Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 22. novembra 1990 o prihodnjem financiranju Evropske skupnosti(1) in z dne 21. aprila 1994 o novem sistemu lastnih sredstev za Evropsko unijo(2),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 94/728/ES, Euratom z dne 31. oktobra 1994 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(3),

–   ob upoštevanju dokumenta z dne 7. oktobra 1998 z naslovom "Financiranje Evropske unije – poročilo Komisije o delovanju sistema virov lastnih sredstev" (KOM(1998)0560),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 1999 o nujnosti spremembe in reforme sistema virov lastnih sredstev Evropske unije(4),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. novembra 1999 o predlogu Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti,(6)

–   ob upoštevanju poročila Komisije o delovanju sistema virov lastnih sredstev (KOM(2004)0505) in predloga Komisije za novo odločbo Sveta o sistemu virov lastnih sredstev, ki mu je priložen predlog Uredbe Sveta o izvajanju ukrepov za korekcijo proračunskih neskladij v skladu s členoma 4 in 5 Odločbe Sveta z dne (...) o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (KOM(2004)0501), predstavljen dne 14. julija 2004,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije 2007-2031(7),

–   ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta: Lastna sredstva: razvoj sistema v EU s 25 državami članicami, predstavljena dne 30. junija 2005(8).

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005 v Bruslju,

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti in delovnega dokumenta Komisije o izračunavanju, financiranju, plačilu in vnosu v proračun popravka proračunskih neravnovesij v korist Združenega kraljestva ("popravek za Združeno kraljestvo") v skladu s členoma 4 in 5 Sklepa Sveta z dne (...) o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (KOM(2006)0099),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. julija 2006 o predlogu Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(9),

–   ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta "Lastna sredstva EU – predhodna ocena obsega davkov držav članic pri podpori vseevropskega davčnega sistema", predstavljene januarja 2007(10),

–   ob upoštevanju srečanj Odbora za proračun s predsedniki odborov za proračun nacionalnih parlamentov dne, ki so potekala dne 16. junija 2005 in 21. junija 2006,

–   ob upoštevanju odgovorov na vprašalnik o lastnih virih, ki ga je Odbor za proračun dne 30. novembra 2005 poslal vsem odborom za proračun v nacionalnih parlamentih držav članic,

–   ob upoštevanju uradne in neuradne izmenjave mnenj med sedanjim poročevalcem za lastna sredstva in pristojnimi parlamentarnimi odbori ali njihovimi predstavniki, ki je na povabilo nacionalnih parlamentov, zainteresiranih za razpravo o tem vprašanju, potekala v letih 2006 in 2007,

–   ob upoštevanju rezultatov delovnih skupin o prihodnjem financiranju Evropske unije na skupnih parlamentarnih srečanjih dne 8. in 9. maja 2006 ter 4. in 5. decembra 2006,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(11), zlasti točke 8 Sporazuma, in izjave št. 3 o pregledu finančnega okvira, ki je priložena sporazumu,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za ustavne zadeve, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0066/2007),

A.   ker je bila na začetku Evropska skupnost ali Evropska skupnost za premog in jeklo, ustanovljena dne 23. julija 1952, financirana z dejanskim sistemom virov lastnih sredstev, ki je temeljil na zaračunavanju dajatev za vsako tono proizvedenega jekla, medtem ko so podjetja za proizvodnjo premoga in jekla plačevale dajatve neposredno v proračun ESPJ,

B.   ker je bilo v okviru Rimske pogodbe z dne 25. marca 1957 določeno, da se Evropska gospodarska skupnost financira z nacionalnimi prispevki le v prehodnem obdobju, ob koncu tega obdobja pa bi moral slediti prehod na sistem virov lastnih sredstev,

C.   ker se je ta prehod zgodil šele 21. in 22. aprila 1970, ko je Evropski svet v Luxembourgu sprejel sklep o ukinitvi nacionalnih prispevkov in uvedbi novega sistema financiranja, temelječega na dveh dejanskih virih lastnih sredstev – kmetijske dajatve in carine, ki ju dopolnjuje tretji vir na osnovi davka na dodano vrednost (DDV),

D.   ker so bila vsa prizadevanja Parlamenta(12), da pri določanju ocenjene osnove, ki se bi jo uporabljalo pri sredstvih iz vira DDV ("metoda dohodkov") uporabi dejanske dohodke od DDV namesto usklajene osnove, izračunane na podlagi povprečne ponderirane stopnje za skupne neto prihodke ("prihodkovna metoda"), zaman in se je zato vir sredstev DDV od dejanskega vira lastnih sredstev z močno neposredno povezavo z evropskim državljanom, spremenil v orodje za računanje prispevka države članice,

