Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007 o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (14039/1/2006 – C6-0041/2007 – 2005/0191(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (14039/1/2006 – C6-0041/2007),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0429)(2),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0134/2007),
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 25. aprila 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Zaradi zaščite oseb in blaga v Evropski uniji bi bilo treba preprečiti dejanja nezakonitega vmešavanja v civilno letalstvo, ki ogrožajo njegovo varnost, in to z določitvijo skupnih pravil za varovanje civilnega letalstva. Ta cilj bi bilo treba doseči z vzpostavitvijo skupnih pravil in skupnih osnovnih standardov na področju varovanja letalstva ter mehanizmov spremljanja skladnosti.
(2) Zaželeno je, da se v interesu varovanja civilnega letalstva na splošno zagotovi osnova za skupno razlago Priloge 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu z dne 7. decembra 1944.
(3) Uredba (ES) št. 2320/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva(3) je bila sprejeta zaradi dogodkov 11. septembra 2001 v Združenih državah.
(4) Vsebino Uredbe (ES) št. 2320/2002 bi bilo treba revidirati glede na pridobljene izkušnje in jo zaradi poenostavitve, uskladitve in pojasnitve obstoječih pravil ter izboljšanja ravni varovanja razveljaviti ter nadomestiti s to uredbo.
(5) Glede na potrebo po večji prožnosti pri sprejemanju ukrepov in postopkov varovanja zaradi izpolnjevanja nastajajočih ocen tveganja in zaradi omogočanja uvajanja novih tehnologij bi morala ta uredba določiti osnovna načela o tem, kaj je treba storiti za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, brez poseganja v tehnične in postopkovne podrobnosti o tem, kako se jih bo izvajalo.
(6) Ta uredba naj bi se uporabljala za letališča, ki služijo civilnemu letalstvu in se nahajajo na ozemlju države članice, za operatorje, ki nudijo storitve na takšnih letališčih, ter za subjekte, ki zagotavljajo blago in/ali storitve na takšnih letališčih ali prek njih.
(7) Brez poseganja v Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih (Tokio, 1963), Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov (Haag, 1970) in Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva (Montreal, 1971) bi morala nova uredba zajemati tudi ukrepe varovanja, ki se uporabljajo na krovu zrakoplovov letalskih prevoznikov Skupnosti ali med njihovim letom.
(8) Vsaka država članica se lahko sama odloči, ali bo na zrakoplove, registrirane v tej državi članici, in na zrakoplove letalskih prevoznikov, ki jim je podelila licenco, napotila častnike za varovanje med letom.
(9) Različne vrste civilnega letalstva ne predstavljajo nujno enake stopnje nevarnosti. Pri določitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja letalstva bi bilo treba zaradi omogočanja dodelitve odstopanj upoštevati velikost zrakoplova, naravo letalskega prevoza in/ali pogostost operacij na letališčih.
(10) Državam članicam bi bilo treba prav tako dovoliti, da na podlagi ocene tveganja uporabijo ukrepe, ki so strožji od ukrepov, ki jih določa ta uredba. Vendar pa bi bilo treba razlikovati med skupnimi osnovnimi standardi in strožjimi ukrepi, podobno razlikovanje pa bi bilo treba vzpostaviti tudi pri njihovem financiranju.
(11) Tretje države lahko zahtevajo uporabo ukrepov, ki se razlikujejo od ukrepov, določenih v tej uredbi, v zvezi z leti z letališča v državi članici v ali čez to tretjo državo. Vendar pa bi brez poseganja v morebitne dvostranske sporazume, katerih pogodbenica je Skupnost, Komisija morala imeti možnost preučiti ukrepe, ki jih zahteva tretja država, ter odločiti, ali posamezna država članica, operator ali subjekt lahko še naprej uporablja zahtevane ukrepe.
(12) Čeprav sta lahko v eni sami državi članici v varovanje letalstva vključena dva ali več organov ali subjektov, bi morala vsaka država članica imenovati en organ, pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja varnostnih standardov.
(13) Zaradi opredelitve odgovornosti za izvajanje skupnih osnovnih standardov in da bi se opisalo, kateri ukrepi se v ta namen zahtevajo od operatorjev in drugih subjektov, bi morala vsaka država članica pripraviti nacionalni program varovanja civilnega letalstva. Poleg tega bi moral vsak upravljavec letališča, letalski prevoznik in subjekt, ki uporablja standarde s področja varovanja v letalstvu, pripraviti, uporabljati in vzdrževati program varovanja, ki naj mu omogoča usklajenost tako s to uredbo kot z ustreznim nacionalnim programom varovanja civilnega letalstva.
(14) Zaradi spremljanja skladnosti s to uredbo in nacionalnim programom varovanja civilnega letalstva bi morala vsaka država članica pripraviti in zagotoviti izvajanje nacionalnega programa za preverjanje stopnje varovanja civilnega letalstva.
(15) Da bi spremljala, kako države članice uporabljajo to uredbo, in da bi podala priporočila za izboljšanje varovanja letalstva, bi morala Komisija opravljati inšpekcije, vključno z nenapovedanimi inšpekcijami.
(16)Glede na prihodnjo razširitev pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu bi se v zvezi z njo morale postopno začeti izvajati dejavnosti spremljanja skladnosti s skupnimi določbami o varnosti civilnega letalstva.
(17) Izvedbeni akti, ki določajo skupne ukrepe in postopke za izvajanje skupnih osnovnih standardov in vsebujejo občutljive varnostne podatke, skupaj s poročili o inšpekcijah Komisije ter odgovori ustreznih organov, bi se morali šteti za "tajne podatke EU" v smislu Sklepa Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika(4). Ti podatki se ne bi smeli objaviti; na razpolago bi smeli biti le tistim operatorjem in subjektom, ki imajo upravičen interes.
