(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0168)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0233/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0073/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V Zeleni knjigi o boju proti ponarejanju in piratstvu na notranjem trgu, ki jo je Komisija predstavila 15. oktobra 1998, je bilo opozorjeno, da sta ponarejanje in piratstvo postala pojav s svetovno razsežnostjo z znatnimi učinki na gospodarskem in družbenem področju ter na področju varstva potrošnikov, zlasti glede javnega zdravja in varnosti. Izdelan je bil Akcijski načrt o spremljanju izvajanja Zelene knjige, ki je bil vključen v Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z dne 30. novembra 2000 na isto temo.

(2)  V svojih sklepih je Evropski svet v Bruslju 20. in 21. marca 2003 pozval Komisijo in države članice k izboljšanju izkoriščanja pravic intelektualne lastnine s sprejetjem ukrepov proti ponarejanju in piratstvu.

(3)  Na mednarodni ravni so države članice in Skupnost v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, zavezane s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine ("Sporazum TRIPS"), ki ga je Skupnost sprejela v okviru Svetovne trgovinske organizacije s Sklepom Sveta 94/800/ES(4). Sporazum TRIPS vsebuje zlasti kazenske določbe, ki predstavljajo skupne standarde, ki se uporabljajo na mednarodni ravni, vendar pa ostajajo razlike med državami članicami prevelike in preprečujejo učinkovit boj proti kršitvam intelektualne lastnine, zlasti ko se pojavijo v najhujših oblikah. To vodi k izgubi zaupanja v gospodarska okolja na notranjem trgu in posledično k zmanjšanju naložb v inovativnost in ustvarjalnost.

(4)  Komisija je novembra 2004 sprejela tudi Strategijo za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah.

(5)  Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(5) določa civilne in upravne ukrepe, postopke in pravna sredstva. Določbe navedene direktive je treba dopolniti z dovolj odvračilnimi kazenskimi določbami, ki bi se uporabljale na celotnem ozemlju Skupnosti. Približevanje nekaterih kazenskih določb je nujno potrebno za uspešen boj proti ponarejanju in piratstvu na notranjem trgu. Zakonodajalec Skupnosti je pristojen za sprejetje kazenskih ukrepov, potrebnih za zagotovitev popolne učinkovitosti standardov, ki jih sprejme na področju varstva intelektualne lastnine, kakor je opredeljena s to direktivo, razen patentov.

(6)  Svet je 13. marca 2006 na podlagi Sporočila Komisije o odzivu carinskih organov na ponarejanje in piratstvo, sprejetega oktobra 2005, sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da je cilje Lizbonske strategije "mogoče doseči le z dobro delujočim notranjim trgom in ustreznimi ukrepi za spodbujanje naložb v na znanju temelječe gospodarstvo ter priznava grožnjo, ki jo velik porast ponarejanja in piratstva predstavlja za na znanju temelječe gospodarstvo Unije in zlasti za zdravje in varnost (…)".

(7)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 7. septembra 2006 o ponarejanju medicinskih proizvodov izrazil stališče, da bi morala Evropska skupnost nujno vzpostaviti potrebne instrumente za učinkovit boj proti nezakonitim dejavnostim na področju piratstva in ponarejanja medicinskih proizvodov.

(8)  Treba je doseči približanje zlasti glede višine kazni za fizične in pravne osebe, ki so storile ta kazniva dejanja ali so zanje odgovorne. To približevanje se mora nanašati na zapor, globe in zaplembo.

(9)  Glede oseb, obtoženih, da so zagrešile kazniva dejanja iz te direktive in pri ugotavljanju njihovega namena kršitve zadevne pravice intelektualne lastnine, bi se moral upoštevati obseg, v katerem je obtoženi pred kršitvijo imel utemeljene razloge za zagovarjanje, da je bila zadevna lastninska pravica neveljavna.

(10)  Predvideti je treba določbe, namenjene olajšanju kazenskih preiskav. Države članice zagotovijo sodelovanje imetnikov pravic intelektualne lastnine s skupnimi preiskovalnimi enotami v skladu z ureditvijo, predvideno v Okvirnem sklepu Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah(6). Sodelovanje zadevnih imetnikov pravic intelektualne lastnine pomeni podporo, ki ne sme posegati v nevtralnost državnih preiskav.

(11)  Zaradi olajšanja kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji glede kršitev na področju intelektualne lastnine, te preiskave ali postopki ne smejo temeljiti na izjavi ali obtožbi osebe, ki je žrtev kaznivega dejanja.

(12)  Pri opredeljevanju kaznivih dejanj in sankcij ter med preiskavo in sodnim postopkom je treba v celoti spoštovati pravice, določene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije.

(13)  Ta direktiva ne vpliva na sisteme odgovornosti, ki so določene za ponudnike internetnih storitev z Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu(7)in z Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(8).

(14)  Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive in se zato laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(15)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. Ta direktiva si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje intelektualne lastnine v skladu s členom 17(2) Listine.

(16)  Treba je zagotoviti ustrezno zaščito pravic intelektualne lastnine na audio-vizualnem področju, kakor napotuje Direktiva 98/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 1998 o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali vključujejo pogojni dostop(9) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet in področje uporabe

Ta direktiva določa kazenske ukrepe, potrebne za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, kakor so opredeljene v nadaljevanju, v zvezi s ponarejanjem in piratstvom.

Ti ukrepi se uporabljajo za pravice intelektualne lastnine, predvidene v pravu Skupnosti, razen za patente.