E.   ker je v "sporazumu iz Fontainebleauja", ki so ga sklenili predsedniki držav in vlad 25. in 26. junija 1984, jasno navedeno, da je "politika izdatkov končno ključno sredstvo za reševanje vprašanja proračunskih neravnovesij"; ker je kljub temu Evropski svet istočasno vzpostavil "britanski rabat" ali mehanizem popravka za Združeno kraljestvo, ki določa, da od leta 1985 Združeno kraljestvo prejema 66 % razlike med deležem plačil za DDV in deležem razporejenih odhodkov za zadevno leto, ker stroške tovrstnega rabata financirajo vse države članice, določena pa je bila zgornja meja prispevka Nemčije; ker je zaradi tega Združeno kraljestvo upravičeno do rabata na letne prispevke v proračun EU v povprečni višini 5,3 milijarde EUR v obdobju 2001-2004,

F.   ker so se na istem srečanju predsedniki držav in vlad dogovorili, da je lahko do enakega rabata, načeloma in v določenem trenutku, upravičena "katera koli država članica, za katero bi bilo ugotovljeno, da bi morala nositi preveliko proračunsko breme v primerjavi z njeno sorazmerno blaginjo",

G.   ker je Evropski svet v Bruslju dne 11. do 13. februarja 1988 določil zgornjo mejo proračuna Skupnosti, in sicer 1,2 % BDP za plačila in 1,3 % za obveznosti, ter potrdil, da države članice lahko obdržijo 10 % prihodkov iz tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja,

H.   ker se je zgornja meja za lastna sredstva zvišala na 1,24 % BND EU v odobritvah plačil in 1,31 % v odobritvah za prevzem obveznosti v obdobju 1993–1999, za EU s 15 državami članicami, in je kljub širitvi od takrat ostala nespremenjena,

I.   ker je, kar je še najpomembneje, Evropski svet je v Bruslju leta 1988 uvedel četrti "dodatni" vir na osnovi BDP, iz katerega bi morali črpati sredstva, če in ko znesek iz naslova DDV in tradicionalnih lastnih sredstev ne bi zadoščal za kritje finančnih obveznosti Skupnosti,

J.   ker je sčasoma ta vir postal ključni vir za proračun Evropske unije in bo v finančnem letu 2007 predvidoma prispeval 70 % prihodka, medtem ko sredstva iz naslova DDV prispevajo približno 15 %, delež tradicionalnih lastnih sredstev (carin in kmetijskih dajatev) pa se je tako zmanjšal na le 15 % dohodka,

K.   ker veljavni Sklep o lastnih sredstvih z dne 29. septembra 2000, ki je začel veljati 1. marca 2002, določa: zgornjo mejo lastnih sredstev v višini 1,24 % BND Unije (enakovredna 1,27 % BDP) za odobritve plačil in 1,31% BND (enakovredna 1,335 % BDP) za odobritve za prevzem obveznosti, 25 % nadomestilo za države članice za kritje stroškov zbiranja tradicionalnih lastnih sredstev, najvišjo stopnjo DDV v višini 0,50 %, omejitev osnove davka na dodano vrednost v državah članicah na 50 % njihovega BDP (omejitev osnove DDV) in rabat v korist ene države članice z izjemami za nekatere države članice pri financiranju tega rabata,

L.   ker je namen najnovejšega predloga Komisije, predstavljenega v letu 2006, izvajanje sklepov Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005 na področju lastnih sredstev, katerih poglavitna značilnost je, da za nekatere države članice neto plačnice k že obstoječemu seznamu izjem dodajajo še več posebnih pogojev, kot so npr. nižje stopnje DDV ali bruto znižanje letnih prispevkov iz BND, kar povečuje zapletenost in nerazumljivost sistema ter nadaljnje vzdrževanje kratkovidnega koncepta proračunskih neravnovesij,

M.   ker je Evropski svet ponovno potrdil sklep, sprejet v letu 2000, o povečanju premije za zbiranje sredstev za države članice od 10 % na 25 % tradicionalnih lastnih sredstev, kljub neizpodbitnemu dejstvu, da to ni v nobeni povezavi z dejanskimi stroški za zbiranje sredstev, ki jih imajo države članice, in daje prednost državam članicam, ki zberejo velik delež carinskih dajatev na škodo drugih držav, in bi morala biti zato raje upoštevana druga oblika rabata,