(18) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil(5).
(19) Še posebej bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev pogojev, pod katerimi naj se sprejemajo ukrepi iz členov 4(5) in 13(2). Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe oziroma njenemu dopolnjevanju z dodajanjem nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.
(20)Za namen omogočanja izvzetja tranzitnih potnikov in tranzitne prtljage iz pregleda ob prihodu z letom iz tretje države, kar je poznano kot koncept "enkratnega varnostnega pregleda", ter za omogočanje potnikom, ki prispejo na takih letih, da se pomešajo z odhajajočimi potniki, ki so bili pregledani, je ustrezno spodbujati sporazume med Skupnostjo in tretjimi državami, ki priznavajo, da so varnostni standardi, ki se uporabljajo v tretji državi, enakovredni standardom Skupnosti.
(21) Treba bi si bilo prizadevati za uresničitev cilja "enega varnostnega pregleda" za vse lete v Evropski uniji.
(22) Ta uredba ne posega v uporabo pravil o varnosti letalstva, vključno s tistimi, ki se nanašajo na prevoz nevarnih snovi.
(23) Za kršitve določb te uredbe bi bilo treba določiti kazni. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
(24) Ministrska izjava o gibraltarskem letališču, dogovorjena na prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju v Kordovi 18. septembra 2006, bo nadomestila Skupno izjavo o gibraltarskem letališču, podano v Londonu 2. decembra 1987, njeno polno spoštovanje pa se bo štelo kot spoštovanje izjave iz leta 1987.
(25)Treba bi bilo razmisliti o ustanovitvi solidarnostnega mehanizma za pomoč po hujših terorističnih dejanjih na področju prevoza.
(26) Ker ciljev te uredbe, in sicer varovanja civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja in zagotovitve osnove za skupno razlago Priloge 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Cilji
1. Ta uredba določa skupna pravila za zaščito civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo njegovo varnost.
Zagotavlja tudi osnovo za skupno razlago Priloge 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu.
2. Načini za doseganje ciljev, navedenih v odstavku 1, so:
a)
določitev skupnih pravil in skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva;
b)
mehanizmi za spremljanje skladnosti.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za:
a)
vsa letališča ali dele letališč, ki služijo civilnemu letalstvu in se nahajajo na ozemlju države članice;
b)
vse operatorje, vključno z letalskimi prevozniki, ki opravljajo storitve na letališčih, navedenih v točki (a);
c)
vse subjekte, ki uporabljajo standarde s področja varovanja v letalstvu in ki izvajajo operacije iz prostorov, ki se nahajajo v letaliških prostorih ali zunaj njih, in zagotavljajo blago in/ali storitve prek letališč ali na letališčih, navedenih v točki (a).
2. Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva v zvezi s sporom o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
(
1) "civilno letalstvo" pomeni kakršen koli zračni prevoz, tako komercialni kot nekomercialni, ter redni ali izredni prevoz, vendar pa izključuje operacije, ki jih opravljajo državni zrakoplovi iz člena 3 Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu;
(
2) "varovanje letalstva" pomeni kombinacijo ukrepov, osebja in materialnih virov, namenjenih za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo njegovo varnost;
3)
"letališče" je vsako kopensko [ali vodno] področje, ki je posebno prilagojeno za pristajanje, vzletanje in manevriranje letala, vključno s pomožnimi objekti, ki jih lahko ti postopki vključujejo za potrebe letalskega prometa in storitev, ter z objekti, potrebnimi za pomoč komercialnim storitvam zračnega prevoza;
(
4) "operator" pomeni osebo, organizacijo ali podjetje, ki opravlja ali želi opravljati operacijo zračnega prevoza;
(
5) "letalski prevoznik" pomeni podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco ali enakovrednim dokumentom;
(
6) "letalski prevoznik Skupnosti" pomeni letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo je dodelila država članica v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov(6);
(
7) "subjekt" pomeni osebo, organizacijo ali podjetje, ki ni operator;
(
8) "prepovedani predmeti" pomenijo orožje, eksplozive ali druge nevarne naprave, predmete ali snovi, ki se lahko uporabijo za dejanje nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varnost;
(
9) "varnostni pregled" pomeni uporabo tehničnih ali drugih sredstev za odkrivanje in/ali zaznavanje prepovedanih predmetov;
(
10) "varnostni nadzor" pomeni uporabo sredstev, s katerimi se lahko prepreči vnos prepovedanih predmetov;
(
11) "nadzor dostopa" pomeni uporabo sredstev, s katerimi se prepreči vstop nepooblaščenih oseb ali nepooblaščenih vozil ali obojih;
(
12) "nadzorovani del letališča" pomeni območje gibanja zrakoplovov na letališču, bližnje zemljišče in stavbe ali njihove dele, do katerih je dostop omejen;
(
13) "javni del letališča" pomeni tiste dele letališča, bližnje zemljišče in stavbe ali njihove dele, ki niso nadzorovani del letališča;
(
14) "varnostno območje omejenega gibanja" pomeni tisto območje nadzorovanega dela letališča, kjer poleg tega, da je dostop omejen, velja nadzor dostopa;
(
