Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila neodvisne komisije o umoru predstavnikov medijev in aktivistov, ki ji je predsedoval sodnik Jose Melo (Melova komisija), objavljenega 22. februarja 2007,

–   ob upoštevanju predhodnega poročila Philipa Alstona, posebnega poročevalca Združenih narodov za izvensodne, nagle in samovoljne usmrtitve,

–   ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca Združenih narodov Martina Scheinina o spodbujanju in zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu z 12. marca 2007,

–   ob upoštevanju obljub filipinske vlade mednarodni skupnosti pred njeno izvolitvijo v odbor Združenih narodov za človekove pravice,

–   ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984, ki so jo Filipini ratificirali 18. junija 1986, ter Prvega in Drugega izbirnega protokola h tej konvenciji, ki določata pritožbe posameznikov in obiske neodvisnih organov v zaporih,

–   ob upoštevanju Mednarodne konvencije Združenih narodov o prisilnih izginotjih iz leta 2006,

–   ob upoštevanju kongresnih in lokalnih volitev 14. maja 2007 na Filipinih in načrtovane napotitve misije EU za opazovanje volitev,

–   ob upoštevanju skupne izjave sopredsednikov 16. ministrskega srečanja EU-ASEAN z dne 15. marca 2007,

–   ob upoštevanju azijsko-evropskega srečanja ministrov za zunanje zadeve v Hamburgu 28. in 29. maja 2007,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije o popolni odpravi smrtne kazni na Filipinih z dne 26. junija 2006,

–   ob upoštevanju nacionalnega strateškega dokumenta Evropske komisije in nacionalnega okvirnega programa za obdobje 2005–2006 za Filipine,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Filipinih,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker se je v zadnjih letih število politično motiviranih umorov na Filipinih močno povečalo in je položaj človekovih pravic v državi močno zaskrbljujoč,

B.   ker je lokalna organizacija za človekove pravice Karapatan od leta 2001 zabeležila 180 prisilnih izginotij in več kot 800 ustreljenih žrtev, večinoma neznanih storilcev,

C.   ker so večino ubitih žrtev - kot so člani opozicijskih strank, predstavniki cerkve, vodje skupnosti, kmeti, novinarji, odvetniki, zagovorniki človekove pravice, predstavniki sindikatov ali zgolj priče izvensodnih usmrtitev - predstavniki vlade obtožili, da so člani nezakonitih oboroženih skupin in 'teroristi',

D.   ker je predsednica Republike Filipini Gloria Macapagal-Arroyo imenovala zgoraj navedeno Melovo komisijo za preiskavo tega problema in državno policijsko skupino (skupina Usig) za ustrezno raziskavo umorov in kaznovanje storilcev,

E.   ker so ugotovitve Melove komisije in rezultati preiskav posebnega poročevalca Združenih narodov za izvensodne, nagle in samovoljne usmrtitve pokazale, da so bile v omenjene politične umore vpletene filipinske oborožene sile (AFP) in ker se storilce umorov redko obtoži, aretira ali sodno preganja,

F.   ker priporočila Melove komisije vključujejo ustanovitev neodvisne civilne preiskovalne agencije s pooblastilom za izvršitev sodnega naloga in za aretiranje, usposabljanje tožilcev, ustanovitev posebnih sodišč za obravnavo teh primerov, krepitev programa za zaščito prič, okrepitev preiskovalne zmogljivosti policije, ter usmerjanje in usposabljanje varnostnih sil,

G.   ker je predsednica Arroyo na podlagi priporočil Melove komisije objavila načrt s šestimi točkami za prenehanje izvensodnih umorov, ki vključuje zahtevo, da mora ministrstvo za pravosodje razširiti in okrepiti program za zaščito prič, vrhovno sodišče oblikovati posebna sodišča za sojenje obtoženim političnega umora ali umora iz ideoloških razlogov, oborožene sile Filipinov izdati nov dokument o odgovornosti pri vodenju in poveljevanju oboroženim silam ter ministrstvom za pravosodje in nacionalno obrambo uskladiti delovanje z neodvisno Melovo komisijo za človekove pravice ter nalog za ministrstvo za zunanje zadeve, da na Evropsko unijo, Španijo, Finsko in Švedsko naslovi uradno prošnjo za napotitev preiskovalcev za pomoč komisiji,

