Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne dejavnosti pomorskih uprav (preoblikovanje) (KOM(2005)0587 – C6-0038/2006 – 2005/0237(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0587)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0038/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0070/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. aprila 2007 z namenom sprejetja Direktive 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne dejavnosti pomorskih uprav (preoblikovanje)
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Direktiva Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav(4) je bila že večkrat temeljito spremenjena. Ker bo še prišlo do sprememb, bi jo bilo treba zaradi jasnosti preoblikovati.
(2) V svoji resoluciji z dne 8. junija 1993 o skupni varnostni politiki v pomorskem prometu(5) je Svet določil za cilj odstranitev vseh plovil iz voda Skupnosti, ki ne izpolnjujejo standardov, in dal prednost akcijskemu programu Skupnosti, ki naj bi zagotovil učinkovito in enotno izvajanje mednarodnih pravil z izdelavo skupnih standardov za klasifikacijske zavode, opredeljene kot organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ( v nadaljevanju "priznane organizacije").
(3) Varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja morja se lahko učinkovito izboljšata z dosledno uporabo mednarodnih konvencij, kodeksov in resolucij ob spodbujanju cilja zagotavljanja svobode opravljanja storitev.
(4) Za kontrolo skladnosti ladij z enotnimi mednarodnimi standardi za varnost in preprečevanje onesnaževanja morja sta odgovorni država zastave in država pristanišča.
(5) Države članice so pristojne za izdajanje mednarodnih spričeval za varnost in preprečevanje onesnaževanja, predvidenih v konvencijah, kot so Solas 74, Mednarodna konvencija o tovornih črtah 66 in Marpol 73/78, ter za izvajanje določb teh konvencij.
(6) Vse države članice v skladu s temi konvencijami v različnem obsegu pooblastijo priznane organizacije za potrjevanje take skladnosti in izdajanje ustreznih spričeval o varnosti in preprečevanju onesnaževanja.
(7) Veliko število obstoječih priznanih organizacij, ki delujejo v imenu nacionalnih uprav, po svetu ne zagotavlja niti ustreznega izvajanja predpisov niti zanesljivosti, ker nimajo primernih struktur in izkušenj, da bi bili zanesljivi in da bi lahko opravljali svoje naloge na visoki strokovni ravni.
(8) Poleg tega te priznane organizacije predpisujejo in izvajajo pravila glede zasnove, gradnje, vzdrževanja in nadzora ladij in so odgovorne za inšpekcijske preglede ladij v imenu države zastave ter potrjevanje, da te ladjeizpolnjujejo zahteve iz mednarodnih konvencij za izdajo ustreznih spričeval. Da bi jim omogočili, da to nalogo opravljajo zadovoljivo, bi morale biti strogo neodvisne, visoko tehnično usposobljene ter natančno upravljati kakovost.
(9) Priznaneorganizacije za inšpekcijski pregled in nadzor ladij bi morale nuditi svoje storitve po vsej Skupnosti in tekmovati med seboj ter istočasno zagotavljati enako mero varnosti in varstvo okolja. Strokovni standardi za njihovo dejavnost bi zato morali biti enotno vzpostavljeni in se prav tako enotno uporabljati po vsej Skupnosti.
(10)Ta cilj bi bilo treba uresničevati z ukrepi, ki so skladni z delom Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in ga, kjer je ustrezno, nadgrajujejo in dopolnjujejo.
(11) Določiti bi bilo treba minimalna merila za priznavanje organizacij.
(12) Za podelitev prvega priznanja organizacijam, ki želijo biti pooblaščene za delovanje v imenu držav članic, bi lahko Komisija, skupaj z državami članicami, ki so zaprosile za priznanje, na usklajen in centraliziran način bolj učinkovito ocenila, ali so zadevna minimalna merila izpolnjena.
(13) Priznanje bi moralo biti mogoče podeliti samo na podlagi kakovosti in varnosti, ki bi jo izkazala zadevna organizacija. Treba bi bilo zagotoviti, da je obseg tega priznanja vedno v skladu z dejansko zmožnostjo zadevne organizacije. Priznanje bi prav tako moralo upoštevati različne pravne statuse in podjetniške strukture priznanih organizacij ter istočasno zagotavljati enotno uporabo zgoraj navedenih minimalnih meril in učinkovitosti nadzora Skupnosti.
(14) Izdaja spričevala o varnosti radijske postaje na tovorni ladji se lahko poveri zasebnim organizacijam, ki imajo dovolj izkušenj in usposobljeno osebje.
(15) Država članica lahko na podlagi objektivnih in preglednih meril omeji število priznanih organizacij, ki jih pooblasti v skladu s svojimi potrebami, pri čemer Komisija izvaja nadzor v skladu s postopkom odbora;
(16) Ker ta direktiva zagotavlja svobodo opravljanja storitev v Skupnosti, bi morala biti Komisija upravičena do pogajanj o enakem obravnavanju priznanih organizacij, ki imajo sedež v Skupnosti, s tistimi tretjimi državami, v katerih so locirane nekatere od priznanih organizacij.
(17) Potrebna je visoka udeležba nacionalnih organov pri nadzoru ladij in izdaji s tem povezanih spričeval, da se zagotovi čim večje izpolnjevanje mednarodnih varnostnih predpisov, četudi države članice prenesejo izvajanje predpisanih nalog na priznane organizacije zunaj njihove uprave. Zato je smiselno vzpostaviti tesno sodelovanje med upravami in od teh pooblaščenimi priznanimi organizacijami, kar bi lahko zahtevalo, da imajo priznane organizacije na ozemlju države članice, v imenu katere opravljajo svoje naloge, lokalno predstavništvo.
(18) Različnost režimov finančne odgovornosti med priznanimi organizacijami, ki delujejo v imenu držav članic, bi ovirala pravilno izvajanje te direktive. Kot prispevek k reševanju tega problema je smiselno na ravni Skupnosti vzpostaviti določeno stopnjo uskladitve odgovornosti za katero koli pomorsko nezgodo, ki jo povzroči priznana organizacija, o čemer odloča sodišče, vključno z razreševanjem sporov z arbitražnimi postopki.
(19) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(6).
(20)Predvsem bi bilo treba Komisijo pooblastiti za spremembo te direktive, da bo lahko uporabljala kasnejše spremembe ustreznih, z njo povezanih mednarodnih konvencij, protokolov, kodeksov in resolucij in tako posodabljala merila iz Priloge I ter sprejemala merila za merjenje učinkovitosti priznanih organizacij na področju varnosti in preprečevanja onesnaževanja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te direktive ter njeni dopolnitvi z novimi nebistvenimi elementi, bi jih morali sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, ki ga določa člen 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES.