15) "razmejeno območje" pomeni območje, ki ni dostopno širši javnosti in je ločeno od varnostnega območja omejenega gibanja ali, če je razmejeno območje samo varnostno območje omejenega gibanja, od drugih varnostnih območij omejenega gibanja na letališču;
(
16) "preverjanje preteklosti" pomeni dokazljivo preverjanje identitete osebe, vključno z njeno morebitno kriminalno preteklostjo in podatki obveščevalnih služb;
(
17) "transferni potniki, prtljaga, tovor ali pošta" pomenijo potnike, prtljago, tovor ali pošto, ki odhajajo na zrakoplovu, ki ni isti kot tisti, na katerem so prispeli;
(
18) "tranzitni potniki, prtljaga, tovor ali pošta" pomenijo potnike, prtljago, tovor ali pošto, ki odhajajo na istem zrakoplovu, na katerem so prispeli in z isto številko leta;
(
19) "potencialno težaven potnik" pomeni potnika, ki je bodisi deportiranec, oseba, ki se šteje, da nima vstopa iz razlogov priseljevanja, ali oseba, ki ji je bila zakonito odvzeta prostost;
(
20) "ročna prtljaga" pomeni prtljago, namenjeno za prevoz v potniški kabini zrakoplova;
(
21) "oddana prtljaga" pomeni prtljago, namenjeno za prevoz v prtljažnem prostoru zrakoplova;
(
22) "spremljana oddana prtljaga" pomeni prtljago, namenjeno za prevoz v prtljažnem prostoru istega zrakoplova, s katerim potnik, ki jo je oddal, potuje;
(
23) "pošta letalskega prevoznika" pomeni pošto, ki izvira in je hkrati namenjena letalskemu prevozniku;
(
24) "material letalskega prevoznika" pomeni material, ki izvira in je hkrati namenjen letalskemu prevozniku, ali material, ki ga uporablja letalski prevoznik;
(
25) "pošta" pomeni pisemske pošiljke, pisma, pakete in druge oblike pošiljk, ki so namenjene za dostavo podjetjem za izvajanje poštnih storitev, ki morajo z njimi ravnati v skladu z določbami Svetovne poštne zveze (UPU);
(
26) "tovor" pomeni vsako premoženje, namenjeno za prevoz z zrakoplovom, razen prtljage, pošte, pošte letalskega prevoznika, materiala letalskega prevoznika in zalog za oskrbo med letom;
(
27) "regulirani agent" pomeni letalskega prevoznika, agenta, odpravnika tovora ali drug subjekt, ki zagotavlja varnostni nadzor nad tovorom ali pošto v skladu s to uredbo;
(
28) "znani pošiljatelj" pomeni pošiljatelja, ki pošilja tovor ali pošto in čigar postopki izpolnjujejo skupna pravila in standarde varovanja v zadostni meri, da omogočajo prevoz tovora ali pošte na katerem koli zrakoplovu;
(
29) "stalni pošiljatelj" pomeni pošiljatelja, ki pošilja tovor ali pošto in čigar postopki izpolnjujejo skupna pravila in standarde varovanja v zadostni meri, da omogočajo prevoz tega tovora na zrakoplovu, ki prevaža le tovor, in na zrakoplovu, ki prevaža le pošto;
(
30) "varnostno preverjanje zrakoplova" pomeni pregled tistih delov notranjosti zrakoplova, do katerih so potniki morebiti imeli dostop, skupaj s pregledom prtljažnih prostorov zrakoplova, z namenom odkriti prepovedane predmete in nezakonita vmešavanja , ki ogrožajo varnost zrakoplova;
(
31) "varnostna preiskava zrakoplova" pomeni pregled notranjosti in dostopne zunanjosti zrakoplova z namenom odkriti prepovedane predmete in nezakonita vmešavanja, ki ogrožajo varnost zrakoplova;
(
32) "častnik za varovanje med letom" pomeni osebo, ki jo zaposli država članica, da potuje na zrakoplovu letalskega prevoznika, ki mu je izdala licenco, z namenom varovanja tega zrakoplova in oseb, ki so na njem, pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varnost leta.
Člen 4
Skupni osnovni standardi
1. Skupni osnovni standardi za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo njegovo varnost, so določeni v Prilogi.
2.Države članice in uporabniki si delijo stroške izvajanja skupnih osnovnih standardov za preprečevanje nezakonitega vmešavanja. Da bi se izognili izkrivljanju konkurence med državami članicami in med letališči, letalskimi prevozniki in drugimi zadevnimi subjekti v Skupnosti ter med državami članicami in tretjimi državami, Komisija čim prej poda predlog za uvedbo enotne ureditve za financiranje teh varnostnih ukrepov.
3. Podrobni ukrepi za izvajanje skupnih osnovnih standardov iz odstavka 1 se določijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2).
Ti ukrepi zadevajo zlasti:
a)
metode varnostnih pregledov, nadzora dostopa in drugih varnostnih nadzorov;
b)
metode izvajanja varnostnih preverjanj zrakoplova in varnostnih preiskav zrakoplova;
c)
prepovedane predmete;
d)
merila za preverjanje zmogljivosti opreme in testiranje njene sprejemljivosti;
e)
zahteve za zaposlovanje in usposabljanje osebja;
f)
opredelitev kritičnih delov varnostnih območij omejenega gibanja;
g)
obveznosti in postopke preverjanja reguliranih agentov, znanih pošiljateljev in stalnih pošiljateljev;
h)
kategorije oseb, blaga in zrakoplovov, za katere se iz objektivnih razlogov uporabljajo posebni varnostni postopki, oziroma so izvzeti iz varnostnih pregledov, nadzora dostopa ali drugih varnostnih nadzorov;
i)
preverjanje preteklosti.
4.Podrobni ukrepi za izvajanje skupnih osnovnih standardov potečejo šest mesecev po začetku njihove veljavnosti. Podrobni ukrepi se lahko ohranijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2), vendar le po temeljiti ponovni oceni varnostnih tveganj ter temeljiti oceni stroškov in operativnih učinkov, ki so povezani s temi ukrepi.
5. Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3) določi merila, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov iz odstavka 1 ter sprejmejo ukrepe varovanja, ki zagotavljajo ustrezno raven zaščite na letališčih ali njihovih razmejenih območjih na podlagi lokalne ocene tveganja. Takšni alternativni ukrepi se utemeljijo z razlogi, ki se nanašajo na velikost zrakoplova, na naravo letalskega prevoza, obseg in/ali pogostnost letalskih prevozov na zadevnih letališčih.
6. Države članice zagotovijo uporabo skupnih osnovnih standardov iz odstavka 1.
7.Podrobni ukrepi in postopki izvedbe skupnih osnovnih standardov, navedenih v odstavku 1, se opredelijo na podlagi ocene tveganja in učinkov. Ocena vključuje oceno stroškov.
8.Države članice obvestijo Komisijo o tistih ukrepih, določenih v odstavku 3, pri katerih ob njihovem izvajanju nastanejo takšni finančni in drugi stroški, ki so nesorazmerni glede na dodatno varnost, ki jo ustvarijo ti ukrepi, če ta sploh nastane. V takšnih primerih Komisija dovoli državam članicam odstopanje od skupnih osnovnih standardov v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).
Člen 5
Preglednost pri zaračunavanju
Če so v ceno letalske vozovnice vključeni stroški za varnost na letališču ali med letom, se jih na vozovnici navede ločeno ali se jih potniku prikaže drugače.
Člen 6
Namenskost taks in pristojbin za varnost
Ne glede na to, ali jih obračuna država članica ali letalski prevoznik oziroma subjekt, morajo biti takse in pristojbine za varnost pregledne. Uporablja se jih izključno za kritje stroškov za varnost na letališču ali med letom in ne smejo presegati stroškov izvajanja skupnih osnovnih standardov iz člena 4.
Člen 7
Ukrepanje ob kršitvah s področja varovanja
Kadar imajo države članice razlog za domnevo, da je bila raven varnosti ogrožena s kršitvijo s področja varovanja, zagotovijo takojšnje in ustrezne ukrepe za popravo te kršitve in zagotovitev trajne varnosti civilnega letalstva.
Člen 8
Strožji ukrepi držav članic
1. Države članice lahko uporabljajo ukrepe, ki so strožji od skupnih osnovnih standardov iz člena 4. Pri tem delujejo na podlagi ocene tveganja in skladno s pravom Skupnosti. Strožji ukrepi so ustrezni, objektivni, nediskriminatorni in sorazmerni s tveganjem.
2. Komisija lahko preuči uporabo odstavka 1 in se po posvetovanju z odborom, navedenim v členu 19, lahko odloči, ali je državi članici dovoljeno še naprej uporabljati ukrepe.
Komisija mora o svoji odločitvi obvestiti Svet in države članice.
V roku enega meseca potem, ko je Komisija sporočila odločitev, lahko država članica predloži odločitev Svetu. Svet lahko s kvalificirano večino v roku treh mesecev sprejme drugačno odločitev.
3. Odstavek 2 se ne uporablja, če so strožji ukrepi omejeni na določen let na določen datum.
4.Države članice poravnajo stroške uporabe strožjih ukrepov iz odstavka 1.
Člen 9
Ukrepi varovanja, ki jih zahtevajo tretje države
1. Brez poseganja v morebitne dvostranske sporazume, katerih pogodbenica je Skupnost, država članica uradno obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih zahteva tretja država v zvezi z leti iz letališča v državi članici v ali čez to tretjo državo, če se ti razlikujejo od skupnih osnovnih standardov iz člena 4.
2.Komisija na področjih, ki jih ureja ta uredba, sodeluje z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo. Za olajšanje takšnega sodelovanja je Komisija pooblaščena, da sklepa sporazume z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo za namene izmenjave informacij in vzajemno podporo v zvezi z revizijami in inšpekcijami. Komisija se o teh sporazumih pogaja s pomočjo odbora iz člena 19.
3. Komisija na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo preuči uporabo odstavka 1 in lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2)ter po posvetovanju s tretjo državo pripravi ustrezen odgovor tretji državi.
Komisija mora o svoji odločitvi obvestiti Svet in države članice.
4. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če:
a)
zadevna država članica uporablja zadevne ukrepe v skladu s členom 8; ali
b)
je zahteva tretje države omejena na določen let na določen datum.
Člen 7
Nacionalni organ
Če sta v eni državi članici dve ali več teles, ki so zadolžena za varovanje civilnega letalstva, ta država članica imenuje en organ (v nadaljnjem besedilu "ustrezni organ"), ki je pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja skupnih osnovnih standardov iz člena 4.
Člen 11
Programi
Države članice, upravljavci letališča, letalski prevozniki in drugi subjekti, ki uporabljajo standarde letalske varnosti, so odgovorni za pripravo, uporabo in vzdrževanje svojih programov varovanja na način, določen v členih 12 do 16.
Države članice dodatno opravljajo širšo funkcijo nadzora kakovosti, določeno v členu 17.
Člen 12
Nacionalni program varovanja civilnega letalstva
1. Vsaka država članica pripravi, uporablja in vzdržuje nacionalni program varovanja civilnega letalstva.
V tem programu se opredelijo odgovornosti za izvajanje skupnih osnovnih standardov iz člena 4 in opišejo ukrepi, ki se zahtevajo od operatorjev in subjektov za ta namen.
2. Ustrezni organ v pisni obliki na podlagi "potrebe po seznanitvi" da na razpolago ustrezne dele nacionalnega programa varovanja civilnega letalstva operatorjem in subjektom, ki imajo upravičen interes.