N.   ker so predlog Komisije za nov sklep o lastnih sredstvih, čeprav ga je Parlament že sprejel(13), v Svetu ustavile države članice, ki so ga na začetku podprle, sedaj pa mu nasprotujejo, ker ga same ne želijo izvajati,

O.   ker je celovit pregled prihodkov in odhodkov EU, ki je v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 predviden v letu 2008/2009, priložnost za povratek k dejanskemu, a pravičnemu, sistemu virov lastnih sredstev v duhu ustanovnih pogodb Evropskih skupnosti in te priložnosti Parlament ne želi zamuditi;

P.   ker od začetka leta 2006 potekajo posvetovanja z nacionalnimi parlamenti, zainteresiranimi za razpravo o tem vprašanju, z namenom, da bi vložili vsa prizadevanja za oblikovanje skupne parlamentarne podlage pri skorajšnjem postopku pregleda,

Q.   ker so bila doslej ta posvetovanja pravzaprav preprosta izmenjava osebnih mnenj med poslanci, ker večina nacionalnih političnih strank in parlamentov še ni imela priložnosti sprejeti uradnega stališča o vprašanju lastnih sredstev,

R.   vendar so ta srečanja udeležencem omogočila opredelitev več skupnih točk ter skupnega cilja, ki si prizadeva za vzpostavitev skupnega delovanja na področju prihodnjega financiranja EU,

S.   ker je v tem času predsednik portugalskega parlamenta predlagal organizacijo konference predsednikov odborov za proračun in finance nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta v času portugalskega predsedovanja v drugi polovici leta 2007, ki bo posvečena vprašanju lastnih sredstev in finančnih okvirov Unije,

Pomanjkljivosti sedanjega finančnega sistema

1.   poudarja, da je sistem, v katerem se približno 70 % prihodkov Unije ne črpa iz lastnih sredstev, ampak iz nacionalnih proračunov iz naslova BNP, 15 % pa iz virov kot so delež stopnje DDV, ki je (zaradi načina po katerem je določena) v vsakem pogledu ne moremo obravnavati kot lastno sredstvo EU, vendar je v nasprotju z določbami in duhom Rimske pogodbe; poudarja, da obstoj Evropske unije zagotavlja povečanje trgovanja znotraj Skupnosti in "blaginjo" držav članic, zaradi česar se EU popolnoma upravičeno lahko opremi s sistemom dejanskih virov lastnih sredstev in ne s sistemom virov, vezanih na nacionalne prispevke;

2.   poudarja, da so prav "članarine" okrepile kratkovidno razpravo o neto plačnikih, ki ne upravičuje koristi Evropske unije na področju miru, svobode, blaginje in varnosti, ne glede na to, da je načelo "neto proračunskega salda" zelo pomanjkljivo tudi v tehničnem smislu in ne omogoča ničesar več od izračuna približnih zneskov; poudarja, da niti stran prihodkov ("roterdamski učinek") niti stran odhodkov ("luksemburški učinek") neto salda ne odražata dejanskih razmer na celovit način;

3.   izraža globoko prepričanje, da je obstoječi sistem virov lastnih sredstev, ki temelji na prispevkih držav članic, nepravičen za splošno javnost in nedemokratičen ter ne pomaga pri poudarjanju obveze za evropsko povezovanje; poleg tega tak sistem, ker se prispevek Evropski uniji razume kot dodatno breme za nacionalne proračune, Uniji ne zagotavlja zadostnih sredstev za vse njene politike; zelo kritično ocenjuje nastale razmere, ki posameznim državam članicam dopuščajo, da lahko uradno financirajo le politike v lastnem interesu; izraža bojazen, da je to lahko začetek uničenja vrednot, ki so zaznamovale uspeh Evropske unije v zadnjih petdesetih letih;

4.   poudarja, da je obstoječi sistem s štirimi različnimi viri ter različnimi mehanizmi rabata, vključno s tistimi v korist ene države članice, kot je na primer britanski rabat, ali posebnimi, kot so rabati pri financiranju drugih rabatov, izjemno zapleten, nepregleden in popolnoma nerazumljiv evropskim državljanom; poudarja, da sistem v ničemer ne prispeva k izpolnjevanju zahteve za vzpostavitev neposredne povezave med Unijo in njenimi državljani;