(21) V skladu s postopkom odbora bi bilo treba ob upoštevanju napredka v mednarodnih forumih posodabljati določbe iz te direktive in zlasti minimalna merila ter obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati priznane organizacije.
(22) Zelo je bistvenega pomena, da se neizvajanje obveznosti s strani priznane organizacije obravnava takoj, učinkovito in sorazmerno. Glavni cilj bi moral biti, da se popravijo vse pomanjkljivosti, tako da se je že zelo zgodaj mogoče izogniti potencialnemu ogrožanju varnosti ali okolja. Komisiji bi bilo zato treba podeliti potrebna pooblastila, da od priznane organizacije zahteva sprejem preventivnih in sanacijskih ukrepov, ter da se lahko kot prisilni ukrepi zaračunajo kazni in periodične denarne kazni.
(23) V skladu s pristopom na ravni Skupnosti se mora odločitev o odvzemu priznanja organizaciji, ki ne izpolnjuje določb te direktive, če se zgoraj navedeni ukrepi izkažejo za neučinkovite ali lahko ravnanje priznane organizacije kako drugače pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje, sprejeti na ravni Skupnosti, torej jo mora sprejeti Komisija na podlagi postopka odbor a.
(24) Državam članicam bi bilo vseeno treba pustiti možnost, da začasno odvzamejo svoje pooblastilo priznani organizaciji zaradi resne ogroženosti varnosti ali okolja. Komisija bi se morala po zgoraj navedenem postopku hitro odločiti, ali je treba tak nacionalni ukrep ovreči.
(25) Vsaka država članica ni morala redno ocenjevati dejavnost priznanih organizacij, ki delujejo v njenem imenu, ter Komisiji in vsem drugim državam članicam pošiljati natančne podatke o taki dejavnosti.
(26) Podobno se lahko bolj učinkovito na usklajen in centraliziran način zagotovi stalno naknadno spremljanje priznanih organizacij, da se oceni njihovo izpolnjevanje zahtev te direktive. Zato je smiselno, da se ta naloga v imenu celotne Skupnosti poveri Komisiji, skupaj z državami članicami, ki so priznane organizacije pooblastile za delovanje v njihovem imenu.
(27) Kot del spremljanja dejavnosti priznanih organizacij morajo imeti inšpektorji Skupnosti dostop do ladij in ladijske dokumentacije ne glede na ladijsko zastavo, tako da se lahko preveri, ali priznane organizacije izpolnjujejo minimalna merila, ki jih za vse ladje in njihove specifične kategorije določa ta direktiva.
(28) Države članice so kot pristaniške oblasti dolžne izboljšati varnost in preprečevanje onesnaževanja voda Skupnosti s tem, da prednostno pregledajo tiste ladje s spričevali priznanih organizacij, ki ne izpolnjujejo skupnih meril, in tako zagotovijo, da ladje, ki plujejo pod zastavo tretje države, niso deležne ugodnejše obravnave.
(29) Trenutno ni nobenih enotnih mednarodnih standardov za ladijski trup, strojno opremo in električne ter nadzorne naprave, s katerimi bi morale biti usklajene vse ladje v fazi gradnje in njihovi celotni dobi delovanja. Taki standardi so lahko določeni na podlagi pravil priznanih organizacij ali enakovrednih standardov, ki jih določijo nacionalne uprave po postopku iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/34/ES z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za predložitev informacij s področja tehničnih standardov in predpisov(7).
(30) Za varnost ladij, ki jih priznane organizacije pregledujejo in jim izdajajo spričevala, je bistvenega pomena sposobnost organizacij, da hitro ugotovijo in popravijo slabosti v svojih predpisih, postopkih in notranjih nadzorih. To sposobnost bi bilo treba povečati z vzpostavitvijo neodvisnega ocenjevalnega odbora, ki bo deloval samostojno in predlagal ukrepe za trajnostno izboljšanje vseh priznanih organizacij in zagotovil plodno vzajemno delovanje s Komisijo.
(31)Pravila in predpisi priznanih organizacij so ključni dejavnik varnosti ter preprečevanja nesreč in onesnaževanja. Priznane organizacije so začele postopek, ki bi moral privesti do uskladitve njihovih pravil in predpisov. Ta postopek bi morala zakonodaja Skupnosti spodbujati in podpirati, ker bi imel ugoden vpliv na pomorsko varnost in konkurenčnost evropske pomorske industrije.
(32) Priznane organizacije bi morale sproti dopolnjevati svoje tehnične standarde in jih dosledno uveljavljati, da bi uskladili varnostne predpise in zagotovili enotno izvajanje mednarodnih predpisov znotraj Skupnosti. Kadar so tehnični standardi priznanih organizacij enaki ali zelo podobni, bi bilo treba v primerih, ko je to mogoče, razmisliti o vzajemnem priznavanju klasifikacijskih spričeval in uporabiti kot vzorec najbolj zahtevna in natančna spričevala.
(33) Ker so preglednost in izmenjava podatkov med zainteresiranimi strankami in prav tako pravica javnosti do dostopa do informacij temeljnega pomena za preprečevanje nezgod na morju, bi morale priznane organizacije predložiti pomorskim inšpekcijskim organom vse ustrezne predpisane informacije v zvezi s stanjem ladij v njihovem razredu in o tem obvestiti javnost.
(34) Da se ladjam prepreči spreminjanje razreda zaradi izogibanja popravilom, ki jih pri svojem pregledu zahteva priznana organizacija, je treba vse urediti tako, da bodo priznane organizacije vnaprej med seboj izmenjevale vse ustrezne informacije v zvezi s stanjem ladij, katerih razred se želi spremeniti, in po potrebi vključiti državo zastave.
(35) Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), ki je bila ustanovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1406/2002(8), bi morala zagotoviti potrebno podporo za izvajanje te direktive.
(36) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja predlaganega ukrepa, namreč sprejeti skupna pravila in standarde za priznane organizacije v Skupnosti za inšpekcijski pregled in nadzor ladij in za s tem povezane dejavnosti pomorskih uprav, in ker je zaradi obsega in učinkov ukrepa cilj mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je opredeljenem v navedenem členu, se ta direktiva omeji na tisto, kar je nujno za dosego navedenih ciljev.
(37) Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi z Direktivo 94/57/ES. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s to direktivo.
