Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Tržni pristop k upravljanju spektra v Evropski uniji" (KOM(2005)0400),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "V prihodnost usmerjena politika radijskega spektra za Evropsko unijo: drugo letno poročilo" (KOM(2005)0411),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Prednostne naloge politike spektra EU za digitalni preklop v okviru prihodnje regionalne konference ITU o radiokomunikacijah 2006 (RRC-06)" (KOM(2005)0461),

–   ob upoštevanju Odločbe št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru)(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o pregledu regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (KOM(2006)0334),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom "Prvo letno poročilo o politiki radijskega spektra v Evropski uniji: stanje izvajanja in perspektive" (KOM(2004)0507),

–   ob upoštevanju mnenja Skupine za politiko radijskega spektra (RSPG - Radio Spectrum Policy Group) z dne 19. novembra 2004 o sekundarnem trgovanju s pravicami za uporabo radijskega spektra (RSPG04-54 Rev.),,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta (transport, telekomunikacije in energija) z dne 9. in 10. decembra 2004 o Prvem letnem poročilu o politiki radijskega spektra v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje" (KOM(2005)0229) ter spremljajočega delovnega dokumenta osebja Komisije o razširjeni presoji vplivov (SEK(2005)0717),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva)(2),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah)(3),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi)(4),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu)(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje(6),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 22. in 23. marca 2005,

–   ob upoštevanju Direktive 2005/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o razveljavitvi Direktive Sveta 90/544/EGS o frekvenčnih pasovih, ki so določeni za usklajeno uvajanje vseevropskega kopenskega javnega radijskega osebnega klica v Skupnosti(7),

–   ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 6. aprila 2005 o širokopasovnih elektronskih komunikacijah po energetskih vodih(8),

–   ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 20. marca 2003 o usklajevanju določbe o javnem R-LAN dostopu do javnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v Skupnosti(9),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom "Elektronske komunikacije: pot do gospodarstva znanja" (KOM(2003)0065),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom "Povezava Evrope z visoko hitrostjo: novejši razvoj v sektorju elektronskih komunikacij" (KOM(2004)0061),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom "e-Evropa 2005: informacijska družba za vse - akcijski načrt, predložen za zasedanje Evropskega sveta v Sevilli 21. in 22. junija 2002" (KOM(2002)0263),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom "i2010 – prvo letno poročilo o evropski informacijski družbi" (KOM(2006)0215),

–   ob upoštevanju sporočila predsednika Barrosa v dogovoru s podpredsednikom Verheugnom spomladanskemu Evropskemu svetu leta 2005 z naslovom "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – nov začetek za Lizbonsko strategijo" (KOM(2005)0024),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta - naslednji koraki v izvajanju spremenjene Lizbonske strategije (SEK(2005)0622),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta (transport, telekomunikacije in energija) z dne 1. decembra 2005 o pospeševanju prehoda z analognega na digitalno,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom "Rezultati Svetovne konference o radiokomunikacijah (WRC-03)" (KOM(2003)0707),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom "Svetovna konferenca o radiokomunikacijah 2003 (WRC-03)" (KOM(2003)0183),

–   ob upoštevanju mnenja Skupine za politiko radijskega spektra z dne 23. novembra 2005 o politiki brezžičnega dostopa za elektronske komunikacijske storitve (bolj fleksibilen pristop k upravljanju spektra) (RSPG05-111),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2005 o pospeševanju prehoda z analogne na digitalno radiodifuzijo(10),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij o pospeševanju prehoda z analogne na digitalno radiodifuzijo (KOM(2005)0204),

–   ob upoštevanju mnenja Skupine za politiko radijskega spektra z dne 19. novembra 2004 o posledicah, ki jih bo za spekter imel prehod na digitalno radiodifuzijo (RSPG04-55 Rev.),

–   ob upoštevanju Protokola o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah, priloženega Amsterdamski pogodbi,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0467/2006),

A.   ker smo v Evropi zadnja leta priča vse hitrejšemu tehnološkemu napredku, ko se bakrena omrežja nadomeščajo z omrežji iz optičnih vlaken in ko se vse bolj uporabljajo brezžične komunikacije ter multimedijske platforme,

B.   ker je tehnološko zbliževanje za potrošnike koristno, saj omogoča večjo izbiro infrastrukture in storitev,

C.   ker je radijski spekter ključnega pomena za zagotavljanje velikega števila storitev,

D.   ker pomanjkanje spektra ovira uvajanje novih storitev,

E.   ker je uspeh WiFi pokazal, da se pas brez licence odslej lahko učinkoviteje uporablja,

F.   ker je učinkovita uporaba spektra odločilna pri zagotavljanju dostopa do spektra različnim zainteresiranim stranem, ki želijo nuditi storitve, in je torej ključni dejavnik pri rasti, produktivnosti in razvoju evropske industrije v skladu z Lizbonsko strategijo,