5.   ugotavlja, da zahteva po glasovanju s soglasjem v odločitvah o "lastnih sredstvih" in "finančnih perspektivah" vsak izid glasovanja na teh področjih pogojuje z dobro voljo in finančno sposobnostjo celo najbolj omahljivih držav članic, bogatih ali revnih; zato ni presenečen, da so tovrstni izidi pogosto obžalovanja vredni;

6.   nepravilnostim tega sistema pripisuje pomanjkljivosti dogovora Evropskega sveta o novem finančnem okviru 2007–2013, doseženega na srečanju Evropskega sveta dne 14. in 15. decembra 2005; meni, da dogovor o finančnem svežnju s številnimi izjemami pri prihodkih ter darili nekaterim državam članicam v obliki kompenzacije pri odhodkih najbolj jasno priča o popolnem propadu sedanjega sistema; kot nesprejemljivo ocenjuje dejstvo, da so vse države članice dosegle dogovor o pomembnih dejavnostih na ravni Skupnosti, kot so npr. Galileo ali vseevropska omrežja, ter določile cilje kar zadeva göteburške in lizbonske cilje ter cilje tisočletja, sedaj pa jih nihče noče financirati;

7.   obžaluje dejstvo, da je Evropski svet v Bruslju leta 2005 ustvaril še bolj zapleten in nepregleden sistem, namesto da bi poenostavil sedanjega in izboljšal njegovo preglednost tako, da ohrani popravek za Združeno kraljestvo načeloma nespremenjen, in da doda nadaljnja odstopanja in popravke, ki bodo koristili drugim državam članicam;

8.   poudarja, da če bi popolnoma upoštevali sklep iz Edinburgha iz leta 1992 o uvedbi zgornje meje 1,24 % BND, bi proračun Skupnosti v zadnjih 13 letih pridobil 0,2 % BND letno, kar je enako povečanju za 240 milijard EUR; meni, da je ta znesek, ki so ga na predlog britanskega predsedstva soglasno sprejele vse države članice, potreben, da bi Evropski uniji omogočil delovanje v skladu z njenimi vse večjimi izzivi in pristojnostmi, zlasti kar zadeva njeno vlogo v svetu, prizadevanja za doseganje lizbonskih ciljev (inovacije, izobraževanje, raziskovalna infrastruktura in zaposlovanje) ali kot določajo pogodbe iz Maastrichta, Amsterdama in Nice, če pustimo ob strani osnutek Ustave in Unijo s 27 državami članicami;

9.   opozarja, da se je od leta 1995 evropski proračun realno povečal le za 8,2%, njegov delež v BND se je zmanjšal, medtem ko so se v enakem obdobju nacionalni proračuni povečali za povprečno 23 %, t.j. skoraj trikrat več;

Prva faza reforme: izboljšan sistem nacionalnih prispevkov

10.   je seznanjen z dejstvom, da bo vsaka reforma sistema virov lastnih sredstev občutljiva in težavna naloga, ki jo je treba izvajati v sodelovanju s parlamenti držav članic; zato poziva k progresivnemu pristopu, ki bi ga lahko uvedli v dveh korakih, vendar bi moral oblikovati del ene same odločitve na račun dejstva, da bo težaven postopek onemogočil, da bi sprejeli obe odločitvi v relativno kratkem času. Začasna in prehodna prva faza bo vodila v izboljšanje sedanjega sistema nacionalnih prispevkov, za katerega bi morala veljati naslednja politična načela:

Enakost med državami članicami

11.   opredeljuje "enakost med državami članicami" z odsotnostjo kakršnegakoli proračunskega privilegija za katerokoli državo članico; priznava, da je se lahko določene države članice težko odpovejo dolgi praksi posebnih določb na strani prihodkov in določeni razporeditvi odhodkov lahko opravičujejo, da se kakršnakoli reforma izvede le postopoma ("postopno ukinjanje" starega sistema); vendar meni, da dolga praksa proračunskih privilegijev ne more biti dokaz za ohranitev sistema, ki ne bo več upravičen, ko bodo izvedene potrebne reforme;

Preprosta predstavitev

12.   poudarja, da je izboljšani sistem pomembno predstaviti na najpreprostejši možni način, da je razumljiv in pregleden za evropske državljane; obžaluje, da so določene odločitve, npr. sklepi predsedstva v zvezi z EU financiranjem Evropskega sveta v Bruslju leta 2005, ki vplivajo na življenje vseh evropskih državljanov, predstavljene na popolnoma nerazumljiv način;

