- in dolgoročne cilje na področju pravic žensk;

23.   poziva turško vlado, naj zagotovi, da so v programe za pravice žensk vključene vse ženske, ne glede na jezik, raso, narodnost, barvo kože, politično mnenje, prepričanje in vero;

24.   je zaskrbljen zaradi ugotovitve Komisije, da se zakon o zaščiti družine izvaja le deloma, ter poziva turške oblasti, naj ga takoj začnejo pravilno in učinkovito izvajati, saj bo to pripomoglo k zaščiti položaja in pravic žensk znotraj družine;

Nasilje nad ženskami

25.   ugotavlja, da je nasilje nad ženskami še vedno problem in obsoja primere nasilja nad ženskami, vključno z uboji zaradi časti, nasiljem v družini, prisilnimi porokami in mnogoženstvom;

26.   je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da so kljub določbam iz novega kazenskega zakonika, v skladu s katerimi je "uboj zaradi časti" oteževalna okoliščina pri kaznivem dejanju umora, izrečene kazni kažejo mešano sliko, kot poudarja Komisija; poziva pravosodne organe, naj pravilno in učinkovito izvajajo ter razlagajo določbe kazenskega zakonika, da se preprečijo tovrstna kazniva dejanja in da zagotovijo, da se v primerih zločinov nad ženskami ne bo uveljavljalo zniževanja kazni in olajševalnih okoliščin;

27.   je globoko zaskrbljen, ker med ženskami še vedno prihaja do samomorov zaradi vpliva družine, zlasti na vzhodu in jugovzhodu države; poziva turške oblasti, naj ženske zaščitijo pred takim pritiskom njihovih družin in naj predložijo specifične in zanesljive podatke o samomoru med ženskami, zlasti v teh regijah;

28.   poziva javne ustanove (sodstvo, javno upravo, policijo, zdravstveni sistem itd.), naj ženskam v Turčiji, ki so žrtve nasilja, zagotovijo vso potrebno zaščito;

29.   poudarja, da morajo v primerih, ko žrtve niso prejele ustrezne zaščite in pomoči, javne ustanove sprožiti sodno preiskavo in da je treba storilcem kaznivih dejanj izreči disciplinski ukrep;

30.   pozdravlja uradno okrožnico, ki jo je izdal premier na podlagi poročila turške parlamentarne komisije o zločinih zaradi običajev in časti ter nasilju nad ženskami in v kateri je vsem ministrstvom, javnim ustanovam in lokalnim upravam naročil, naj uveljavijo predlagane rešitve v zvezi z nasiljem nad ženskami; poziva turško vlado, naj pripravi zavezujoča in praktična navodila za izvajanje te uradne okrožnice, zagotovi zadostna finančna sredstva za izvajanje potrebnih ukrepov ter opredeli posledice kršitev;

31.   pozdravlja uradno okrožnico turškega ministrstva za notranje zadeve z dne 9. januarja 2007, ki določa akcijski načrt usklajevanja politik za preprečevanje zločinov iz časti in zločinov iz običajev, ki zahteva odločno izvajanje zakona o ustanovitvi zavetišča v vseh občinah z več kot 50.000 prebivalci, ustanovitev posebnih odborov v mestih, ki bi usklajevali prizadevanja za pomoč žrtvam zločinov iz časti in iz običajev, ter sprejetje ukrepov za zagotavljanje psihološke in finančne pomoči in zaščite žrtvam;

32.   pozdravlja pobudo, da se vojaki med služenjem vojaškega roka izobražujejo o preprečevanju nasilja nad ženskami in da se teme, kot so pravice žensk kot del človekovih pravic, enakost med spoloma, nasilje nad ženskami in zločini zaradi časti vključijo v učni program policijskih šol;

33.   poziva turško vlado in Komisijo, naj prednostno obravnavata nasilje na splošno, še posebej pa zločine zaradi časti, in ustanovita posebna strogo varovana zatočišča, tudi v regijah v jugovzhodni Turčiji, da se bodo ženske lahko zatekle vanje v svoji soseščini; poziva k ukrepom podpore in pomoči za brezplačne svetovalne centre za ženske na jugovzhodu Turčije, kot je npr. KA-MER, in poziva h gospodarskemu razvoju, ki bo osredotočen na ženske v regijah, kjer so izpostavljene nasilju; poudarja, kako pomembne so sistematične preiskave in učinkovito kaznovanje ter izobraževanje policijskih in sodnih organov o vprašanjih enakosti med spoloma in o boju proti nasilju; poudarja, da je treba dati sodnikom navodila, da uporabljajo nove zakone in strogo kaznujejo nasilna dejanja na splošno, še posebej pa zločine zaradi časti, prisilne poroke in mnogoženstvo, in da je treba zaščititi priče; poziva turško vlado, naj sklene poseben sporazum s Komisijo o sodelovanju v programu Daphne in da temu nameni potrebna finančna sredstva iz nacionalnega proračuna;

