Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Posvetovanje glede ukrepov Skupnosti na področju zdravstvenih storitev" (SEK(2006)1195/4),

–   ob upoštevanju člena 152 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju "Sodišče") v zadevah Decker (C-120/95, 28. april 1998), Kohll (C-158/96, 28. april 1998), Geraets-Smits & Peerbooms (C-157/99, 12. julij 2001), Vanbraekel (C-368/98, 12. julij 2001), IKA (C-326/00, 25. februar 2003), Müller-Fauré & van Riet (C-385/99, 13. maj 2003), Inizan (C-56/01, 23. oktober 2003), Leichtle (C-8/02, 18. marec 2004) in Watts (C-327/04, 16. maj 2005),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o mobilnosti bolnikov in razvoju zdravstvenega varstva v Evropski uniji(1),

–   ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor B6-0013/2007 Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 108 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker so bile zdravstvene storitve izključene iz Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(2),

B.   ker v Evropski parlament trenutno poteka razprava o osnutku poročila o vplivu in posledicah izključenosti zdravstvenih storitev iz Direktive 2006/123/ES;

C.   ker je Sodišče od leta 1998 izdalo že več sodb, na podlagi katerih imajo bolniki pravico izbirati zdravstveno oskrbo in zdravljenje drugod, pri čemer se za povračilo stroškov zdravstvenega varstva v tujini uporablja načelo prostega pretoka,

D.   ker je Sodišče najprej razsodilo, da naj bi povračilo stroškov, nastalih v drugi državi članici, za kar je potrebno predhodno dovoljenje, oviralo zagotavljanje storitev, vendar je pozneje načela povračil in potrebe po predhodnem dovoljenju dodatno razvilo,

E.   ker sistemi zdravstvenega varstva v Evropski uniji temeljijo na načelih solidarnosti, enakosti in univerzalnosti, da se vsem ljudem zagotovi ustrezna visokokakovostna nega, ne glede na zaslužek, socialni status ali starost,

F.   ker ima vsaka država svoj sistem zagotavljanja zdravstvenega varstva,

1.   pozdravlja pobudo Komisije, da sproži postopek posvetovanja za določitev najboljših ukrepov Skupnosti in s tem zagotovi okvir za čezmejne vidike zdravstvenega varstva;

2.   opozarja na obveznosti iz Pogodbe, da se v vseh politikah Skupnosti zagotovi visoka stopnja zdravstvenega varstva ljudi; opozarja tudi na člen 95(3) Pogodbe, ki določa pravno podlago za ukrepe notranjega trga na področju zdravja; zato meni, da je treba oblikovati pravni okvir za zagotavljanje čezmejnega zdravstvenega varstva, ki bo najbolje omogočal pravočasen dostop bolnikov do ustreznega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva, zagotavljanje čezmejnih zdravstvenih storitev in trajno financiranje zdravstvenega varstva;

3.   poudarja, da vidiki čezmejnega zdravstvenega varstva zajemajo mobilnost bolnikov in mobilnost strokovnjakov na področju zdravstvenega varstva ter tudi zagotavljanje zdravstvenega varstva v drugi državi; prav tako poudarja, da sodbe Sodišča izrecno obravnavajo problem pravice bolnikov, da poiščejo zdravljenje drugod in da jim sistemi nacionalnega zdravstvenega zavarovanja povrnejo stroške zdravljenja;

4.   zato meni, da je zagotavljanje pravne varnosti pri povračilu stroškov za čezmejno zdravstveno varstvo eno prednostnih vprašanj tako za bolnike kot za sisteme nacionalnega zdravstvenega zavarovanja in izvajalce zdravstvenih storitev; poudarja, da je treba pojasniti postopke in pogoje povračil za posamezne primere;

5.   poziva Komisijo, naj oblikuje skupna načela in osnovne smernice zdravstvenega varstva in tako zagotovi varnost bolnikov; meni tudi, da je za izboljšanje izmenjave najboljše prakse, zlasti med strokovnjaki za varovanje zdravja, pomembna uvedba usklajenih zdravstvenih kazalnikov na ravni Skupnosti (kot so npr. standardi za preiskave krvi);

6.   meni, da mora EU igrati pomembno vlogo pri zagotavljanju boljšega dostopa bolnikom do informacij o čezmejni mobilnosti s tem, da usklajuje sodelovanje držav članic na tem področju;

7.   meni, da mora biti mobilnost bolnikov vedno odvisna od njihove lastne izbire in da se nanje pri tej prosti izbiri ne sme izvajati pritiska;

8.   poudarja, da je treba bolnikom v vseh primerih zagotoviti varstvo ne glede na to, kje in kako se izvajajo zdravstvene storitve; poziva, da je treba jasno določiti odgovornosti različnih organov pri nadzoru nad ponudniki zdravstvenega varstva in da si morajo nacionalne oblasti učinkovito izmenjavati informacije o registraciji in disciplinskem statustu strokovnjakov za varovanje zdravja; meni, da je treba vzpostaviti mehanizem za pritožbe v zvezi s slabim čezmejnim zdravstvenim varstvom;

9.   poudarja, da v večini primerov zdravljenju in zdravniški oskrbi sledijo pregledi, kar lahko dolgo traja; ugotavlja, da je treba med različnimi stopnjami zdravljenja in nege določiti jasna pravila za dodeljevanje nalog in odgovornosti med izvajalci zdravstvenih storitev;

10.   meni, da je uvedba pravnega okvira na ravni Skupnosti najboljši način zagotavljanja pravne varnosti bolnikov, nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva in zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev; meni, da je ta način najboljši tudi za spodbujanje optimalne rabe sredstev zdravstvenega varstva in dostopa do zdravljenja;

11.   meni, da je treba skupno listino pravic bolnikov vključiti v ta okvir Skupnosti, da se zagotovi izvajanje teh pravic v praksi preko meja in v matični državi;

12.   meni, da je treba v pravni okvir vključiti mehanizem za zbiranje in izmenjavo informacij med nacionalnimi oblastmi o izvajalcih zdravstvenih storitvah, njihovi registraciji in disciplinskem statusu ter strokovnem znanju, ki je na voljo; meni tudi, da bi oblikovanje mreže evropskih informacijskih centrov bistveno prispevala k zdravljenju bolezni;

13.   meni, da je treba zaradi varnost pacientov v pravni okvir vključiti obveznost, da si nacionalne oblasti izmenjujejo informacije o registraciji in disciplinskem statusu strokovnjakov za varovanje zdravja, ki sodelujejo v čezmejnem zdravstvenem varstvu;

14.   poziva države članice, da uveljavijo pristop "vse na enem mestu" za pritožbene postopke za bolnike;

15.   poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti zagotavljanju informacij bolnikom o njihovih pravicah in dolžnostih ter naj v zakonodajni predlog vključi ustrezne določbe;

16.   je prepričan, da lahko prihodnji okvir Skupnosti okrepi pravice evropskih državljanov v vlogi bolnikov in hkrati spodbudi države članice k razvoju sistemov zdravstvena varstva;

17.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 543. (2) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.