Člen 13
Nacionalni program za nadzor kakovosti
1. Vsaka država članica pripravi, uporablja in vzdržuje nacionalni program za nadzor kakovosti.
Ta program zaradi spremljanja skladnosti s to uredbo in z nacionalnim programom varovanja civilnega letalstva omogoča državi članici preverjanje kakovosti varovanja civilnega letalstva.
2. Specifikacije za nacionalni program za nadzor kakovosti se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 19(3).
Program omogoča takojšnje odkrivanje in odpravo pomanjkljivosti. Določa tudi, da vsa letališča, operatorje in subjekte, odgovorne za izvajanje standardov s področja varovanja v letalstvu, ki se nahajajo na ozemlju zadevne države članice, redno spremlja bodisi ustrezni organ neposredno bodisi se spremljanje izvaja pod njegovim nadzorom.
Člen 14
Program varovanja letališča
1. Vsak upravljavec letališča pripravi, uporablja in vzdržuje program varovanja letališča.
V programu so opisane metode in postopki, ki jih mora upravljavec letališča upoštevati zaradi skladnosti s to uredbo in z nacionalnim programom varovanja civilnega letalstva države članice, kjer se nahaja letališče.
Program opisuje tudi, kako upravljavec letališča spremlja skladnost s temi metodami in postopki.
2. Program varovanja letališča se predloži ustreznemu organu.
Člen 15
Program varovanja letalskega prevoznika
1. Vsaka država članica zagotovi, da letalski prevozniki, ki opravljajo storitve iz te države, izvajajo in vzdržujejo program varovanja letalskega prevoznika, ki omogoča izpolnjevanje zahtev nacionalnih programov varovanja civilnega letalstva.
V programu so opisane metode in postopki, ki jih mora letalski prevoznik upoštevati zaradi skladnosti s to uredbo in z nacionalnim programom varovanja civilnega letalstva države članice, iz katere opravlja storitve.
Program opisuje tudi, kako letalski prevoznik spremlja skladnost s temi metodami in postopki.
2. Na zahtevo se program varovanja letalskega prevoznika predloži ustreznemu organu.
3. Če program varovanja letalskega prevoznika Skupnosti potrdi ustrezni organ države članice, ki je izdala operativno licenco, se taprizna v vseh državah članicah. Takšno potrjevanje in priznavanje ne velja za tiste dele programa, ki so povezani s strožjimi ukrepi, ki jih je treba uporabiti v državi članici, ki ni tista, ki je izdala operativno licenco.
Člen 16
Program varovanja reguliranega agenta, ki uporablja standarde s področja varovanja v letalstvu
1. Vsak reguliran agent, ki mora v okviru nacionalnega programa varovanja civilnega letalstva iz člena 12 uporabljati standarde s področja varovanja v letalstvu, pripravi, uporablja in vzdržuje program varovanja.
V programu so opisane metode in postopki, ki jih mora reguliran agent upoštevati predvsem zaradi skladnosti z nacionalnim programom varovanja civilnega letalstva zadevne države članice glede svojih operacij v tej državi članici in s to uredbo.
Program opisuje tudi, kako reguliran agentsam spremlja skladnost s temi metodami in postopki.
2. Na zahtevo se program varovanja reguliranega agenta, ki uporablja standarde s področja varovanja v letalstvu, predloži ustreznemu organu.
Člen 17
Inšpekcije Komisije
1. Komisija Evropski agenciji za varnost v letalstvu naroči, da v sodelovanju z ustreznim organom zadevne države članice izvaja inšpekcije, vključno z inšpekcijami letališč, operatorjev in subjektov, ki uporabljajo standarde s področja varovanja v letalstvu, s katerimi spremlja uporabo te uredbe v državah članicah, opredeli šibke točke varovanja letalstva in, kjer je to potrebno, daje priporočila za izboljšanje varovanja letalstva. V ta namen ustrezni organ pisno obvesti Komisijo o vseh letališčih na svojem ozemlju, ki služijo civilnemu letalstvu, razen tistih, ki so zajeta v členu 4(3).
Postopki za izvajanje inšpekcij Komisije se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2).
2. Inšpekcije letališč, operatorjev in subjektov, ki uporabljajo standarde s področja varovanja v letalstvu, s strani Komisije niso napovedani.
3. Vsako poročilo Komisije o inšpekciji se posreduje ustreznemu organu zadevne države članice, ki v odgovoru navede ukrepe, sprejete za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti.
Poročilo se skupaj z odgovorom ustreznega organa nato posreduje ustreznim organom drugih držav članic.
4.Komisija zagotovi, da se na vseh evropskih letališčih, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, inšpekcijski nadzor opravi vsaj enkrat pred ...(7).
Člen 18
Razširjanje informacij
Za namene Sklepa 2001/844/ES, ESPJ, Euratom se naslednji dokumenti štejejo za "tajne dokumente EU" in se ne razkrijejo javnosti:
a)
ukrepi in postopki iz člena 4(3) in (5), če vsebujejo občutljive podatke s področja varovanja;
b)
poročila o inšpekcijah Komisije in odgovori ustreznih organov iz člena 17(3).
Člen 19
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.
Člen 20
Poročilo
Komisija vsako leto posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, državam članicam in nacionalnim parlamentom poročilo, s katerim jih obvesti o uporabi te uredbe in o njenem vplivu na izboljšanje letalske varnosti, pa tudi, če je to primerno, o slabostih in pomanjkljivostih, na katere so pokazali nadzor in inšpekcije Komisije.