(38) Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo iz dela B Priloge II –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Ta direktiva določa predpise, ki jih morajo upoštevati države članice in priznane organizacije, ki so jim države članice poverileinšpekcijske preglede, nadzor in potrjevanje ladij zaradi skladnosti z mednarodnimi konvencijami o varnosti na morju in preprečevanju onesnaževanja morja, ob spodbujanju cilja svobode opravljanja storitev. Ta proces vključuje razvoj in izvedbo varnostnih predpisov za trup, strojno opremo in električne, radijske ter nadzorne naprave ladij, ki sodijo na področje uporabe mednarodnih konvencij.
Člen 2
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(
a) "mednarodne konvencije" pomenijo Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 z izjemo poglavja XI-2 Priloge in ISPS kode, Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966 in Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaženja morja z ladjami iz leta 1973/78, skupaj s protokoli in spremembami teh konvencij ter pripadajočimi kodeksi obveznega značaja v vseh državah članicah, in sicer v najnovejših različicah;
(
b) "ladja" pomeni ladjo, ki sodi na področje uporabe mednarodnih konvencij;
(
c) "ladja, ki pluje pod zastavo države članice" pomeni ladjo, ki je registrirana in pluje pod zastavo države članice v skladu z njeno zakonodajo. Ladje, ki ne ustrezajo tej opredelitvi, so izenačene z ladjami, ki plujejo pod zastavo tretje države;
(
d) "inšpekcijski pregled in nadzor" pomenijo inšpekcijske preglede in nadzor, ki jih je treba na podlagi mednarodnih konvencij ter na podlagi te direktive in drugih predpisov Skupnosti, povezanih s pomorsko varnostjo, obvezno opraviti;
e)
"priznana organizacija" pomeni pravno osebo z vsemi svojimi podorgani in posamezniki, ki spadajo pod njen nadzor in ki skupaj ali ločeno izvajajo dejavnosti, ki spadajo v območje te direktive, in ki je priznana v skladu s to direktivo;
f)
"nadzor" za potrebe točke (e) pomeni pravice, pogodbe ali druga zakonita ali dejanska sredstva, ki ločeno ali v kombinaciji podeljujejo pravni osebi možnost izvajanja odločilnega vpliva ali omogočajo, da ta pravna oseba izvaja naloge, ki spadajo v področje uporabe te direktive;
(
g) "pooblastitev" pomeni dejanje, s katerim država članica pooblasti priznano organizacijo ali nanjo prenese pooblastila;
(
h) "predpisano spričevalo" pomeni spričevalo, ki ga izda država zastave ali je izdano v njenem imenu v skladu z mednarodnimi konvencijami;
(
i) "pravila in predpisi" pomeni zahteve, ki jih določi in javno objavi priznana organizacija glede zasnove, gradnje, opreme, vzdrževanja in nadzora ladij;
(
j) "klasifikacijsko spričevalo" pomeni dokument, ki ga izda priznana organizacija ter potrjuje primernost ladje za določeno uporabo ali storitev v skladu s pravili in predpisi, ki jih določi in javno objavi zadevna priznana organizacija;
(
k) "spričevalo o varnosti radijske postaje na tovorni ladji" pomeni spričevalo, uvedeno s spremenjenimi uredbami predpisi o radijski postaji Solas 1974/1978, ki jih je sprejela IMO;
(
l) "država lokacije" pomeni državo statutarnega sedeža, glavne uprave ali glavnega kraja poslovanja priznane organizacije.
Člen 3
1. Ob prevzemanju odgovornosti in obveznosti v okviru mednarodnih konvencij države članice zagotovijo, da lahko njihove pristojne uprave zagotovijo primerno uveljavitev določb mednarodnih konvencij, zlasti v zvezi z inšpekcijskim pregledom in nadzorom ladij ter izdajo predpisanih spričeval in spričeval o oprostitvi, kot to določajo mednarodne konvencije. Države članice ukrepajo v skladu z ustreznimi določbami Priloge in Dodatka k Resoluciji IMO A.847(20) o smernicah za pomoč državam zastave pri uporabi instrumentov IMO.
2. Za namene odstavka 1 država članica v zvezi z ladjami, ki plujejo pod njeno zastavo, odloči, da:
i)
pooblasti priznane organizacije, da v celoti ali delno izvedejo inšpekcijske preglede in nadzore v zvezi s predpisanimi spričevali, vključno s tistimi inšpekcijskimi pregledi in nadzori za ugotavljanje skladnosti s členom 19(2), ter da po potrebi izdajo ali obnovijo s tem povezana spričevala; ali
ii)
poveri priznanim organizacijam nalogo, da v celoti ali delno izvedejo inšpekcijske preglede in nadzore iz točke (i).
Pristojna uprava v vseh primerih odobri prvo izdajo spričeval o oprostitvi.
Glede spričevala o varnosti radijske postaje na tovorni ladji pa lahko te naloge poveri zasebni organizaciji, ki jo prizna pristojna uprava in ima dovolj izkušenj in usposobljeno osebje, da v imenu uprave opravlja ocenjevanje varnosti radijskih postaj.
3. Ta člen ne zadeva potrjevanja posebnih predmetov pomorske opreme.
Člen 4
1. Države članice, ki želijo pooblastiti še nepriznano organizacijo, vložijo pred Komisijo zahtevek za priznanje skupaj s popolnimi podatki in dokazili o izpolnjevanju meril iz Priloge I ter o zahtevi in sprejetju obveznosti izpolnjevanja predpisov iz členov 20 in 21.
2. Komisija skupaj z zadevnimi državami članicami, ki vložijo zahtevek, oceni organizacije, za katere je prejela zahtevek za priznanje, da preveri, ali te organizacije izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 in so sprejele obveznost njihovega izpolnjevanja.
Člen 5
Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) ne prizna organizacij, ki ne izpolnjujejo pogojev določenih v Prilogi I ali zahtev iz členov 20 in 21, kot je opredeljeno v členu 4(1), ali za katere se šteje, da njihovo ravnanje pomeni nesprejemljivo ogrožanje varnosti ali okolja na podlagi meril, določenih v skladu s členom 14.
Člen 6
1. Priznanje podeli Komisija v skladu s postopkom odbora iz člena 9 (2).
2. Priznanje se podeli ustreznemu pravnemu matičnemu organu, za vse pravne subjekte, ki sestavljajo priznane organizacije, pri čemer se priznanje razširi na vse pravne subjekte v priznani organizaciji, ki prispevajo k temu, da glavni pravni organ njihove storitve ponuja po vsem svetu.
3. Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) in glede na dokazano zmožnost zadevne priznane organizacije kadar koli omeji ali podaljša priznanje glede določene vrste ladij ali velikosti ladij, znamk ali kombinacije le-teh.