G.   ker učinkovita in preudarna uporaba spektra v skladu s členom 151(4) Pogodbe ES služi kulturnim ciljem politike EU in bi zato morala omogočati kulturno in jezikovno raznolikost kot tudi pluralizem medijev,

H.   ker so za dostop do spektra potrebni skupni tehnični parametri,

I.   ker bo digitalni preklop in prehod z analognega na digitalno sprostil več sto megahertzov spektra in s tem omogočil ponovno dodeljevanje spektra ter ponudil nove možnosti za rast trga,

J.   ker je pravni okvir za elektronske komunikacije predpogoj za odprt in konkurenčen trg elektronskih komunikacij; ker vse države članice njegovih določb niso pravočasno in pravilno prenesle v svoje sisteme,

K.   ker Komisija meni, da so digitalne elektronske komunikacije temeljnega pomena za celotno gospodarstvo, Lizbonski proces in Strategijo i2010, in je zato nujno potrebna reforma sistema upravljanja spektra,

L.   ker daje informacijska in komunikacijska tehnologija evropski industriji odlične možnosti za rast in razvoj ter lahko prispeva tudi k družbeni blaginji,

M.   ker lahko dostop do spektra olajša razvoj trgov, ki temeljijo na tehnologiji,

N.   ker je Komisija v različnih sporočilih o radijskem spektru, sprejetih v letih 2005 in 2006, predlagala bolj fleksibilen in učinkovit pristop k upravljanju spektra, med drugim tudi trgovanje s spektrom,

1.   meni, da mora Evropa sprejeti trajnostni pristop k spektru, ki bo spodbujal konkurenčnost in razvoj inovativnih tehnologij, oviral kopičenje pravic do uporabe frekvenc in združevanje v monopole ter koristil potrošnikom, ter da bi moral tak pristop upoštevati tehnološke spremembe pa tudi potrebe udeležencev na trgu in državljanov;

2.   poudarja, da postaja spekter v zadnjih letih vse pomembnejši in da je rast v tehnološkem sektorju med drugim odvisna od učinkovite uporabe spektra;

3.   ugotavlja, da se v EU sistemi za dodeljevanje spektra zainteresiranim stranem med državami članicami razlikujejo in da te razlike lahko povzročijo dodatne zamude in stroške; meni, da bo EU zato potrebovala učinkovite in prilagodljive smernice za mehanizme skupnega odločanja, pa tudi evropski register, potem ko bo dopolnjena in razširjena podatkovna baza EFIS in ko bo do nje mogoč širši dostop;

4.   se strinja s Komisijo, da bi bilo treba del dividende spektra nameniti tehničnemu usklajevanju na evropski ravni;

5.   spodbuja Komisijo, naj pri določanju prihodnje smeri politike radijskega spektra upošteva realnost dividende spektra ter preuči, ali je uporabnikom brez licence smiselno omogočati dostop do dividende spektra;

6.   poudarja, da mora izvajanje novih pogojev uporabe spektra zagotoviti neomejeno izbiro, katero tehnologijo uporabiti in katero storitev zagotavljati v določenem pasu spektra;

7.   pozdravlja razvoj novih radijskih tehnologij, ki učinkovito in fleksibilno uporabljajo radijski spekter ter omogočajo interoperabilnost in soobstoj;

8.   zavrača enostranski tržni model upravljanja spektra in od Komisije zahteva takšno reformo sistema upravljanja spektra, ki bo omogočila soobstoj različnih modelov izdajanja dovoljenj, tj. tradicionalno upravo, uporabo brez številčnih omejitev in nove, tržno usmerjene pristope; poudarja, da mora biti cilj spodbujanje gospodarske in tehnične učinkovitosti ter uporabnost teh dragocenih virov za družbo;

9.   poudarja, da morata biti pri upravljanju s spektrom nevtralnost tehnologije in nevtralnost storitev splošni načeli za spodbujanje konkurenčnosti in inovacij v okviru Lizbonske strategije; poudarja, da je treba s spektrom upravljati na fleksibilen in pregleden način, ki bo omogočal kulturno in jezikovno raznolikost, svobodo izražanja, pluralizem medijev in ki bo upošteval tehnične, družbene, kulturne in politične potrebe vseh držav članic;

10.   poudarja pomen tehnične nevtralnosti za spodbujanje inovacij in interoperabilnosti ter poziva k prožnejši in preglednejši politiki, ki bo upoštevala javni interes;

