Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani(1), ki je začel veljati leta 1997 in preneha veljati leta 2007,

–   ob upoštevanju cilja EU in Rusije, določenega v skupni izjavi po vrhu v Sankt Peterburgu 31. maja 2003, da se ustvarijo skupni gospodarski prostor, skupni prostor svobode, varnosti in pravice, skupni prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti in skupni prostor raziskovanja in izobraževanja, vključno s kulturo,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njenih petih protokolov,

–   ob upoštevanju dialoga med EU in Rusijo o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju javne izjave, ki jo je Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja Sveta Evrope dne 13. marca 2007 podal o Republiki Čečeniji Ruske federacije,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 2. maja 2007 o dogajanju pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji(2),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti

–   ob upoštevanju 19. vrha EU-Rusija, ki bo 18. maja 2007 v Samari,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker so se odnosi med EU in Rusijo v zadnjih letih nenehno razvijali, kar je povzročilo močno in vsestransko gospodarsko povezovanje in soodvisnost, ki bosta v naslednjih letih še večja,

B.   ker so okrepljeno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo poglavitni za stabilnost, varnost in blaginjo vse Evrope in njenih sosednjih držav,

C.   ker je Ruska federacija članica Sveta Evrope in se je zavezala ciljem te organizacije za spodbujanje demokracije in utrjevanje demokratične stabilnosti v Evropi,

D.   ker vlada široka zaskrbljenost nad stanjem demokracije in človekovih pravic v Rusiji, nad neodvisnostjo tamkajšnjega sodstva, npr. v zadevi Jukos, povečanim nadzorom nad mediji, nezmožnostjo ruske policije in sodnih organov, da poiščejo odgovorne za umore novinarjev, in nad pretirano represivnimi ukrepi proti opoziciji,

E.   ker se v Čečeniji še vedno dogajajo hude kršitve človekovih pravic v obliki umorov, prisilnih izginotij, mučenja, ugrabitev in samovoljnega pridržanja,

F.   ker doslej posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah niso prinesla bistvenega napredka, čeprav gre za področje, ki bi moralo biti prednostna naloga odnosov med EU in Rusijo,

G.   ker bi moralo biti hitro in popolno izvajanje štirih zgoraj omenjenih skupnih prostorov v središču pogajanj o novem Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju,

H.   ker bi osnovna načela za gospodarske in trgovinske odnose med EU in Rusko federacijo morale biti vzajemnost, preglednost, predvidljivost, zanesljivost, nediskriminacija in dobro upravljanje,

I.   ker bi moral prihodnji sporazum med EU in Rusko federacijo vključevati načela energetske listine, s ciljem oživiti vezi in rešiti Evropo skrbi, da Rusija uporablja svoje bogate energetske vire kot politično orožje,

J.   ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve 19. aprila 2007 odobril sprejetje dveh sporazumov o vizumskih olajšavah in ponovnem sprejemu nezakonitih priseljencev in ker so se 22. aprila 2007 začeli pogovori, da bi omogočili potovanja brez vizumov, kar kaže na konkreten napredek glede skupnega prostora svobode, varnosti in pravice;

K.   ker je Rusija podpisala in ratificirala Kjotski protokol k Okvirni konvenciji ZN o klimatskih spremembah,

L.   ker je sklenitev novega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusko federacijo izjemnega pomena za njuno sodelovanje v prihodnosti, zlasti pri nadaljnjem razvoju gospodarskih odnosov, krepitvi varnosti in stabilnosti v Evropi ter utrjevanju spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države kot osnove za to sodelovanje,

M.   ker je bil začetek pogajanj o novem Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju preložen in pogojen s preklicem prepovedi glede poljskega uvoza, ki jo je Ruska federacija uvedla leta 2005; ker si EU glede uvoza poljskega mesa prizadeva najti kompromis, da bi prekinila politični zastoj,