4. Komisija sestavi in redno posodablja seznam organizacij, ki so priznane v skladu s tem členom. Seznam se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 7
1. Pri uporabi člena 3(2) države članice v skladu z določbami odstavka 2 tega člena in členov 8 in 16 načelno ne zavrnejo pooblastila za opravljanje takih nalog kateri koli od priznanih organizacij. Vendar pa lahko na podlagi preglednih in objektivnih meril omejijo število priznanih organizacij, ki jih za izvajanje teh nalog pooblastijo v skladu s svojimi potrebami.
Na zahtevo države članice Komisija sprejme v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) ustrezne ukrepe.
2. Preden država članica privoli, da priznana organizacija, locirana v tretji državi, v njenem imenu opravlja vse naloge ali del teh nalog iz člena 3, lahko od zadevne tretje države zahteva vzajemno obravnavanje tistih priznanih organizacij, ki so locirane v Skupnosti.
Poleg tega lahko Skupnost od tretje države, v kateri je locirana priznana organizacija, zahteva vzajemno obravnavanje tistih priznanih organizacij, ki so locirane v Skupnosti.
Člen 8
1. Države članice, ki se odločijo ravnati po členu 3(2), vzpostavijo delovni odnos med njihovo pristojno upravo in priznanimi organizacijami, ki delujejo v njihovem imenu.
2. Delovni odnos je urejen s formalnim pisnim in nediskriminacijskim sporazumom ali z drugim enakovrednim pravnim dogovorom, ki določa posebne naloge in funkcije, ki so jih priznane organizacije sprejele, in vključujejo najmanj:
a)
določbe Dodatka II Resolucije IMO A.739(18) o smernicah za pooblaščanje organizacij, ki delujejo v imenu uprave, pri čemer se upoštevajo priloga, dodatki in priponke k IMO MSC/Okrožnici 710 in MEPC/Okrožnici 307 o vzorčnem sporazumu za pooblaščanje priznanih organizacij, ki delujejo v imenu uprave;
Kadar torej priznana organizacija, njeni inšpektorji ali tehnično osebje izdajo zahtevane certifikate v imenu uprave, za njih veljajo enaka pravna jamstva in pravno varstvo, kar vključuje izvedbo vseh dejavnosti obrambe, ki jih lahko uprava in njeni člani uveljavljajo, kadar sami izdajo zahtevane certifikate;
b)
naslednje določbe o finančni odgovornosti:
i)
če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katere koli pomorske nezgode, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za izgubljeni dobiček ali navadno škodo ali telesno poškodbo ali smrt, za katero je to sodišče dokazalo, da je nastala zaradi namernega dejanja ali opustitve dejanja ali velike malomarnosti priznane organizacije, njenih organov, zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem je po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzročila navedeni izgubljeni dobiček, navadno škodo, poškodbo ali smrt;
ii)
če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katere koli pomorske nezgode, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za telesno poškodbo brez smrtnega izida, za katero je to sodišče dokazalo, da je nastala iz malomarnosti ali nepremišljenega dejanja ali opustitve dejanja priznane organizacije, njenih zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem je po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzročila navedeno telesno poškodbo; države članice lahko omejijo najvišji znesek, ki ga plača priznana organizacija, pri čemer mora ta znašati vsaj 4 000 000 EUR, razen če se s sodbo ali poravnavo določi nižji znesek, ki potem velja kot odškodnina;
iii)
če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katere koli pomorske nezgode, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za izgubljeni dobiček ali navadno škodo, za katero je sodišče dokazalo, da je nastala iz malomarnosti ali nepremišljenega dejanja ali opustitve dejanja priznane organizacije, njenih zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzroči navedeni izgubljeni dobiček ali navadno škodo; države članice lahko omejijo najvišji znesek, ki ga plača priznana organizacija, pri čemer mora ta znašati vsaj 2 000 000 EUR, razen če se s sodbo ali poravnavo določi nižji znesek, ki potem velja kot odškodnina;
c)
določbe o rednem nadzoru, s strani uprave ali od uprave imenovanega nepristranskega zunanjega organa, nalog, ki jih priznane organizacije prevzemajo v imenu uprave, kakor je navedeno v členu 16 (1);
d)
možnost naključnih in podrobnih inšpekcijskih pregledov ladij;
e)
določbe o obveznem sporočanju bistvenih podatkov o njihovem klasificiranem ladjevju, spremembah, začasnih odvzemih in umikih klasifikacije, kakor je navedeno v členu 20 (4).
3. Sporazum ali enakovreden pravni dogovor iz odstavka 2 lahko od priznane organizacije zahtev a ima na ozemlju države članice, v imenu katere opravlja naloge iz člena 3, lokalno predstavništvo. Ta zahteva se lahko izpolni, če ima lokalno predstavništvo v skladu s pravom države članice pravno osebnost in je pod jurisdicijonjenih sodišč.
4. Vsaka država članica predloži Komisiji natančne podatke o delovnem odnosu, vzpostavljenem po tem členu. Komisija o tem obvesti druge države članice.
Člen 9
1. Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(9).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.
3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.
Člen 10
1. Ta direktiva se lahko spremeni po regulativnem postopku s pregledom iz člena 9(3) brez razširitve področja njene uporabe, da bi:
a)
se v to direktivo prevzele poznejše spremembe mednarodnih konvencij, protokolov, kodeksov in resolucij, povezanih s to direktivo in navedenih v členih 2(d), 3(1) in 8(2), ki so začele veljati;
b)
se ažurirala merila v Prilogi I, zlasti ob upoštevanju ustreznih odločitev IMO,
c)
se spremenili zneski, določeni v točkah (ii) in (iii) člena 8 (2)(b).
2. Po sprejetju novih instrumentov ali protokolov h konvencijam iz člena 2(d) Svet na predlog Komisije in ob upoštevanju parlamentarnih postopkov držav članic, pa tudi ustreznih postopkov IMO, določi podrobnosti ratifikacije teh novih instrumentov ali protokolov, pri čemer zagotovi, da se v državah članicah uporabljajo enotno in sočasno.
Spremembe mednarodnih instrumentov iz člena 2(d) in člena 8 se lahko po členu 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 izvzamejo s področja uporabe te direktive.
Člen 11
Kadar Komisija meni, da priznana organizacija ne izpolnjuje meril iz Priloge I ali svojih obveznosti iz te direktive ali da je občutno poslabšala izvajanje varnosti in preprečevanje onesnaževanja, vendar to ne pomeni nesprejemljive grožnje za varnost ali okolje, zahteva od zadevne priznane organizacije, da ta sprejme potrebne preventivne ukrepe ali sankcije, s katerimi zagotovi popolno skladnost z navedenimi merili in obveznostmi in se zlasti izogne potencialnemu ogrožanju varnosti in okolja, ali kako drugače odpravi vzroke za poslabšanje položaja.