Solidarnost in enako dostojanstvo držav članic

13.   poziva k vzpostavitvi sistema, ki varuje načela solidarnosti in enakega dostojanstva držav članic; meni, da so ta načela postavljena pod vprašaj zaradi sedanjega sistema virov lastnih sredstev, v katerem nekatere države članice koristijo nadomestila, medtem ko druge lahko to dosežejo v okviru barantanja na zasedanjih Evropskega sveta; opozarja, da od 46 členov v sklepih predsedstva Evropskega sveta v Bruslju leta 2005, ki določajo odhodke v novem razdelku 1b – Kohezija za rast in zaposlovanje, celotnih 20 predstavlja "dodatne določbe", ki svobodno zagotavljajo "božična darila" različnim državam članicam ali regijam(14);

Politična povezava med reformo prihodkov in reformo odhodkov

14.   prepričan je, da je politična povezava med reformo prihodkov in pregledom odhodkov neizogibna in popolnoma razumljiva, zlasti dokler logika financiranja politik Skupnosti s prihodki, ki izvirajo iz nacionalnih proračunov, še vedno predstavlja vodilno načelo Unije;

Začasnost in prehodnost sistema

15.   poudarja, da je treba katerikoli izboljšani sedanji sistem v prvi fazi predlaganega dvostopenjskega pristopa obravnavati kot začasen in prehoden, ker je zaradi hudih pomanjkljivosti sistema prispevkov držav članic politično nevzdržen;

16.   vendar deli mnenje z Evropskim računskim sodiščem(15), da je zelo težko izvesti temeljito reformo sistema virov lastnih sredstev Skupnosti, če je razprava o takšni reformi neposredno povezana s pogajanji o finančnih zgornjih mejah in zneskih, ki jih je treba porabiti za politike Skupnosti v mejah večletne finančnega okvira, kar je večkrat veljalo za razprave Evropskega sveta v preteklosti;

Priporočila za izboljšan sistem nacionalnih prispevkov
Predlogi komisarke Schreyer

17.   opozarja, da so predlogi za izboljšanje sedanjega sistema financiranja že izoblikovani, npr. tisti, ki jih je komisarka Michaele Schreyer predložila julija 2004(16), v skladu s katerimi:

18.   priznava, da so bili nekateri vidiki predlogov komisarke Schreyer do sedaj pravilno usmerjeni, saj bi rahlo povečali preglednost sistema, vsaj zaradi odprave načela "rabat na rabat", ker bi omejili kompenzacije in popravke; glavni pozitivni vidik je, da je bil sistem zamišljen kot začasen do leta 2014;

19.   vendar je prepričan, da bi posploševanje rabata, čeprav bi se obenem določila zgornja meja za neto proračunski saldo, bila dvojna napaka, ker bi le okrepilo lastnosti sistema, ki so v nasprotju s Skupnostjo, in utrdilo kratkoviden pristop izmerljivega "pravičnega vračila"; prepričan je, da je edina rešitev dokončna ukinitev sistema neto salda vzporedno z reformo vzorca izdatkov; poudarja, da je tisto, kar ločuje evropsko porabo, natanko dodana vrednost, ki temelji na načelu finančne solidarnosti;

Vprašanje strukturnih in kohezijskih odhodkov

20.   brezpogojno zavrača zamisel, vključeno v druge predloge reforme o izključitvi strukturnih in kohezijskih odhodkov iz vseh računov zaradi določanja prispevkov držav članic ali rabatov na te prispevke, ker bi takšen korak privedel do razlikovanja med "plemenitimi" in "dvomljivimi'odhodki ter tako odprl vrata za Evropsko unijo à la carte, kjer bi v skrajnem primeru politike financirale le države članice, ki imajo zanje interes;

Zaključek

21.   ugotavlja, da je Finska aprila 2004 predstavila predlog za nadomestitev sedanjega finančnega sistema Evropske unije, ki temelji na BND, ob upoštevanju deležev BND kot podlage prispevkov držav članic za lastna sredstva Unije, ukinitvi sredstev DDV v sedanji obliki, saj je le matematična podlaga za izračun nacionalnih prispevkov, in postopni odpravi britanskega popusta do ukinitve leta 2013;

22.   poudarja dejstvo, da bi ta sistem bil v prednosti zaradi preprostosti, preglednosti in bi predstavljal morebiten korak naprej v oblikovanju dejanskega sistema lastnih sredstev Unije, ter da bi vse države članice, ki trenutno prispevajo za popust Združenega kraljestva, imele od tega koristi, pa tudi samo Združeno kraljestvo bi imelo koristi od ukinitve sredstev DDV v njihovi sedanji obliki; poudarja, da to ne vpliva na dolgoročno vključitev drugačne oblike DDV v financiranje Evropske Unije;