Člen 21
Svetovalna interesna skupina
Brez poseganja v vlogo odbora iz člena 19 Komisija ustanovi svetovalno interesno skupino za varnost v letalskem prometu, ki jo sestavljajo evropske predstavniške organizacije, ki so dejavne na področju varnosti letalstva ali jih ta neposredno prizadeva. Vloga te skupine je izključno svetovati Komisiji. Odbor iz člena 19 med celotnim procesom zakonskega urejanja obvešča svetovalno interesno skupino.
Člen 22
Objava informacij
Komisija vsako leto oblikuje sklepe na podlagi poročil o inšpekcijah in v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(8)objavi poročilo o izvajanju te uredbe in o položaju Skupnosti v zvezi z varnostjo letalstva.
Člen 23
Tretje države
Sporazume, ki priznavajo, da so standardi varnosti, ki se uporabljajo v tretji državi, enakovredni standardom Skupnosti, bi morali v skladu s členom 300 Pogodbe vključiti v splošne sporazume o letalskem prometu med Skupnostjo in tretjo državo, da bi se za vse lete med Evropsko unijo in tretjimi državami spodbujal cilj "enkratnega varnostnega pregleda".
Člen 24
Kazni
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Člen 25
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 2320/2002 se razveljavi.
Člen 26
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od … (9), razen členov 4(2), 4(3), 9(2), 13(1) in 15, ki se začnejo uporabljati od ....(10)*.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V ,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA
SKUPNI OSNOVNI STANDARDI ZA VAROVANJE CIVILNEGA LETALSTVA PRED DEJANJI NEZAKONITEGA VMEŠAVANJA (ČLEN 4)
1. VAROVANJE LETALIŠČA
1.1 Zahteve pri načrtovanju letališča
1. Pri projektiranju in gradnji novih objektov ali spreminjanju obstoječih objektov na letališču se v celoti upoštevajo zahteve za izvajanje skupnih osnovnih standardov, določenih v tej prilogi ter v aktih za njeno izvedbo.
2. Na letališčih se vzpostavijo naslednja območja:
a)
javni del letališča;
b)
nadzorovani del letališča;
c)
varnostna območja omejenega gibanja in
d)
kritični deli varnostnih območij omejenega gibanja.
1.2 Nadzor dostopa
1. Dostop do nadzorovanega dela letališča je omejen, da se prepreči vstop nepooblaščenim osebam in vozilom na ta območja.
2. Dostop na varnostna območja omejenega gibanja je nadzorovan zaradi zagotovitve, da nepooblaščene osebe in vozila ne vstopijo na ta območja.
3. Osebam in vozilom se dostop do nadzorovanega dela letališča in do varnostnih območij omejenega gibanja lahko dovoli le, če izpolnjujejo zahtevane pogoje varovanja.
4. Vse osebje, tudi člani posadke, morajo uspešno prestati preverjanje preteklosti, preden pridobijo identifikacijsko priponko za člane posadke ali za letališče, s katero jim je omogočen dostop do varnostnih območij omejenega gibanja brez spremstva. Identifikacijske priponke lahko poleg organov, ki so jih izdali, priznavajo tudi drugi pristojni organi.
1.3 Varnostni pregled oseb, razen potnikov, in njihovih osebnih predmetov
1. Osebe, razen potnikov, se skupaj z njihovimi osebnimi predmeti ob vstopu v varnostna območja omejenega gibanja stalno naključno varnostno pregledujejo zaradi preprečitve vnosa prepovedanih predmetov v ta območja.
2. Vse osebe, razen potnikov, se skupaj z njihovimi osebnimi predmeti ob vstopu v kritične dele varnostnih območij omejenega gibanja varnostno pregledujejo zaradi preprečitve vnosa prepovedanih predmetov v te dele.
1.4 Preiskava vozil
Vozila, ki vstopajo v varnostna območja omejenega gibanja, se preiščejo zaradi preprečitve vnosa prepovedanih predmetov v ta območja.
1.5 Nadzorstvo, patrulje in druge vrste fizičnega nadzora
Na varnostnih območjih omejenega gibanja in na vseh zemljiščih v njihovi bližini, do katerih je dostop javen, se izvajajo nadzorstvo, patrulje in druge vrste fizičnega nadzora zaradi odkrivanja sumljivega obnašanja oseb, odkrivanja ranljivih mest, ki bi lahko bila zlorabljena za izvedbo dejanja nezakonitega vmešavanja, in da se osebe odvrne od takih dejanj.
2. RAZMEJENA OBMOČJA NA LETALIŠČIH
Zrakoplovi, parkirani na razmejenih območjih letališč, za katere se uporabljajo alternativni ukrepi iz člena 4(3), so ločeni od zrakoplovov, za katere se v celoti uporabljajo ti skupni osnovni standardi, da se prepreči ogrožanje standardov s področja varovanja, ki se uporabljajo za zrakoplove, potnike, prtljago, in tovor slednjih.
3. VAROVANJE ZRAKOPLOVA
1. Če se potniki izkrcajo iz zrakoplova, se pred odhodom opravi varnostno preverjanje zrakoplova zaradi zagotovitve, da na njem ni nobenih prepovedanih predmetov. Zrakoplov se lahko izogne pregledu, če prispe iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica posredovali informacije, da se za te potnike in njihovo ročno prtljago ne more šteti, da so bili pregledani v skladu s skupnimi osnovnimi standardi iz člena 4.
2.Potnikov, ki se jih zaradi tehničnih težav izkrca iz zrakoplova na verificiranem letališču in pridrži na varnem mestu na letališču, ni treba ponovno pregledovati.
3. Vsak zrakoplov se varuje pred dejanji nezakonitega vmešavanja. Za zrakoplove, ki se nahajajo na kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja, se šteje, da so dovolj zaščiteni.
4.Na vsakem zrakoplovu, ki ni bil varovan pred nezakonitim vmešavanjem, se opravi preiskava.