34.   poudarja, da morajo ženske poleg zaščite dobiti predvsem psihološko oskrbo in svetovanje; zahteva, da se takšne storitve zagotovijo v zatočiščih za ženske ter na javnih mestih v regijah z visoko stopnjo samomorov pri ženskah in nasiljem nad njimi;

35.   poziva turške institucije, naj se povežejo z vsemi (civilnimi, socialnimi ali verskimi) skupinami v družbi in pripravijo kampanje ozaveščanja zlasti mladih o tem, da je nasilje nad ženskami in otroki huda kršitev človekovih pravic, s katerimi bodo dosegle zavračanje vsakršnih oblik nasilja;

Zatočišča

36.   ugotavlja, da v Turčiji zatočišča za ženske, ki so bile žrtve nasilja, katerih zmogljivost naj bi bila 469 oseb in so doslej nudila storitve 5 512 ženskam(4), ne zadostujejo za potrebe približno 70-milijonskega prebivalstva, hkrati pa so premalo izkoriščene že tako skromne možnosti iz veljavne zakonodaje, ki predpisuje vsaj eno zatočišče na občino z več kot 50.000 prebivalci;

37.   poziva turško vlado, naj za potrebe žensk zagotovi zadostno število učinkovitih in varnih zatočišč;

38.   pozdravlja uvedbo telefonske številke 183 za socialne storitve za družine, ženske, otroke in invalidne osebe, na katero je mogoče prijaviti nasilje, ter številke 157 za nujno pomoč po celotni državi za žrtve trgovine z ljudmi in je prepričan, da sta lahko ti dve telefonski liniji za pomoč dober zgled za EU;

39.   ponovno poziva Turčijo, naj ratificira dodatni protokol št. 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

40.   poziva turško vlado, naj v zavetiščih za ženske opravi strukturne in kadrovske izboljšave ter odpravi pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja do pritožb;

41.   spodbuja turško vlado, naj naredi več za spodbujanje sodelovanja med državnimi institucijami/lokalnimi oblastmi in neodvisnimi ženskimi organizacijami; jo poziva tudi, naj zagotovi finančno podporo neodvisnim in samostojnim zatočiščem za ženske;

Politična udeležba

42.   ugotavlja, da je politična udeležba žensk v Turčiji prenizka; poudarja, da je mogoče diskriminacijo žensk včasih najbolje odpraviti z ukrepi začasne pozitivne diskriminacije, kar med drugim omogoča tudi Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, in da so nujno potrebne vzornice na vplivnih in odločujočih položajih;

43.   predlaga uporabo ukrepov za zagotovitev ustrezne zastopanosti žensk na volilnih seznamih kot najboljšega načina za kratkoročno izboljšanje udeležbe žensk v turški politiki;

44.   poziva turške politične stranke, naj sprejmejo notranja pravila, s katerimi bodo zagotovile udeleženost žensk v svojih upravnih organih na vseh ravneh;

45.   poziva politične stranke v Turčiji, da od naslednjih volitev leta 2007 naprej na volilne sezname vključijo več kandidatk, ženskam v hierarhiji stranke namenijo ustrezno vlogo in povečajo ozaveščenost o pomenu udeležbe žensk v politiki;

46.   močno obžaluje, da v turškem parlamentu še vedno ni bil ustanovljen stalni odbor za pravice žensk in enakost med spoloma; poudarja, da je treba izpolniti obljube turške vlade in obljube, ki so jih nekatere politične stranke zapisale v svojih programih, ter poziva, da je treba odbor ustanoviti čim prej;

47.   je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitve Komisije, da so ženske še vedno izpostavljene diskriminaciji, med drugim zaradi pomanjkanja izobrazbe in visoke stopnje nepismenosti v državi, ter poziva turško vlado, naj zagotovi enakost med spoloma pri dostopu do izobrazbe in trga dela, zlasti na jugovzhodu države; zato poziva, da je treba v izobraževalnem sektorju sprejeti ukrepe, da bo pedagoško osebje znalo upoštevati razlike med spoloma, ter ohraniti sistem spodbud, da bodo dekleta nadaljevala šolanje; poziva tudi k ozaveščanju učenk in učencev glede enakih pravic za ženske in moške ter pravic žensk do samoodločanja, med drugim prek učbenikov, ki vključujejo enakost med spoloma;

Izobraževanje

48.   ugotavlja, da po ocenah Unicefa vsako leto med 600 000 in 800 000 deklet, ki so dosegla obvezno starost za vpis v šolo, ne more obiskovati pouka, ker jim to prepričujejo družine ali pa so razlog logistične težave;