Preventivni ukrepi in sankcije lahko vključujejo začasne varnostne ukrepe, kadar je potencialno ogrožanje varnosti in okolja neposredno.
Ne glede na to in brez poseganja v njihovo takojšnje izvajanje mora Komisija vse države članice, ki so obravnavano priznano organizacijo pooblastile, vnaprej obvestiti o ukrepih, ki jih namerava izvajati.
Člen 12
1. Komisija lahko poleg ukrepov, sprejetih na podlagi člena 11, naloži kazni priznanim organizacijam,
a)
ki resno oziroma večkrat kršijo merila iz Priloge I ali svojih obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, ali katerih zmanjšana učinkovitost razkriva resne hibe v njihovih strukturah, sistemih, postopkih ali notranjih nadzorih ali
b)
ki so Komisiji v času ocenjevanja v skladu s členom 16(3) namerno predložile netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ali so kako drugače ovirale ocenjevanje.
2. Brez poseganja v odstavek 1 lahko Komisija, kadar priznana organizacija ne izvaja preventivnih ukrepov ali sankcij, ki jih Komisija zahteva, ali povzroči neupravičene zamude, do izvedbe zahtevanega ukrepa zadevni priznani organizaciji naloži periodične denarne kazni.
3. Kazni in periodične denarne kazni iz odstavkov 1 in 2 so odvračilne in sorazmerne z resnostjo dogodka in gospodarsko zmogljivostjo zadevne priznane organizacije, zlasti ob upoštevanju stopnje ogrožanja varnosti.
Kazni se predpišejo šele po tem, ko je bila zadevni priznani organizaciji in državam članicamdana možnost, da predložijo svoje opombe.
Skupni znesek kazni in periodičnih denarnih kazni ne presega 5 % skupnega prometa priznane organizacije za dejavnosti v preteklem poslovnem letu, ki spadajo v območje te direktive.
Člen 13
1. Komisija odvzame priznanja organizacijam:
a)
ki večkrat in resno kršijo merila iz Priloge I ali svojih obveznosti po tej direktivi, tako da njihovo ravnanje pomeni nesprejemljivo ogrožanje varnosti in okolja;
b)
katerih večkratne in resne kršitve prizagotavljanju varnosti in preprečevanju onesnaževanja so takšne, da pomenijo nesprejemljivo ogrožanje varnosti in;
c)
ki Komisiji preprečujejo ali vedno znova ovirajo ocenjevanje, ali
d)
ki v roku ne poravnajo kazni in/ali periodičnih denarnih kazni iz člena 12(1) in (2).
2. Komisija bo za namene iz odstavka 1(a) in (b) sprejela odločitev ob upoštevanju vseh naslednjih razpoložljivih informacij:
a)
rezultate lastnega ocenjevanja zadevne priznane organizacije v skladu s členom 16(3);
b)
poročila, ki jih bodo predložile države članice v skladu s členom 18;
c)
analizo nezgod, v katere so bile vpletene ladje, ki so jih klasificirale priznane organizacije;
d)
ponoven pojav pomanjkljivosti iz člena 12(1)(a);
e)
stopnja, do katere je flota v klasifikaciji priznane organizacije prizadeta, in
f)
neučinkovitost ukrepov iz člena 12(2).
3. O odvzemu priznanja odloča na lastno pobudo ali zahtevo države članice Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2) in po tem, ko je zadevna priznana organizacija dobila priložnost, da predloži svoje pripombe.
Člen 14
Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3) sprejme in objavi:
a)
merila, s katerimi ugotavlja učinkovitost pravil, predpisov in dejavnosti priznanih organizacij v povezavi z varnostjo in preprečevanjem onesnaževanja z ladij, ki so jih klasificirale, ob upoštevanju zlasti podatkov iz pariškega Memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, in/ali drugih podobnih shem,in
b)
merila, s katerimi ugotavlja, kdaj neko izvajanje, opustitev ali zamuda pomeni nesprejemljivo ogrožanje varnosti in okolja. Ta merila lahko upoštevajo posebne okoliščine, ki vplivajo na manjše ali visoko usposobljene priznane organizacije.
Komisija sprejme v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) podrobna pravila za izvajanje člena 12 in, če je ustrezno, člena 13.
Člen 15
Ne glede na merila, navedena v Prilogi I, lahko država članica, ki meni, da priznana organizacija ne more biti več pooblaščena za opravljanje nalog iz člena 3 v njenem imenu, začasno odvzame tako pooblastilo po naslednjem postopku:
a)
država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o svoji odločitvi in navede utemeljene razloge zanjo;
(b)
Komisija mora ob upoštevanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja oceniti razloge, ki jih država članica navede za ukinitev pooblastila priznani organizaciji;
(c)
Komisija po postopku iz člena 9 (2) obvesti državo članico, ali je njena odločitev o začasnem odvzemu pooblastila ustrezno utemeljena zaradi resnega ogrožanja varnosti in okolja. Če odločitev ni upravičena, Komisija od države članice zahteva preklic začasnega odvzema. Če je odločitev utemeljena in je država članica v skladu s členom 7(1) omejila število priznanih organizacij, ki delujejo v njenem imenu, Komisija zaprosi državo članico, naj izda novo pooblastilo drugi priznani organizaciji, da nadomesti tisto, ki ji je bilo pooblastilo začasno odvzeto.
Člen 16
1. Države članicepreverijo, ali priznane organizacije, ki delujejo v njihovem imenu za namene člena 3(2), po mnenju njene pristojne uprave zadovoljivo opravljajo naloge iz navedenega člena.
2. Vsaka država članica spremlja vsako priznano organizacijo, ki deluje v njenem imenu, vsaj na vsaki dve leti ter predloži drugim državam članicam in Komisiji poročilo o rezultatih teh dejavnosti spremljanja najpozneje do 31. marca v letu, ki sledi letu njihove izvedbe.
3. Komisija redno in vsaj vsaki dve leti oceni vse priznane organizacije, skupaj z državo članico, ki je vložila ustrezno zahtevo za priznanje, da preveri, ali te priznane organizacije izpolnjujejo obveznosti iz te direktive in merila iz Priloge 1. Ocena mora biti omejena na pomorske dejavnosti priznanih organizacij, ki spadajo na področje uporabe te direktive.
Pri izbiranju priznanih organizacij za oceno Komisija posveča posebno pozornost učinkovitosti organizacije pri izvajanju varnosti in preprečevanju onesnaževanja, zapisom o nezgodah in poročilom, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 18.