4. POTNIKI IN ROČNA PRTLJAGA
4.1 Varnostni pregledi potnikov in ročne prtljage
1. Vsi potniki, ki začenjajo svoje potovanje, transferni in tranzitni potniki in njihova ročna prtljaga se varnostno pregledajo, da se tako prepreči vnos prepovedanih predmetov na varnostna območja omejenega gibanja in v zrakoplov.
2. Transferni potniki in njihova ročna prtljaga so lahko izvzeti iz varnostnih pregledov, če:
a)
prispejo iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica posredovali informacije, da se za te potnike in njihovo ročno prtljago ne more šteti, da so bili varnostno pregledani v skladu s skupnimi osnovnimi standardi; ali
b)
prispejo iz tretje države, s katero ima Skupnost sklenjen sporazum, ki določa, da so bili ti potniki in njihova ročna prtljaga pregledani v skladu z varnostnimi standardi, ki so enakovredni standardom Skupnosti.
3. Tranzitni potniki in njihova ročna prtljaga so lahko izvzeti iz varnostnih pregledov, če:
a)
ostanejo v zrakoplovu; ali
b)
se ne pomešajo z varnostno pregledanimi odhajajočimi potniki, razen s tistimi, ki se vkrcajo na isti zrakoplov; ali
c)
prispejo iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica posredovali informacije, da se za te potnike in njihovo ročno prtljago ne more šteti, da so bili varnostno pregledani v skladu s skupnimi osnovnimi standardi; ali
d)
prispejo iz tretje države, s katero ima Skupnost sklenjen sporazum, ki določa, da so bili ti potniki in njihova ročna prtljaga pregledani v skladu z varnostnimi standardi, ki so enakovredni standardom Skupnosti.
4.2 Varovanje potnikov in ročne prtljage
1. Potniki in njihova ročna prtljaga se varujejo pred nezakonitim vmešavanjem od točke, ko so varnostno pregledani, do odhoda zrakoplova, na katerem potujejo.
2. Odhajajoči potniki, ki so bili varnostno pregledani, se ne smejo pomešati s prihajajočimi potniki, razen če:
a)
potniki prispejo iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica posredovali informacije, da se za te potnike in njihovo ročno prtljago ne more šteti, da so bili varnostno pregledani v skladu s skupnimi osnovnimi standardi; ali
b)
potniki prispejo iz tretje države, s katero ima Skupnost sklenjen sporazum, ki določa, da so bili ti potniki pregledani v skladu z varnostnimi standardi, ki so enakovredni standardom Skupnosti.
4.3 Potencialno težavni potniki
Pred odhodom se za potencialno težavne potnike sprejmejo ustrezni ukrepi varovanja.
5. ODDANA PRTLJAGA
5.1 Varnostni pregledi oddane prtljage
1. Preden se natovori na zrakoplov, se vsa oddana prtljaga varnostno pregleda.
2. Transferna oddana prtljaga se lahko izvzame iz varnostnih pregledov, če:
a)
prihaja iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica posredovali informacije, da se za to oddano prtljago ne more šteti, da je bila varnostno pregledana v skladu s skupnimi osnovnimi standardi; ali
b)
prispe iz tretje države, s katero ima Skupnost sklenjen sporazum, ki določa, da je bila ta oddana prtljaga pregledana v skladu z varnostnimi standardi, ki so enakovredni standardom Skupnosti.
3. Tranzitna oddana prtljaga se lahko izvzame iz varnostnih pregledov, če ostane v zrakoplovu.
5.2 Varovanje oddane prtljage
Oddana prtljaga, ki se bo prevažala z zrakoplovom, se varuje pred dejanji nezakonitega vmešavanja od točke, ko je bila varnostno pregledana ali od točke, ko jo je prevoznik sprejel v oskrbo, kar je bilo prej, do odhoda zrakoplova, s katerim se bo prevažala.
5.3 Vezanost prtljage na potnika
1. Vsak kos oddane prtljage se označi kot spremljan oziroma nespremljan. Oddana prtljaga potnika, ki se je prijavil za let, vendar ga ni v zrakoplovu, se označi kot nespremljana.
2. Nespremljana oddana prtljaga se ne prevaža, razen če je bila prtljaga ločena od potnika zaradi razlogov, na katere potnik ni mogel vplivati, ali če je bil na njej opravljen ustrezen varnostni nadzor.
6. TOVOR IN POŠTA
6.1 Varnostni nadzor tovora
1. Ves tovor se pred natovarjanjem v zrakoplov podvrže varnostnemu nadzoru. Letalski prevoznik ne sprejme tovora ali pošte za prevoz v zrakoplovu, če opravljenega nadzora ne potrdi in zanj ne odgovarja regulirani agent, znani pošiljatelj ali stalni pošiljatelj.
2. Transferni tovor se podvrže varnostnemu nadzoru, ki je podrobno opisan v izvedbenem aktu. Iz varnostnega nadzora se lahko izvzame:
a)
če prihaja iz države članice, razen če sta Komisija ali ta država članica posredovali informacije, da se za ta tovor ne more šteti, da je bil pregledan v skladu s skupnimi osnovnimi standardi iz člena 4, ali
b)
če prihaja iz tretje države, s katero ima Skupnost sklenjen sporazum, ki določa, da je bil tovor pregledan v skladu z varnostnimi standardi, ki so enakovredni standardom Skupnosti, ali
c)
v primerih, ki so podrobneje opisani v izvedbenem aktu.