23.   priznava, da so sredstva iz BNP za državljane manj vidna, vendar bolj pravična v povezanih prispevkih k splošni ravni blaginje;

24.   se zaveda, da je sporazum o novem finančnem sistemu v skladu z usmeritvijo finskega predloga politično sprejemljiv le v okviru celovitega pogajalskega procesa, ki vključuje tudi odhodke; poziva Komisijo, da preuči zgoraj navedeni sistem, ki temelji na BND, ko oblikuje nove predloge o prihodkih EU po postopku pregledovanja, določenem v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006;

25.   poudarja, da bi morala povezava med prihodki in odhodki oblikovati enega izmed vidikov premisleka, ki zadeva prehod na nov sistem; zavrača vsakršen poskus za renacionalizacijo skupne kmetijske politike;

26.   priporoča, da bi se lahko prva faza reforme začela takoj po ratifikaciji sporazuma; čeprav bi se sistem nacionalnih prispevkov kot takšen ohranil, bi postal enostavnejši, preglednejši in povsem skladen s sorazmernim bogastvom vsake države članice; vendar poudarja prehodni značaj te faze, saj je njen edini cilj priprava na vpeljavo resnično novega sistema lastnih sredstev;

Druga faza reforme: novi sistem virov lastnih sredstev

27.   potrjuje svoja prejšnja stališča z namenom, da bi oblikovanje dejanskih lastnih sredstev Evropske unije moralo biti cilj reforme prihodkov Skupnosti, s katero bi nadomestili obstoječe mehanizme; opozarja, da ta cilj in predlogi za njegovo uresničitev niso niti najmanj revolucionarni, ampak je njihov namen le zopet obuditi črko in duh temeljnih pogodb;

28.   meni, da so naslednja načela, ki so nastala med vsemi stiki z nacionalnimi parlamenti, temelji za katerikoli prihodnji sistem virov lastnih sredstev:

Polno spoštovanje fiskalne suverenosti držav članic

29.   v skladu s pogodbami in osnutkom Ustave meni, da fiskalno suverenost ohranijo države članice; slednje lahko Unijo za določeno obdobje, ki ga lahko kadarkoli prekličejo, pooblastijo, da ima neposredno korist od določenega deleža davka, kot to velja v večini držav članic za regionalne ali lokalne organe;

Fiskalna nevtralnost

30.   prepričan je, če je vse ostalo nespremenjeno, da novi sistem ne sme povečati skupnih javnih odhodkov ali davčne obremenitve državljanov; sklene da, če bi novi sistem davek, ki je viden vsem državljanom, deloma ali v celoti neposredno odvajal Evropski uniji, bi bilo treba zagotoviti enakovredno zmanjšanje na nekem drugem mestu; predlaga, da se nacionalna računska sodišča in Evropsko računsko sodišče pozovejo k preverjanju in zagotavljanju spoštovanja tega načela;

31.   meni, da mora razvoj novega sistema virov lastnih sredstev upoštevati prizadevanja držav članic za uskladitev njihovih politik na davčnem področju;

Nespremenjeni obseg proračuna EU, vendar dovolj prihodkov za uresničevanje političnih prednostnih nalog EU

32.   meni, da sedaj ni potrebno spreminjati zgornje meje 1,24 % BND, ki že omogoča obsežen manevrski prostor; opominja, da se še noben proračun ni približal tej zgornji meji, o kateri so se same države članice dogovorile leta 1992 pod britanskim predsedstvom; najvišjo raven so odobritve za plačila dosegle leta 1993, to je 1,18 % BND; poudarja, da, čeprav finančni okvir predvideva delež 1,045 % BND za obdobje 2007–2013, je bil prvi proračun tega obdobja sprejet na ravni, ki obsega le 0,99 % BND;

Postopno uvajanje novega sistema

33.   poziva k postopnemu uvajanju novega sistema od leta 2014; se zavzema za omogočanje prehodnega obdobja, da bi zagotovili nemoteno postopno ukinitev starega finančnega sistema z vsemi njegovimi posebnimi zgodovinskimi določbami;

Vzpostavitev jasne politične povezave med reformo prihodkov in reformo odhodkov

34.   poudarja, da morata reforma strukture prihodkov EU in reforma strukture odhodkov EU potekati vzporedno, kot predvideva izjava 3, ki je priložena novemu medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006;