Ocena lahko vključuje obisk regionalnih podružnic priznane organizacije in prav tako naključni inšpekcijski pregled ladij, kadar obratujejo ali so v izgradnji, da se preveri poslovanje organizacije. V tem primeru, če je to primerno, Komisija obvesti državo članico regionalne podružnice. Komisija predloži državam članicam poročilo o rezultatih ocene.
4. Vsaka priznana organizacija da odboru, ustanovljenem s členom 9(1), vsako leto na voljo rezultate pregleda svojega upravljanja sistema kakovosti.
Člen 17
1. Za preprečitev dostopa Komisiji do zahtevanih podatkov, ki so potrebni za ocene iz člena 16(3), se ni mogoče sklicevati na nobeno klavzulo pogodbe, ki jo sklene priznana organizacija s tretjo stranko, ali sporazuma o pooblastilu z državo zastave.
2. Priznane organizacije v pogodbah s tretjimi strankami za izdajo predpisanih spričeval ali klasifikacijskih spričeval za ladje zagotovijo, da se tako spričevalo izda pod pogojem, da tretje stranke ne nasprotujejo dostopu inšpektorjev Skupnosti na krov ladje za namene iz člena 16(3).
Člen 18
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti inšpekcijskega pregleda, ki pripadajo državam pristanišča, države članice poročajo Komisiji in drugim državam članicam ter obvestijo zadevno državo zastave, če odkrijejo, da so priznane organizacije, delujoče v imenu države zastave, izdale veljavna spričevala za ladjo, ki ne izpolnjuje ustreznih predpisov mednarodnih konvencij, ali v primeru katerih koli pomanjkljivostih ladje, ki ima veljavno klasifikacijsko spričevalo, v zvezi s postavkami, za katere to spričevalo velja.
Za namene tega člena se poroča samo o tistih ladjah, ki predstavljajo resno nevarnost za varnost in okolje ali kažejo znake posebno malomarnega ravnanja priznanihorganizacij.
Zadevna priznana organizacija se o primeru obvesti v trenutku začetnega inšpekcijskega pregleda, da lahko takoj sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe.
Člen 19
1. Vsaka država članica zagotovi, da so ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, zasnovane, zgrajene, opremljene in vzdrževane v skladu s pravili in predpisi priznane organizacije za ladijski trup, strojno opremo in električne ter nadzorne naprave.
2. Država članica se lahko odloči za uporabo predpisov, ki so po njenem mnenju enakovredni pravilom in predpisom priznane organizacije, a le pod pogojem, da jih po postopku iz Direktive 98/34/ES takoj uradno sporoči Komisiji in drugim državam članicam, da jim druga država članica ali Komisija ne ugovarja jo ter da po postopku iz člena 9 (2) te direktive 1 niso ugotovljeni kot neenakovredni.
3. Države članice sodelujejo s priznanimi organizacijami, ki jih pooblastijo, pri oblikovanju pravil in/ali predpisov navedenih organizacij. S priznanimi organizacijami se posvetujejo, da dosežejo usklajeno razlago mednarodnih konvencij v skladu s členom 20(1).
Člen 20
1. Priznane organizacije se med seboj redno posvetujejo, da bi ohranile enakovrednost in dosegle uskladitev svojih pravil in predpisov in njihovega izvajanja. Priznane organizacije med seboj sodelujejo, da dosežejo usklajeno razlago mednarodnih konvencij in pri tem ne posegajo v pristojnosti držav zastave. Priznane organizacije se po potrebi sporazumejo o tehničnih in postopkovnih pogojih, pod katerimi bodo vzajemno priznavale svoja klasifikacijska spričevala, temelječa na enakovrednih standardih, povzetih po najzahtevnejših in najstrožjih referenčnih modelih, pri čemer upoštevajo morsko opremo z znakom skladnosti v skladu z Direktivo Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi(10).
Komisiji predložijo redna poročila o temeljnem napredku na področju standardov in na področju vzajemnega priznavanja.
2.Komisija ...(11) predloži Evropskemu Parlamentu in Svetu poročilo, ki temelji na neodvisni študiji in obravnava napredek, dosežen pri usklajevanju pravil in predpisov ter vzajemnem priznavanju. Če priznane organizacije ne izpolnjujejo določb iz člena 20(1), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga potrebne ukrepe.
3. Priznane organizacije izrazijo pripravljenost za sodelovanje s pomorskimi inšpekcijskimi upravami, kadar gre za ladjo iz njihovega razreda, zlasti zato, da bi olajšale odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti ali drugih odstopanj.
4. Priznane organizacije predložijo vsem upravam držav članic, ki so podelile katero koli od pooblastil, predvidenih v členu 3, in Komisiji vse ustrezne o svojem klasificiranem ladjevju, prenosih, spremembah, začasnih odvzemih in umikih klasifikacije, ne glede na zastavo, pod katero plujejo ladje.
Podatki o prenosih, spremembah, začasnih odvzemih in umikih klasifikacije, vključno s podatki o v vseh zapoznelih nadzorih in zapoznelih priporočilih, klasifikacijskih pogojih, operativnih pogojih ali operativnih omejitvah, naloženih njihovim klasificiranim ladjam, se – ne glede na zastavo, pod katero ladje plujejo – elektronsko sporočijo v skupno nadzorno podatkovno bazo, ki jo uporabljajo države članice za izvajanje Direktive 2007/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ...(12) [o državni kontroli pristanišč](13), ob istem času, ko se zabeleži v lastne sisteme v organizaciji in v vsakem primeru najkasneje v 72 urah po dogodku, na podlagi katerega je nastala obveznost sporočanja podatkov. Te podatke se z izjemo priporočil in klasifikacijskih pogojev, ki niso zapozneli, objavi na spletni strani teh priznanih organizacij.
5. Priznane organizacije ne izdajo predpisanih spričeval ladji, ne glede na njeno zastavo, ki je deklasificirana ali je spremenila razred iz varnostnih razlogov, preden ne dajo priložnosti pristojnemu organu države zastave, da v razumnem roku da svoje mnenje o tem, ali je potreben celoten inšpekcijski pregled.
6. Pri prenosu ladje od ene priznane organizacije k drugi odstopna organizacija zagotoviprevzemni organizaciji popolno dokumentacijo o ladji in jo še posebej obvesti o:
a)
vsakem zapoznelem nadzoru;
b)
vsakem zapoznelem priporočilu in klasifikacijskih pogojih;
c)
opearitvnih pogojih, ki so ladji naloženi, in
d)
operativnih omejitvah, ki so ladji naloženi.
Prevzemna organizacija lahko izda nova spričevala za ladjo šele potem, ko je uspešno zaključen vsak zapozneli nadzor in izpolnjena vsa zapoznela priporočila ali klasifikacijski pogoji, ki so bili ladji naloženi predhodno, v skladu z navedbami odstopne organizacije.