Določbe o pravicah industrijske lastnine, ki izhajajo iz patentov, so izključene iz določb te direktive.

Člen 2

Opredelitve

Člen 3

Kazniva dejanja

Države članice zagotovijo, da opredelijo kot kaznivo dejanje katero koli namerno kršitev pravice intelektualne lastnine, storjeno na področju trgovine, pa tudi pomoč oziroma podporo in spodbujanje same kršitve.

Kazenske sankcije se ne uporabijo v primerih vzporednega uvoza izvirnega blaga, ki se trži s privolitvijo imetnika pravice v državi zunaj Evropske unije.

Države članice zagotovijo, da ustrezna uporaba zaščitenega dela, vključno s ponovno proizvodnjo v več izvodih ali v zvočni obliki ali na kakršen koli drug način, za namene kritike, recenzije, informiranja, poučevanja (vključno z več izvodi za uporabo v učilnicah), učenja ali raziskovanja, ni kaznivo dejanje.

Člen 4

Narava kazni

1.  Za kazniva dejanja iz člena 3 države članice določijo naslednje kazni:

2.  Za kazniva dejanja iz člena 3 države članice določijo, da se v ustreznih primerih uporabijo tudi naslednje kazni:

Člen 5

Višina kazni

1.  Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se fizične osebe, ki so odgovorne za kazniva dejanja iz člena 3, kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj 4 let zapora, če gre za huda kazniva dejanja v smislu člena 3(5) Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(11), ali če so ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa 2007/…/PNZ [o boju proti organiziranemu kriminalu], ali če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

2.  Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se fizične ali pravne osebe, ki so odgovorne za kazniva dejanja iz člena 3, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Te kazni vključujejo kazenske ali nekazenske globe, pri čemer:

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri določanju kazni iz odstavkov 1 in 2 tega člena upoštevajo kazniva dejanja iz člena 3, ki so jih fizične in pravne osebe ponavljale v drugi državi članici.

Člen 6

Razširjene pristojnosti za zaplembo

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki jim omogočijo celotno ali delno zaplembo premoženja fizične ali pravne osebe, ki je obsojena v skladu z določbami iz člena 3 Okvirnega sklepa Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji(12), kadargre za huda kazniva dejanja v smislu člena 3(5) Direktive 2005/60/ES ali če so bila ta kazniva dejanja storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa 2007/…/PNZ [o boju proti organiziranemu kriminalu], ali če ta kazniva dejanja pomenijo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

Člen 7

Zloraba pravic

Države članice sprejmejo kazenske, civilne in procesne ukrepe za zagotovitev prepovedi in kaznivosti zlorab grožnje s kazenskimi sankcijami.

Države članice prepovejo zlorabe postopka, zlasti če se kazenske sankcije uporabljajo za izvršitev zahtev civilnega prava.

Člen 8

Pravice obtožencev

Države članice zagotovijo ustrezno varstvo in jamstvo pravic obtožencev.

Člen 9

Skupne preiskovalne enote

1.  Države članice zagotovijo, da lahko zadevni imetniki pravic intelektualne lastnine ali njihovi predstavniki ter strokovnjaki prispevajo k preiskavam, ki jih opravljajo skupne preiskovalne enote v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3.

2.  Države članice vzpostavijo ustrezne varovalne mehanizme, da zagotovijo, da ta prispevek ne poseže v pravice obtoženca, denimo s poseganjem v natančnost, neokrnjenost in nepristranskost dokazov.

3.  Med preiskavo in sodnim postopkom se v celoti spoštuje člen 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki zadeva varovanje osebnih podatkov, in Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(13).

Člen 10

Pravica do obveščanja s strani policije

Države članice poskrbijo, da v primeru, če organi kazenskega pregona zaplenijo blago, ki krši avtorsko pravico, ali če pridobijo druge dokaze o kršitvah, organi predložijo te dokaze v uporabo v civilnih postopkih, ki so ali še bodo v teku v breme domnevnega kršitelja, ki bo na zahtevo imetnika pravice moral odgovarjati pred sodiščem, ki je pristojno na območju Evropske unije, in da, če je to primerno, ti organi imetnika pravice ali njegovega zastopnika obvestijo, da imajo v posesti tako zblago ali dokaze. Države članice lahko zahtevajo, da se za tako predložitev dokazov morajo izpolniti zahteve na podlagi razumnega dostopa, varnosti ali druge zahteve, da se zagotovi neokrnjenost dokazov in da se ne ogroža kazenski postopek, ki bi lahko sledil.

Člen 11

Uvedba kazenskega postopka

Države članice zagotovijo, da vsaj v primeru storitve dejanj na ozemlju države članice možnost uvedbe kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3 ne temelji na izjavi ali obtožbi osebe, ki je žrtev kaznivega dejanja.

Člen 12

Prenos

1.  Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do……(14) Komisiji takoj pošljejo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način tega sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice pošljejo Komisiji besedilo predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C [...], [...], str. [...]. (2) UL C [...], [...], str. [...]. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007. (4) UL L 336, 23.12.1994, str. 1. (5) UL L 157, 30.4.2004, str. 45. Popravek objavljen v UL L 195, 2.6.2004, str. 16. (6) UL L 162, 20.6.2002, str. 1. (7) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (8) UL L 167, 22.6.2001, str. 10. (9) UL L 320, 28.11.1998, str. 54. (10) UL L 196, 2.8.2003, str. 7. (11) UL L 309, 25.11.2005, str. 15. (12) UL L 68, 15.3.2005, str. 49. (13) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (14) * Osemnajst mesecev po dnevu sprejetja.