49.   pozdravlja kampanjo za izobraževanje deklet z naslovom "Dekleta, pojdimo v šolo!", s pomočjo katere se je v šolo vpisalo 222 800 deklic; pozdravlja tudi "Kampanjo za podporo nacionalnemu izobraževanju", ki je v štirih letih dosegla skoraj 5 milijonov odraslih, večinoma žensk iz podeželskih območij in deklet, ki niso mogla obiskovati šole;

50.   poudarja pomen izobraževanja in prispevek, ki ga lahko ima za ekonomsko neodvisnost žensk; poziva turške oblasti, da vzpostavijo sistem spremljanja, zato da bi deklice ostale v sistemu izobraževanja; poudarja, kako pomembno je, da imajo šolajoče se ženske boljši dostop do visokih šol in univerz ter da se jih čim več usmeri v discipline, kot je psihologija, da bodo pripravljene in izobražene za pomoč ženskam, ki so žrtve zlorabe;

Udeležba na trgu dela

51.   ugotavlja, da je odstotek žensk na trgu dela izjemno nizek (pod 25 %), tudi v primerjavi s povprečno stopnjo zaposlenosti žensk v EU-27, ki znaša 49 %, in da je stopnja zaposlenosti žensk padla na približno 20 %, v nasprotju z vedno večjo udeleženostjo žensk v neformalnem sektorju, do česar pogosto pride zaradi nizke stopnje izobrazbe številnih žensk, pomanjkanja institucionaliziranih, razširjenih, dostopnih in ne predragih objektov za varstvo otrok, starejših in invalidnih sorodnikov ter delitve dela v družbi glede na spol;

52.   opozarja na ugotovitev Komisije glede enakih možnosti, da so potrebne prilagoditve v skladu s pravnim redom Skupnosti, zlasti kar zadeva starševski dopust, enako plačilo, enak dostop do delovnih mest ter obvezno poklicno in socialno varnost;

53.   v luči tega pozdravlja projekte, kot sta skupni projekt med Nizozemsko in Turčijo z naslovom "Krepitev enakosti med spoloma pri zaposlovanju" in prihodnji projekt "Podpiranje podjetništva žensk", ter sodelovanje med banko Garanti Bank in združenjem podjetnic KAGIDER v zvezi s krediti v znesku do 30 000 dolarjev ter brezplačnim usposabljanjem za podjetnice;

54.   poziva turško vlado, naj ustanovi organ oziroma več organov za spodbujanje, analizo, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja moških in žensk na trgu dela, vključno s poklicnim usposabljanjem v smislu člena 8(a) Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(5);

55.   poziva socialne partnerje in turško vlado, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev prehoda iz neformalnega gospodarstva v formalno; poziva Komisijo, naj podporo tem prizadevanjem vključi med svoje prednostne naloge;

56.   poziva turško vlado, naj zagotovi natančne podatke o diskriminaciji žensk, vključno z dostopom žensk, ki nosijo naglavno ruto, do trga dela, da bi ugotovili, ali obstaja nevarnost posredne diskriminacije na podlagi spola;

57.   poziva turško vlado, naj izboljša položaj delavcev na domu, med katerimi so večinoma ženske; v zvezi s tem poziva Turčijo, naj podpiše in ratificira konvencijo št. 177 Mednarodne organizacije dela in razširi turško delovno zakonodajo, da bo vključevala tudi delavce na domu;

58.   znova poziva turško vlado, naj pripravi in izvaja nacionalne akcijske načrte o ženskah in zaposlovanju z omejenim časovnim okvirom in konkretnimi cilji, kar je danes praksa v državah članicah EU;

59.   poziva turško ministrstvo za delo in socialne partnerje, naj vprašanja enakosti med spoloma vključijo v svoje politike in v kolektivne delovne pogodbe, ter poziva turške sindikate, naj organizirajo delo v neformalnem sektorju in usposobijo sindikalne predstavnike glede vprašanj enakosti med spoloma; v zvezi s tem pozdravlja pobude zveze sindikatov Türk-IS;

60.   poudarja, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri spodbujanju pravic žensk in njihovega udejstvovanja v gospodarskem, družbenem in političnem življenju; poziva socialne partnerje, naj še bolj spodbujajo vključevanje žensk v organe, ki so udeleženi v socialnem dialogu;

61.   je sklenil, da bo redno ocenjeval napredek glede pravic žensk v Turčiji, kar bo potekalo vzporedno in v povezavi z letnim poročilom Komisije o napredku, ter da bo napredek Turčije na tem področju ocenjeval v skladu z merili, opredeljenimi v tem poročilu;

o
o   o

62.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, posebnemu poročevalcu Združenih narodov o nasilju nad ženskami, generalnemu direktorju Mednarodne organizacije dela ter vladi in parlamentu Turčije.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0381. (2) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 385. (3) Leyla Şahin proti Turčiji, primer št. 44774/98. (4) Vir: Nimet Çubukçu, turški minister, pristojen za pravice žensk. (5) UL L 39, 14.2.1976, str 40. Direktiva kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 5.10.2002, str. 15).