Pred dokončno izdelavo novih spričeval mora prevzemna organizacija obvestiti odstopno organizacijo o datumu njihove izdaje in za izvedbo vsakega zapoznelega nadzora, zapoznelega priporočila ali zapoznelega pogoja klasifikacije potrditi sprejete ukrepe, kraj in datum njihovega začetka ter datum njihovega uspešnega zaključka.
Priznane organizacije oblikujejo in izvajajo ustrezne skupne zahteve glede prenosa ladje, kjer so potrebni posebni previdnostni ukrepi. Ti primeri so zlasti tisti, kjer gre za prenos ladje, stare petnajst let ali več, in prenos od nepriznane organizacije k priznani.
Priznane organizacije medsebojno sodelujejo zaradi pravilnega izvajanja določb tega odstavka.
Člen 21
1. Države članice skupaj s priznanimi organizacijami v...(14) ustanovijo ocenjevalni odbor v skladu s standardi kakovosti EN 45012. Ustrezna poklicna združenja, dejavna v ladijski industriji, lahko sodelujejo v svetovalni vlogi. Ocenjevalni odbor izvaja naslednje naloge:
a)
ureditev in ocenjevanje sistema upravljanja kakovosti priznanih organizacij v skladu s standardi kakovosti ISO 9001;
b)
potrjevanje sistema kakovosti priznanih organizacij;
c)
izdaja zavezujočih razlag mednarodno priznanih standardov upravljanja kakovosti, zlasti za upoštevanje posebne narave in obveznosti priznanih organizacij, in
d)
sprejemanje posameznih in skupnih priporočil za izboljšanje pravil, postopkov in mehanizmov notranjega nadzora priznanih organizacij.
Ocenjevalni odbor je neodvisen, ima potrebne pristojnosti, po katerih lahko deluje povsem je neodvisno od priznanih organizacij in ima potrebna sredstva, da svoje dolžnosti izvaja učinkovito in po najvišjih strokovnih standardih. Odbor opredeli svoje delovne metode in pravila delovanja.
Ocenjevalni odbor vse zainteresirane strani, vključno s Komisijo redno obvešča o svojem letnem delovnem načrtu kot tudi o ugotovitvah in priporočilih, zlasti v zvezi s položaji, kjer je bila varnost morda ogrožena.
2. Komisija redno pregleduje delovanje ocenjevalnega odbora, kar v skladu s postopkom iz člena 9(2) pomeni, da se lahko zgodi, da bo moral ocenjevalni odbor sprejeti ukrepe, za katere Komisija meni, da so potrebni za zagotavljanje celovite skladnosti z odstavkom 1.
Komisija o rezultatih in spremljanju ocenjevanja poroča državam članicam.
Člen 22
1. Priznane organizacije, ki so bila ob začetku veljavnosti te direktive dodeljena priznanja v skladu z Direktivo 94/57/ES, ta priznanja obdržijo v skladu z določbami odstavkov 2 in 3.
2. Priznane organizacije izpolnjujejo nove predpise, določene v tej direktivi, od datuma začetka njene veljavnosti dalje.
3. Ne glede na člena 11 in 13 Komisija ob upoštevanju člena 6(3) te direktive ponovno pregleda vsa omejena priznanja, ki so bila dodeljena v skladu z Direktivo 94/57/ES, do ...(15), da odloči v skladu s postopkom iz člena 9(2), ali je omejitve treba nadomestiti ali umakniti. Omejitve se uporabljajo vse dokler Komisija ne odloči drugače.
Člen 23
V postopku ocenjevanja na podlagi člena 16(3) Komisija preveri, ali je imetnik priznanja pristojni pravni subjekt v organizaciji, za katero veljajo določbe te direktive. Če imetnik priznanja ni matični subjekt v organizaciji, Komisija z odločbo priznanje ustrezno spremeni.
Če Komisija priznanje spremeni, države članice prilagodijo svoje sporazume spriznano organizacijo, da upoštevajo spremembo.
Člen 24
Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o napredku pri izvajanju Direktive v državah članicah.
Člen 25
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi […] in točkami […] Priloge I [členi ali delitve členov ter točke Priloge I, ki so bili vsebinsko spremenjeni glede na Direktivo 94/57/ES] najpozneje ... (16). Besedila navedenih predpisov ter tabelo ujemanja med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma sporočijo Komisiji.
2. Ob sprejetju navedenih predpisov se države članice v njih sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Prav tako vključijo izjavo, da se sklici v veljavnih zakonih, uredbah in upravnih določbah na direktive, ki so bile razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in obliko izjave.
3. Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 26
Direktiva 94/57/ES, kot je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge II, se razveljavi z ...(17) brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge II v nacionalno zakonodajo.
Sklicevanja na razveljavljene direktive se razlagajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.
Člen 27
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Členi […] in točke […] Priloge I [členi in delitve členov ter točke Priloge I, ki so v primerjavi z Direktivo 94/57/ES, ostali nespremenjeni] se uporabljajo od ...*.
Člen 28
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V ,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I
MINIMALNA MERILA ZA PRIZNANE ORGANIZACIJE IZ ČLENA 3
(v nadaljevanju "organizacije")
A. SPLOŠNA MINIMALNA MERILA
1. Organizacija mora biti pravna oseba v državi, kjer je locirana, če želi pridobiti ali ohraniti priznanje Skupnosti. Njene račune potrjujejo neodvisni revizorji.
2. Organizacija mora biti zmožna dokazati obširne izkušnje pri ocenjevanju zasnove in konstrukcije trgovskih ladij.
3. Organizacija mora vedno imeti na razpolago vodstveno in tehnično podporo ter raziskovalno osebje, ki je sorazmerno z velikostjo klasificiranega ladjevja, sestavo organizacije in njenim sodelovanjem pri gradnji in predelavi ladij. Organizacija mora biti zmožna dodeliti za vsako delovno mesto, kadar je potrebno, sredstva in osebje sorazmerno z nalogami, ki jih je treba opraviti v skladu s splošnimi minimalnimi merili 6 in 7 ter s posebnimi minimalnimi merili.
4. Organizacija in uporabljati izčrpna pravila in predpise za zasnovo, gradnjo in redni nadzor trgovskih ladij, ki jih odlikujejo mednarodno priznani standardi. Ti so objavljeni ter se redno ažurirajo in izboljšujejo z raziskovalnimi in razvojnimi programi.
5. Organizacija mora vsako leto objaviti svoj register ladij ali ga voditi v elektronski bazi podatkov, dostopni javnosti.