35.   ugotavlja, da bo sistem virov lastnih sredstev, ki zagotavlja rast prihodkov v proračunu EU v skladu z rastjo bogastva držav članic, izboljšal politično vzdušje pri sprejemanju proračunskih odločitev in bo omogočil oblikovalcem odločitev, da se osredotočijo na ključne prednostne naloge z dodano evropsko vrednostjo in ne na barantanje o ravneh odhodkov;

36.   pozdravlja pobudo, ki je nastala v okviru skupnih srečanj Evropskega parlamenta in parlamentov držav članic s ciljem oblikovanja posebne delovne skupine o lastnih sredstvih; meni, da je dialog s parlamenti držav članic bistvenega pomena za doseganje napredka v zvezi z reformo virov lastnih sredstev;

Možnosti za prihodnost

37.   ponavlja, da je v stikih z nacionalnimi parlamenti držav članic večina teh parlamentov izrazila mnenje, da kratkoročno še ni prišel čas za evropski davek; vendar poudarja, da to ne izključuje možnosti, da se države članice, če in ko bodo sprejele odločitev o uvedbi novih davkov, lahko sočasno ali pozneje odločijo, da bodo Unijo pooblastile za to, da lahko neposredno koristi sredstva iz tovrstnih novih davkov;

38.   vendar poudarja, da bo v naslednji fazi zelo pomembno preučiti oblikovanje novega sistema virov lastnih sredstev, ki temelji na davku, ki že obstaja v državah članicah; tako bi bil obstoječi davek, deloma ali v celoti neposredno usmerjen v proračun EU kot resnično lastno sredstvo in bila vzpostavljena neposredna povezava med Unijo in evropskimi davkoplačevalci; poudarja, da bi to lahko prispevalo tudi k približevanju nacionalnih davčnih zakonodaj; poudarja, da bi takšna rešitev le zaznamovala vrnitev k načelu, določenemu v Rimski pogodbi, v skladu s katerim se morajo evropski odhodki financirati z evropskimi lastnimi sredstvi;

39.   opominja, da so davki za kandidatke, ki so bili za ta namen upoštevani delno ali v celoti med potekom izmenjav z nacionalnimi parlamenti ali v poročilu Komisije o reformi sistema virov lastnih sredstev, naslednji:

40.   ugotavlja, da so razprave Evropskega parlamenta poleg drugih možnosti obravnavale tudi:

41.   meni, da bi bilo treba ustreznost novega sistema virov lastnih sredstev oceniti v skladu z naslednjimi merili:

42.   želi nadaljevati preučitev teh možnosti v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti, preden bo sprejel svojo končno odločitev; daje visoko prednost vzpostavitvi, če je mogoče, med predsedovanjem Portugalske, skupnih temeljev za razpravo v zvezi s prihodnjim pregledom prihodkov EU; storil bo vse, kar je potrebno, da doseže stališče glede prihodnosti lastnih sredstev Unije, ki ga bodo lahko podprla večina parlamentov držav članic;

43.   meni, da je ta resolucija prva, vendar trdna osnova za nadaljnja prizadevanja za pravičnejše in preglednejše sisteme financiranja Evropske unije; namerava pravočasno razpravljati in sprejeti svoje končno stališče o novem sistemu lastnih sredstev za Evropski unijo, da se bo lahko upošteval v razpravah o celovitem pregledu prihodkov in odhodkov EU, kot je bilo dogovorjeno v Medinstucionalnem sporazumu dne 17. maja 2006;

o
o   o

44.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priloge posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 324, 24.12.1990, str. 243. (2) UL C 128, 9.5.1994, str. 363. (3) UL L 293, 12.11.1994, str. 9. (4) UL C 175, 21.6.1999, str. 238. (5) UL C 189, 7.7.2000, str. 72. (6) UL L 253, 7.10.2000, str. 42. (7) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 373. (8) Študija, ki jo je izvedla študijska skupina za evropske politike (SEP), glej tudi prilogo: Pripombe o ustreznosti dohodkov iz morebitnih lastnih davkov EU, 30. avgust 2005. (9) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0292. (10) Študija, ki jo je pripravilo podjetje Deloitte and Touche – "Poročilo o drugi fazi – predhodni osnutek", 12. januar 2007. (11) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (12) na primer Poročilo Cornelissen: Evropski parlament 1985: "Ali Parlament dopušča dejstvo, da so prihodki iz DDV vedno nižji v nacionalnih finančnih prispevkih, kar sledi nujni opustitvi načela enotne stopnje DDV in ali lahko sprejeme dejstvo, da je oblikovanje enotne osnove DDV konec koncev omejeno na statistični izračun? ... Ali morajo biti vsa prizadevanja povezana z izračunom osnove DDV za poživitev lastnih sredstev Skupnosti in finančno neodvisnostjo Skupnosti, ki je od tega odvisna?" (13) Sprejeta besedila z dne 4.7.2006, P6_TA(2006)0292. (14) Glej Prilogo k tej resoluciji. (15) Glej odstavek 18 Mnenja št. 2/2006 (UL C 203, 25.8.2006, str. 50). (16) "Poročilo komisarke Schreyer": KOM(2004)0505 in KOM(2004)0501 z dne 14. julija 2004.