N.   ker je bilo po nedavnih dogodkih v Estoniji zaustavljeno normalno delovanje estonskega veleposlaništva v Moskvi in so protestniki, ki so obkrožili zgradbo in zažgali estonsko zastavo, fizično napadli več diplomatov, med njimi tudi vodjo misije,

O.   ker ni bistvenega napredka pri iskanju rešitve trajnih sporov v skupnih sosednjih državah; ker sta mir in stabilnost v interesu tako Rusije kot EU,

P.   ker je pomembno, da EU govori z enim glasom in pokaže solidarnost in enotnost v svojih odnosih z Rusko federacijo ter da ti odnosi temeljijo na skupnih interesih in vrednotah;

1.   ponovno izraža prepričanje, da je za doseganje pragmatičnega sodelovanja Rusija pomembna partnerica, s katero EU nima zgolj skupnih gospodarskih in trgovinskih interesov, temveč si z njo deli tudi cilj tesnejšega sodelovanja na mednarodnem prizorišču in v skupni soseščini;

2.   poudarja pomen krepitve enotnosti in solidarnosti med državami članicami EU pri njihovih odnosih z Rusijo; zato pozdravlja skupni pristop, ki ga je EU sprejela pri pogajanjih z Rusko federacijo, da bi Rusija preklicala prepoved uvoza poljskih kmetijskih izdelkov;

3.   obžaluje, da ta pogajanja niso bila uspešna in da se zato niso začela pogajanja o novem Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo, ter spodbuja nemško predsedstvo, naj nadaljuje z napori za čimprejšnje sprejetje pogajalskega mandata za nov sporazum in takojšen začetek pogajanj;

4.   poziva Evropsko unijo, naj pokaže solidarnost z Estonijo in govori z Rusijo z enim glasom glede nedavnih dogodkov v Talinu; poziva Rusijo, naj v celoti spoštuje svoje obveznosti iz Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih ter zagotovi zaščito tujih diplomatov in normalno delovanje tujih veleposlaništev;

5.   pozdravlja nenehno izmenjavo mnenj o človekovih pravicah v Rusiji, ki je del posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah; vendar poudarja zelo zaskrbljujoče razmere v Rusiji v smislu spoštovanja človekovih pravic, demokracije, svobode izražanja, pravic civilne družbe ter posameznikov, da nasprotujejo oblastem in od njih zahtevajo, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja;

6.   ponovno izraža stališče, da bi moralo biti močno varstvo človekovih pravic in demokratičnih vrednot temeljno načelo pri vseh stikih EU z Rusijo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo te vrednote ostale na prvem mestu na pogajanjih med EU in Rusijo in da se bo pri dodelitvi vsake finančne pomoči Rusiji upoštevala krepitev demokratičnih standardov v tej državi;

7.   izraža veliko zaskrbljenost ob dejstvu, da so v zadnjih tednih ruske oblasti proti mirnim protivladnim protestnikom v Moskvi in Sankt Peterburgu uporabile silo; poudarja, da sta svoboda govora in pravica do združevanja temeljni človekovi pravici in da bi zato nadaljevanje takšnega trenda pomenilo kršitev mednarodnih obveznosti Rusije;

8.   je zelo zaskrbljen, ker ruske in mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic še vedno poročajo o uporabi mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja v zaporih, na policijskih postajah ter v tajnih centrih za pridržanje v Čečeniji; močno obsoja tako ravnanje in poziva ruske oblasti, da v Republiki Čečeniji zagotovijo popolno spoštovanje pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Rusija, in da vse kršitelje teh pravic privedejo pred sodišče; pri tem poudarja, da je ruska vlada zavrnila mandat posebnega poročevalca ZN, ki je bil potrjen oktobra 2006, o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, ki je nameraval nenapovedano obiskati zapore na severnem Kavkazu;