H.   ker nedavni protiteroristični ukrepi vlade vzbujajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega kršenja človekovih pravic pridržanih oseb na podlagi te zakonodaje,

1.   izraža močno zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila političnih umorov v zadnjih letih na Filipinih; poziva filipinske oblasti, naj potrebne preiskave opravijo pravočasno, podrobno in pregledno ter odgovorne privedejo pred sodišče;

2.   najostreje obsoja umor predane zagovornice človekovih pravic Siche Bustamante-Gandinao, ki je bila umorjena le nekaj dni po pričevanju posebnemu poročevalcu Združenih narodov za izvensodne, nagle in samovoljne usmrtitve, in izraža zaskrbljenost, ker o tem pomembnem primeru ni bilo nikakršne policijske preiskave;

3.   meni, da se lahko s sprejetjem zakona o človekovi varnosti 2007, ki bo začel veljati julija 2007, kršenje človekovih pravic s strani varnostnih sil le še poveča, saj bo omogočal aretacije brez sodnega naloga in samovoljni odvzem prostosti do treh dni; glede tega poziva filipinsko vlado, naj sprejme konkretne varnostne ukrepe za preprečitev kršenja človekovih pravic, ki bi lahko izhajalo iz tega zakona;

4.   obsoja napade na zakonite opozicijske skupine in oblasti poziva, naj miroljubnih opozicijskih skupin ne obtožujejo več prikritega sodelovanja z nezakonitimi oboroženimi skupinami;

5.   pozdravlja ustanovitev in priporočila Melove komisije, ustanovitev skupine Usig in izjavo predsednice Arroyo z dne 30. januarja 2007, da pod nobenim pogojem ne tolerira kršenja človekovih pravic, kar je prvi korak;

6.   poziva filipinsko vlado, naj sprejme ukrepe za odpravo sistematičnega ustrahovanja in nadlegovanja prič v procesih zaradi umorov ter jim zagotovi resnično učinkovito zaščito; poudarja, da treba tudi nehati hujskati k nasilju proti nekaterim političnim skupinam ali skupinam civilne družbe in ponovno vzpostaviti mehanizme odgovornosti za nadzor nad vladnimi kršitvami; v zvezi s tem zlasti poziva filipinskega varuha človekovih pravic, naj resno uporabi svojo ustavno vlogo pri odzivu na izvensodne umore, za katerimi stojijo javni uslužbenci;

7.   izraža pozitivno stališče glede načrta šestih točk, ki ga je sprejela vlada za odpravo političnih umorov; vendar poudarja, da mora filipinska vlada pokazati veliko mero zavezanosti pri preiskavi omenjenih primerov umorov in pripravljenost, da storilce, vključno s predstavniki varnostnih sil, privede pred sodišče; ugotavlja, da je bila večina policijskih preiskav doslej pomanjkljiva;

8.   pozdravlja, da je predsednica Arroyo podpisala zakon o prepovedi smrtne kazni na Filipinih 24. junija 2006 (Act No. 9346 - "An Act Prihibiting the Imposition of Death Penalty in the Philippines"); ob tem filipinske oblasti poziva, naj ratificirajo novo konvencijo Združenih narodov o prisilnih izginotjih in sprejmejo izvedbene predpise;

9.   izraža zaskrbljenost, da vzdušje nekaznovanja povzroča okrnjenje javnega zaupanja v pravno državo in da umori ustvarjajo vzdušje, v katerem Filipinci ne morejo svobodno uživati pravice do političnega izražanja in združevanja;

10.  poziva predsednico Arroyo, naj nemudoma ukrepa, da ne bo prišlo do ponovnih izbruhov nasilja pred prihodnjimi volitvami in med njimi;

11.   poziva filipinsko vlado, naj zagotovi varnost osebam, ki se prijavljajo za ponovno razdelitev zemljišč v okviru programa celovite kmetijske reforme, in pospeši izvajanje programa za zemljiško reformo, da se obvlada eden izmed temeljnih razlogov političnega nasilja;

12.   pozdravlja izjavo Komisije, da bo filipinski vladi pomagala v prizadevanjih v zvezi z izvensodnimi poboji in napotila skupino strokovnjakov;

13.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, državam članicam ASEAN ter vladi in parlamentu Filipinov.