Izjeme pri proračunskih odhodkih in prihodkih, ki jih je Evropski svet uvedel decembra 2005:

Sredstva, dodeljena projektom:

· 865 mio EUR za jedrski reaktor Ignalina (LIT) in 375 mio EUR za jedrski reaktor Bohunice (SLK)

· 200 mio EUR za mirovni proces na Severnem Irskem (Združeno kraljestvo)

Sredstva, dodeljena regijam:

· 879 mio EUR za pet poljskih regij iz cilja 2 (107 EUR na državljana)

· 140 mio EUR za madžarsko regijo (Közép-Magyarország)

· 200 mio EUR za Prago

· podpora "postopnega izločanja" za finsko regijo in Madeiro, ki sta bili prvotno regiji "postopnega uvajanja"

· 100 mio EUR za Kanarske otoke

· 150 mio EUR za avstrijske obmejne regije

· 75 mio EUR za Bavarsko

· 50 mio EUR za Ceuto in Melillo (ES)

· 225 mio EUR za vzhodnonemške zvezne dežele

· 136 mio EUR za najbolj oddaljene regije (35 EUR na državljana)

· 150 mio EUR za švedske regije iz cilja konkurenčnosti in zaposlovanja

Posebna sredstva za države članice

· stopnja absorpcije je za Poljsko povišana za 4 %

· pomoč postopnega uvajanja za Ciper, čeprav nikoli ni bil ena od regij iz cilja 1

· 2.000 mio EUR za Španijo, ki bodo prosto razdeljeni med cilje strukturnega sklada

· 1.400 mio EUR za Italijo (vnaprej določena razdelitev)

· 100 mio EUR za Francijo (cilj: regionalna konkurenčnost in zaposlovanje)

· 47 mio EUR za Estonijo (35 EUR na državljana)

· 81 mio EUR za Litvo (35 EUR na državljana)

dodatna plačila iz sredstev za regionalni razvoj:

Posebni pogoji

· za 50 % večja pomoč za nekdanje zunanje meje z Romunijo in Bolgarijo, v primerjavi z običajno pomočjo za obmejne regije

· zasebno sofinanciranje se lahko upošteva pri projektih v novih državah članicah, ki se financirajo iz strukturnega sklada (BDP na prebivalca < 85 % povprečja EU), in vzhodnonemških zveznih deželah

· v novih državah članicah (< 85%) lahko DDV šteje med upravičene stroške pri projektih, ki se financirajo iz strukturnih skladov

Posebni pogoji v pravni podlagi

· odstopanje od pravila "n+2" za nove države članice (< 85%) v obdobju 2007–2010

· gradbeni projekti so upravičeni do podpore v novih državah članicah (EU10, Romunija in Bolgarija)

· posamezna država lahko 20 % sredstev iz prvega stebra (kmetijstvo) porabi za razvoj podeželja, ne glede na splošna pravila, kot je sofinanciranje

· posebna sredstva za razvoj podeželja na Portugalskem (320 mio EUR), brez sofinanciranja

Posebni pogoji za financiranje proračuna

· delež prevzetih obveznosti za lastna sredstva iz vira DDV se za Avstrijo zmanjša za 25 %

· delež prevzetih obveznosti za lastna sredstva iz vira DDV se za Nemčijo zmanjša za 50 %

· delež prevzetih obveznosti za lastna sredstva iz vira DDV se za Švedsko in Nizozemsko zmanjša za 66 %

· Nizozemska prejme 4.230 mio EUR (lastna sredstva iz vira BND)

· Švedska prejme 1.050 mio EUR (lastna sredstva iz vira BND)

· popust za Združeno kraljestvo se ohrani, je pa zmanjšan na račun nekaterih postopnih plačil za nove države članice.