6. Organizacije nadzirati lastniki ali graditelji ladij ali drugi, ki so komercialno vključeni v gradnjo, opremljanje, popravilo ali obratovanje ladij. Organizacija glede prihodka ni bistveno odvisna od enega samega trgovskega podjetja. Priznana organizacija ne opravlja klasifikacijskih ali predpisanih dejavnosti, če je sama lastnik ali upravljavec ladje ali če ima poslovne, osebne ali družinske vezi z lastnikom ali upravljavcem ladje. Ta nezdružljivost velja prav tako za inšpektorje, ki jih zaposli priznana organizacija.
7. Organizacija v skladu z določbami Priloge k Resoluciji IMO A.789(19) o specifikacijah nalog priznanih organizacij, ki delujejo v imenu uprave, za izvajanje nadzora in izdajanje spričeval, če te določbe spadajo na področje uporabe te direktive.
B. POSEBNA MINIMALNA MERILA
1. Organizacija zagotavlja svetovno mrežo s svojim izključnim tehničnim osebjem ali, v izjemnih in utemeljenih primerih, z izključnim tehničnim osebjem drugih priznanih organizacij.
2. Organizacijo ureja etični kodeks.
3. Organizacija se vodi in upravlja tako, da je zagotovljena zaupnost od uprave zahtevanih informacij.
4. Organizacija predloži upravi, Komisiji in zainteresiranim strankam zadevne informacije.
5.Organizacija, njeni inšpektorji in tehnično osebje pri svojem delu ne posegajo v pravice intelektualne lastnine ladjedelnic, dobaviteljev opreme in lastnikov ladij, kar vključuje spričevala, licence, znanje in izkušnje ter vse druge oblike znanja, uporaba katerega je na ravni Skupnosti ali na nacionalni ravni pravno zaščitena; organizacija, inšpektorji ali tehnično osebje, ki ga organizacija zaposluje, pod nobenim pogojem in ne glede na člen 17 ne posredujejo ali širijo komercialno pomembnih informacij, ki so jih pridobili med opravljanjem inšpekcij, pregledov in nadzora na ladjah v gradnji ali popravilu.
6. Vodstvo organizacije je opredelilo in dokumentiralo svojo politiko, cilje in zavezanost glede kakovosti ter zagotovilo, da se ta politika razume, izvaja in vzdržuje na vseh ravneh organizacije. Politika organizacije upošteva cilje in kazalce izvajanja varnosti in preprečevanja onesnaževanja.
7. Organizacija zagotavlja, da:
a)
se njena pravila in predpisi sestavljajo in vzdržujejo sistematično;
b)
se njena pravila in predpisi upoštevajo in da je uveljavljen notranji sistem merjenja kakovosti storitve glede na ta pravila in predpise;
c)
so predpisi o predpisanih dejavnostih, za katere je organizacija pooblaščena, izpolnjeni, in da je uveljavljen notranji sistem merjenja kakovosti storitve glede na skladnost z mednarodnimi konvencijami;
d)
so pristojnosti, pooblastila in medsebojna razmerja med osebami, katerih delo vpliva na kakovost storitev organizacije, opredeljena in dokumentirana;
e)
celotno delo poteka v nadzorovanih pogojih;
f)
je nadzorni sistem, ki spremlja dejavnosti in delo inšpektorjev ter tehničnega in upravnega osebja, ki ga organizacija zaposli, uveljavljen;
g)
imajo poklicni inšpektorji obširno znanje o določeni vrsti ladje, na kateri izvajajo svoje delo, kolikor je pomembno za izvedbo določenega nadzora, in o zadevnih predpisih, ki se pri tem uporabljajo;
h)
se inšpektorji sistematično izobražujejo in njihovo znanje stalno dopolnjuje;
i)
se beleži doseganje zahtevanih standardov na področjih, ki jih pokrivajo izvedene storitve, in prav tako učinkovito delovanje sistema kakovosti;
j)
obstaja obširen sistem načrtovanih in zabeleženih notranjih pregledov s kakovostjo povezanih dejavnosti na vseh lokacijah;
k)
se predpisani nadzori in inšpekcijski pregledi, ki jih zahteva usklajeni sistem za nadzor in izdajo spričeval, za katere je organizacija pooblaščena, izvajajo v skladu z določbami Priloge in Dodatka k Resoluciji IMO A.948(23) o smernicah za nadzor v okviru usklajenega sistema za nadzor in izdajo spričeval;
l)
so uveljavljene jasne in neposredne odgovornosti in kontrole med osrednjimi in regionalnimi predstavništvi družbe ter med priznanimi organizacijami in njihovimi inšpektorji.
8. Organizacija razvije, izvaja in vzdržuje učinkovite notranje sisteme nadzora kakovosti, ki temeljijo na ustreznih mednarodno priznanih standardih kakovosti, ter so v skladu z EN ISO/IEC 17020:2004 (inšpekcijski organi) in z EN ISO 9001:2000, kot jih razlaga in potrjuje ocenjevalni odbor iz člena 21(1).
Ker ocenjevalni odbor deluje neodvisno, mora imeti dostop do vseh sredstev, ki jih potrebuje za ustrezno delovanje ter temeljito in dosledno delo. Imeti mora visoko strokovno in obsežno tehnično znanje ter kodeks ravnanja, ki zagotavlja neodvisnost dejavnosti revizorjev.
9. Pravila in predpisi se izvajajo tako, da organizacija s svojim neposrednim znanjem in po lastni presoji sestavi zanesljivo in objektivno izjavo o varnosti zadevnih ladij, s pomočjo klasifikacijskih spričeval, na podlagi katerih se lahko izdajo predpisana spričevala.
10. Organizacija ima potrebna sredstva za oceno – z uporabo usposobljenega strokovnega osebja in v skladu z določbami Priloge k Resoluciji IMO A.913(22) o smernicah za izvajanje Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja (Kodeks ISM) uprav – uporabe in vzdrževanja sistema za varno upravljanje, na kopnem in na ladjah, o katerem se izdajajo spričevala.
11. Organizacija mora predstavnikom uprave in drugim zadevnim strankam dovoliti udeležbo pri razvijanju svojih pravil in/ali predpisov.
PRILOGA II
Del A
Razveljavljena direktiva z zaporednimi spremembami
(omenjenimi v členu 26)
Direktiva Sveta 94/57/ES
UL L 319, 12.12.1994, str. 20
Direktiva Komisije 97/58/ES
UL L 274, 7.10.1997, str. 8
Direktiva 2001/105/ES Evropskega Parlamenta in Sveta
UL L 19, 22.1.2002, str. 9
Direktiva 2002/84/ES Evropskega Parlamenta in Sveta