11.   meni, da je treba glede na tehnološki napredek doslej veljavni pristop k uporabi frekvenc prilagoditi zahtevam hitro se spreminjajoče informacijske družbe ter hkrati zagotoviti visokokakovostno opravljanje storitev in s tem povezano varstvo potrošnikov; meni, da upravljanje spektra ne bi smelo temeljiti zgolj na tržno usmerjenem pristopu, ampak mora upoštevati tudi širše družbene, kulturne in politične vidike;

12.   pozdravlja predlog Komisije o sprejemanju raznovrstnih modelov upravljanja spektra, vključno z modelom brez licence, ki zagotavlja dodatno fleksibilnost, s tem ko omogoča prost dostop z nekaterimi tehničnimi omejitvami; meni, da bo imel razvoj ustrezne mešanice različnih modelov izdajanja dovoljenj pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev politike EU;

13.   se strinja, da je radijski spekter ključni vir za številne dejavnosti in da je pomemben za dobro delovanje notranjega trga; poudarja, da bi morala uporaba tržnih mehanizmov ščititi interese potrošnikov in spodbujati sprejemanje inovativnih izdelkov in storitev; se tudi strinja, da je treba v skladu s členom 151(4) Pogodbe ES upoštevati tudi družbene, kulturne in politične vidike; nadalje meni, da lahko avdiovizualna politika, spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter pluralizem medijev upravičijo odstopanje od načela nevtralnosti storitev;

14.   meni, da bi lahko na ravni držav članic upravni način dodeljevanja pravic do spektra dopolnili tako, da se več frekvenc nameni uporabi brez licenc, torej možni skupni uporabi, ter da se dovoli trgovanje s spektrom pod pogojem, da ta širitev ne ogroža kontinuitete in kakovosti storitev, povezanih z obveščanjem javnosti in njeno zaščito; meni, da je treba pojasniti pojav in standardne pogoje trgovanja s spektrom;

15.   poudarja, kako so komunikacije pomembne za podeželske in manj razvite regije, kjer bi lahko razširjanje širokopasovnosti, mobilnih komunikacij na nižjih frekvencah in novih brezžičnih tehnologij pomenilo učinkovite rešitve, ki bi v vseh 27 državah članicah EU zagotovile pokritost v celoti in s tem omogočile trajnostni razvoj vseh področij; meni, da se pri uresničevanju celotne pokritosti vseh področij breme ne sme prenesti na vpletene regije;

16.   poudarja nevarnost pomanjkanja frekvence in težav zaradi motenj, ki jih povzroča vzporedno analogno-digitalno oddajanje med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami, ter poudarja, da bi morale vse države in regije EU imeti koristi od digitalne dividende;

17.   ugotavlja, da je treba zaradi pomanjkanja virov ustrezen del spektra dodeliti tako, da bo zadovoljil potrebe potrošnikov ter potrebe po storitvah javnega in splošnega interesa, vključno z radiodifuzijo; poleg tega poudarja, da je treba v primeru nespoštovanja obveznosti pri dodeljevanju frekvenc vključiti klavzulo o ponovnem dodeljevanju frekvenc;

18.   poziva države članice, naj opredelijo prednost, ki jo bo imela zaščita javnega interesa in frekvenc strateškega pomena, kar je ključno načelo pri razvoju politike upravljanja spektra;

19.   priznava, da je učinkovitost pri upravljanju spektra skupna naloga držav članic, nacionalnih regulatorjev in industrije; vztraja pri tem, da je potrebno zagotoviti stabilnost in kontinuiteto medijskih storitev, ki jih nudijo izdajatelji radijskega in televizijskega programa, vendar hkrati poudarja pomen enakih konkurenčnih pogojev za nove udeležence in tehnologije; meni, da je treba v korist potrošnikov, podjetij in zaposlovanja na splošno zagotoviti prostor inovacijam; poziva Komisijo, naj razjasni posebna tveganja, povezana z motnjami, in pogoje uporabe novih pravil v državah članicah ter predlaga prilagojene rešitve;

20.   poziva Komisijo, naj pri pregledu pravnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja in storitve zagotovi, da se pri dodeljevanju zmogljivosti prenosa na evropski ravni dovolj upošteva pomen radiodifuzije za svobodno oblikovanje mnenja posameznikov in javnosti ter za raznolikost mnenj;

21.   ugotavlja, da se morajo storitve javnega in splošnega interesa prilagajati spremembam v tehnologiji, da bi se ohranila njihova visoka kakovost;

22.   ugotavlja, da je za razvoj novih storitev in novih oblik brezžičnih tehnologij bistven dostop do usklajenih frekvenčnih pasov, saj si industrija prizadeva za skupne pogoje uporabe, ki omogočajo fleksibilnost in učinkovito uporabo spektra, zato da bi se preprečile hude omejitve rasti v sektorju IKT v EU v primeru, če frekvence, ki naj bi novim potrebam ustrezale, ne bi bile dodeljene;