3. Tranzitni tovor in tranzitna pošta sta lahko izvzeta iz varnostnega nadzora, če ostaneta v zrakoplovu.
6.2 Varovanje tovora
1. Tovor, ki se bo prevažal v zrakoplovu, se varuje pred nezakonitim vmešavanjem od trenutka, ko se izvede varnostni nadzor, do odhoda zrakoplova, na katerem se bo prevažal.
2. Tovor, ki po izvedbi varnostnega nadzora ni dovolj varovan pred nezakonitim vmešavanjem, se varnostno pregleda.
6.3Varnostni nadzor pošte
1.Vsa pošta je pred natovarjanjem v zrakoplov podvržena varnostnemu nadzoru. Letalski prevoznik ne sprejme pošte za prevoz v zrakoplovu, razen če ni potrjeno, da je bil zanjo uporabljen ustrezen varnostni nadzor, ki je podrobno opisan v izvedbenem aktu.
2.Transferna pošta je podvržena varnostnemu nadzoru, ki je podrobno opisan v izvedbenem aktu. Transferna pošta se lahko izvzame iz varnostnega nadzora v skladu z merili o izvzetju, določenimi v drugem odstavku oddelka 5.1, točka 2.
3.Tranzitna pošta je lahko izvzeta iz varnostnega nadzora, če ostane v zrakoplovu.
7. POŠTA IN MATERIAL LETALSKEGA PREVOZNIKA
Pošta in material letalskega prevoznika sta podvržena varnostnemu nadzoru in se nato do natovarjanja v zrakoplov varujeta, da se prepreči vnos prepovedanih predmetov v zrakoplov.
8. ZALOGE ZA OSKRBO MED LETOM
Zaloge za oskrbo med letom, vključno s hrano, namenjene za prevoz ali uporabo na krovu, so podvržene varnostnemu nadzoru in se nato do natovarjanja v zrakoplov varujejo, da se prepreči vnos prepovedanih predmetov v zrakoplov.
9. ZALOGE ZA OSKRBO NA LETALIŠČU
Zaloge, namenjene za prodajo ali uporabo na varnostnih območjih omejenega gibanja na letališčih, vključno z zalogami za brezcarinske trgovine ter restavracije, so podvržene varnostnemu nadzoru, da se prepreči vnos prepovedanih predmetov na ta območja.
10. UKREPI VAROVANJA MED LETOM
1. Brez poseganja v ustrezna pravila o letalski varnosti:
a)
se nepooblaščenim osebam med letom onemogoči vstop v kabino letalske posadke;
b)
se za potencialno težavne potnike med letom uporabljajo ustrezni ukrepi varovanja.
2. Če potnik med letom skuša storiti dejanje nezakonitega vmešavanja, se sprejmejo ustrezni ukrepi varovanja, da se tako dejanje prepreči.
3. Z izjemo orožja, ki se nosi kot priglašeni tovor, je na zrakoplovu prepovedano nositi orožje, razen če so izpolnjeni zahtevani varnostni pogoji, ter
a)
je država, ki je zadevnemu letalskemu prevozniku izdala operativno licenco, dala dovoljenje in
b)
so država odhoda in država prihoda ter, kjer je primerno, vsaka država, ki jo zrakoplov preleti ali v kateri so vmesne postaje, dale predhodno odobritev.
4.Častniki za varovanje med letom opravljajo naloge v zrakoplovu le, če so bili izpolnjeni zahtevani varnostni pogoji in je bilo opravljeno zahtevano usposabljanje. Države članice ohranijo pravico, da ne odobrijo uporabe častnikov za varovanje med letom na letih letalskih prevoznikov, ki so jim izdale licenco.
5. Odstavek 3 se uporablja tudi za častnike za varovanje med letom, če ti nosijo orožje.
6.Jasno se opredelijo odgovornosti za ustrezno ukrepanje v primeru, če na civilnem zrakoplovu ali med letom pride do kakršnega koli dejanja nezakonitega vmešavanja, brez poseganja v načelo avtoritete kapitana zrakoplova.
11. ZAPOSLOVANJE IN USPOSABLJANJE OSEBJA
1. Osebe, ki izvajajo ali so odgovorne za varnostne preglede, nadzor dostopa ali druge varnostne nadzore, se zaposlijo, usposabljajo in po potrebi pridobijo dokazilo o usposobljenosti, s čimer se zagotovi, da so primerne za zaposlitev in usposobljene za izvajanje dodeljenih nalog.
2. Osebe, razen potnikov in oseb s spremstvom s kratkotrajno letališko prepustnico, ki morajo imeti dostop na varnostna območja omejenega gibanja, se pred izdajo identifikacijske priponke za letališče ali identifikacijske priponke za člane posadke usposabljajo na področju varovanja, razen če so neprestano v spremstvu ene ali več oseb z identifikacijsko priponko za letališče ali identifikacijsko priponko za člane posadke.
3. Usposabljanje, omenjeno v odstavkih 1 in 2, se opravi na začetku in nato periodično.
4. Inštruktorji, ki izvajajo usposabljanje oseb, omenjenih v odstavkih 1 in 2, imajo potrebne kvalifikacije.
12. VARNOSTNA OPREMA
Oprema, ki se uporablja za varnostne preglede, nadzor dostopa in druge varnostne nadzore, mora izpolnjevati odobrene specifikacije in imeti zmogljivost za opravljanje zadevnih varnostnih nadzorov.
13.PREVERJANJE PRETEKLOSTI
Pri vseh pilotih in kandidatih za pridobitev licence za pilota zrakoplova na motorni pogon se opravlja preverjanje preteklosti na enak način in v rednih časovnih presledkih. Pristojne oblasti se pri preverjanju preteklosti odločajo na podlagi enakih meril.
Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 11. decembra 2006 (UL C 70 E, 27.3.2007, str. 21) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007.