9.   izraža zaskrbljenost zaradi socialne in politične polarizacije ter omejitve demokratičnih svoboščin pred parlamentarnimi volitvami decembra 2007 in predsedniškimi volitvami marca 2008; poziva ruske oblasti, naj zagotovijo svoboden in pravičen postopek za oboje volitve, da bodo opozicijskim strankam dale možnost volilne kampanje, ter naj preneha določenim političnim strankam odvzemati pravni status in s tem možnost sodelovanja na volitvah zaradi pretiranih novih zahtev glede njihovega članstva in glede obsega njihove ozemeljske organiziranosti in naj upoštevajo načelo svobode izražanja; poudarja, da bo svoboda medijev ključna za zagotovitev svobodnih in poštenih volitev; poudarja pomen nevladnih organizacij, ki delujejo neodvisno od nacionalnih vlad, za razvoj civilne družbe;

10.   poudarja potrebo po sodelovanju z Rusijo kot pomembno partnerico pri zagotavljanju miru, stabilnosti in varnosti, v boju proti mednarodnemu terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter pri obravnavanju drugih varnostnih vprašanj, kot so okoljska in jedrska tveganja, droge, trgovina z orožjem in ljudmi ter čezmejni organizirani kriminal v evropski soseščini;

11.   poziva Komisijo in Svet, da si skupaj z rusko vlado prizadevata za skupne pobude za krepitev varnosti in stabilnosti v skupni soseščini, zlasti z okrepljenim dialogom glede Ukrajine in Belorusije ter s skupnimi prizadevanji za končno razrešitev trajnih sporov v Gorskem Karabahu, Moldaviji in Gruziji z zagotovitvijo popolne ozemeljske celovitosti teh držav;

12.   poziva EU in Rusijo kot članico varnostnega sveta ZN, da prevzameta odgovornost za iransko jedrsko vprašanje;

13.   izraža zaskrbljenost glede izjav, s katerimi se je predsednik Putin odzival na načrte Združenih držav, da na Poljskem in v Češki republiki namestijo dele svojega protibalističnega raketnega sistema, ter poziva vse vpletene strani, naj začnejo z dialogom; poziva ZDA, naj povečajo svoja prizadevanja za posvetovanja in pojasnila o načrtovanem sistemu raketne obrambe, da omogočijo Natu in EU ostati združena; zahteva temeljito razpravo o teh predlogih, tudi o potrebi po njih, o oceni tveganja in o možnosti različnih varnostnih območij, tako v okviru EU kot Nata; poudarja pomen posvetovanj o sistemu v okviru sveta Nato-Rusija;

14.   poziva EU in Rusijo, da kot članici četverice prevzameta odgovornost za razrešitev spora na Bližnjem vzhodu ter spodbujata prizadevanja za organizacijo mednarodne mirovne konference o miru v bližnjevzhodni regiji; nadalje poziva Rusijo kot članico kontaktne skupine in Varnostnega sveta ZN, naj sodeluje pri iskanju trajne rešitve za kosovsko vprašanje ter kot udeleženka šeststranskih pogajanj pomaga najti rešitev za širjenje jedrskega orožja v Severni Koreji;

15.   poziva Rusijo, naj ne odlaga dalje odločitve o končnemu statusu Kosova na podlagi Ahtisaarijevega načrta o nadzorovani neodvisnosti; opozarja na posledice, ki bi jih lahko takšno odlaganje imelo za stabilnost regije, ter poziva oblasti v Moskvi, naj ravnajo konstruktivno;

16.   ugotavlja, da evropska sosedska politika že ponuja kar nekaj možnosti za večstransko sodelovanje; poziva k ustanovitvi skupnosti EU-Črno morje po vzoru Severne dimenzije, da bi okrepili in spodbudili večji dialog za stabilnejšo, varnejšo in bolj demokratično soseščino;

17.  pozdravlja napredek, dosežen z latvijsko-ruskim mejnim sporazumom, a vseeno poudarja, da je potreben še dodaten napredek, da se čim prej zagotovita ratifikacija in začetek izvajanja mejnega sporazuma med Rusijo in Estonijo;