23.   pozdravlja predlog Komisije o uvedbi tržno usmerjenega pristopa k spektru in priznava, da se bo običajni model še naprej uporabljal, zlasti tam, kjer gre za pomembne javne interese;

24.   meni, da bo uvedba tržnega pristopa k spektru najbolj učinkovita, če bo temeljila na soglasnem dogovoru, ki ga bodo podprli regulativni organi, operaterji in drugi akterji; v zvezi s tem opozarja na delo Skupine evropskih regulatorjev (SER) in Skupine za politiko radijskega spektra;

25.   zahteva, naj se predlogi Evropske komisije o upravljanju in trgovanju s spektrom natančno preučijo ter se na politični ravni doseže skupni dogovor o njihovem izvajanju;

26.   ugotavlja, da se s sprostitvijo spektra obstoječim uporabnikom porajajo številna vprašanja, in zato poziva k jasnemu pravnemu okviru, ki bo zagotavljal na konkurenčnosti temelječe rešitve in med drugim opredelil tudi pogoje za vstop in izstop, ohranjanje pravic do spektra, odgovornosti glede motenj in mehanizme za reševanje sporov;

27.   predlaga naj se, da bi dosegli tehnološko usklajenost, oblikujejo minimalni skupni tehnični in ureditveni pogoji za zagotovitev tehničnega soobstoja in v izogib motnjam, posebna pozornost pa naj se nameni preprečevanju negativnega vpliva na uporabo že dodeljenih frekvenčnih pasov in ureditvi čezmejnih vprašanj;

28.   poziva k uravnoteženemu in učinkovitemu pristopu k upravljanju s spektrom, zato da bi bile družbene, kulturne in gospodarske koristi od njegove uporabe kar največje, da se bi spodbujal razvoj inovativnih storitev, zagotovila delovna mesta in rast v skladu z Lizbonsko strategijo in da bi v elektronskih komunikacijah evropska industrija postala vodilna v svetu;

29.   je prepričan, da bodo v prihodnosti na voljo še bolj dovršeni paketi, kot so že obstoječi paketi trojnih storitev, ki ponujajo govorno tehnologijo, dostop do interneta in televizijo, in da se bodo na ta način meje med izdelki in storitvami na področju elektronskih komunikacij v prihodnje še bolj zabrisale;

30.   meni, da je treba poleg tržnega pristopa pozornost nameniti tudi temu, da se dostop do trga za spekter zagotovi vsem; ugotavlja, da se tak dostop lahko omogoči le, če se z izobraževanjem ali alternativnimi možnostmi usposabljanja zagotovijo informacije, znanje in tehnološka infrastruktura;

31.   ugotavlja, da so ureditve za dodeljevanje in izkoriščanje spektra v državah članicah zelo različne, kar predstavlja resno oviro za doseganje dobro delujočega enotnega trga;

32.   države članice poziva, naj podprejo ukrepe okrepljenega sodelovanja med organi, ki upravljajo s spektrom, ugotovijo, ali obstajajo področja, kjer bi skupno dodeljevanje spektra omogočilo uveljavljanje novih tehnologij in storitev, pospešijo izmenjavo informacij ter odstranijo omejitve zaradi prestrogih predpisov in ureditev;

33.   poudarja, da je za prehod treba zagotoviti dovolj časa in zato poziva k uporabi načela postopnosti na tem področju; meni, da je treba upoštevati vpliv na manjša omrežja, zlasti lokalna brezžična omrežja, za katera sedaj dovoljenja niso potrebna, in da je treba spodbujati univerzalni širokopasovni dostop, zlasti na podeželju;

34.   poudarja potencialno vrednost spektra, sproščenega ob digitalnem preklopu (digitalna dividenda), ki lahko poveča splošno razpoložljivost cenovno sprejemljivega mobilnega/brezžičnega širokopasovnega dostopa, tudi na podeželju;

35.   poziva, naj se za spodbujanje pravne varnosti oblikujejo jasne opredelitve pravic in obveznosti; poudarja, da je pomembno ločevati ponudnike infrastrukture od ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev ter preprečevati nastajanje monopolov;

36.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 108, 24.4.2002, p.1. (2) UL L 108, 24.4.2002, str. 33. (3) UL L 108, 24.4.2002, str. 51. (4) UL L 108, 24.4.2002, str. 21. (5) UL L 108, 24.4.2002, str. 7. (6) UL C 291 E, 30.11.2006., str. 133. (7) UL L 344, 27.12.2005, str. 38. (8) UL L 93, 12.4.2005, str. 42. (9) UL L 78, 25.3.2003, str. 12. (10) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 115.