18.   ponovno izreka podporo ruskemu članstvu v Svetovni trgovinski organizaciji, ki bo tej državi pomagalo, da svoja pravila uskladi s pravili svetovnega trga; meni, da bi moral pristop k tej organizaciji privesti do močnejšega gospodarskega povezovanja med EU in Rusijo;

19.   ponovno poudarja pomen vzpostavitve skupnega gospodarskega prostora (SGP) ter nadaljnjega razvijanja ciljev, o katerih je bil dosežen dogovor v časovnem načrtu za SGP, zlasti kar zadeva oblikovanje odprtega in povezanega trga med EU in Rusijo; pričakuje, da bo Rusija odpravila embargo na nekatere moldavske in gruzijske izdelke;

20.   poudarja pomen izboljšanja naložbenega okolja v Rusiji, kar je mogoče doseči le z omogočanjem in spodbujanjem nediskriminatornih in preglednih pogojev poslovanja, zmanjševanjem birokracije in vzajemnimi naložbami; izraža zaskrbljenost zaradi nepredvidljivosti oblasti pri izvajanju predpisov;

21.  pozdravlja okrepljen dialog med EU in Rusijo o energetskih vprašanjih; poudarja pomen uvoza energije za evropsko gospodarstvo, saj je to potencialna možnost za nadaljnje trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med EU in Rusijo; poudarja, da bi morala biti načela soodvisnosti in preglednosti osnova takšnega sodelovanja, kot tudi enak dostop do trgov, infrastrukture in naložb; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo načela Pogodbe o energetski listini, njej priložen prehodni protokol ter sklepi G8 vključeni v novi Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo, vključno z nadaljnjim sodelovanjem na področju energetske učinkovitosti, prihrankov energije in obnovljivih virov energije; opozarja, da bi ta načela morala veljati za vse glavne energetsko infrastrukturne projekte, kot je baltski plinovod; poziva Evropsko unijo, da v pogovorih z Rusijo o teh občutljivih energetskih vprašanjih nastopa enotno;

22.   podpira izmenjavo informacij o napredni tehnologiji na področju energetike in spodbuja stike med energetskima sektorjema EU in Rusije ter prizadevanja, potrebna za izboljšanje energetske učinkovitosti in za razvoj tehnologije brez emisij CO2, ki predstavljajo pomembno priložnost za sodelovanje, zlasti industrijsko, z izmenjavo najboljše prakse in tehnologije med ruskimi podjetji in podjetji EU;

23.  poziva Rusijo in države članice EU, naj dosežejo cilje iz Kjotskega protokola, in vztraja pri posebni odgovornosti razvitih držav, da prevzamejo vodilno vlogo pri zmanjševanju emisij; poziva Rusijo, naj prevzame dejavno vlogo v prihodnjih mednarodnih pogajanjih ter pripomore k hitremu dogovoru do leta 2008 in najkasneje do leta 2009, da se zagotovi neokrnjenost svetovnega trga z ogljikom;

24.  pozdravlja pobude za ukinitev vizumov med Evropsko unijo in Rusijo, kar zbuja upanje na boljše odnose; poziva k nadaljnjemu sodelovanju na področju nezakonitega priseljevanja, boljšega nadzora nad osebnimi dokumenti in boljše izmenjave informacij o terorizmu in organiziranem kriminalu; poudarja, da morata Svet in Komisija zagotoviti, da bo Rusija izpolnjevala pogoje, določene v sporazumih, doseženih s pogajanji, o odpravi vizumov med obema stranema, da bi se izognili vsakršni kršitvi varnosti in demokracije v Evropi;

25.  poziva Svet in Komisijo, da podvojita prizadevanja za odpravo težav pri prečkanju meje med EU in Rusijo, pripravita konkretne načrte in polno uporabita novi sosedski in partnerski instrument ter sredstva programa INTERREG za čezmejno sodelovanje;

26.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije ter Svetu Evrope.

(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 1. (2) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 112. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0169. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0566. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0448. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0270. (7) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 302. (8) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 525. (9) UL C 117 E, 18.5.2006, str. 235.