Evropski parlament,

–   ob upoštevanju strategije EU "EU in Afrika: na poti k strateškemu partnerstvu" (Evropska strategija za Afriko), ki jo je sprejel Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005,

–   ob upoštevanju Skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije "Evropsko soglasje" (Evropsko soglasje o razvoju), ki je bilo podpisano dne 20. decembra 2005(1),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami Skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega dne 23. junija 2000(2) v Cotonouju, kakor je bil spremenjen s Sporazumom o spremembi Sporazuma o partnerstvu, podpisanim v Luksemburgu dne 25. junija 2005(3) (Sporazum iz Cotonouja), zlasti člena 8 Sporazuma,

−   ob upoštevanju Strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in prometu z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom, ki jo je sprejel Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Strategija za Afriko: Regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj v Afriškem rogu" (KOM(2006)0601),

–   ob upoštevanju svojih resolucij o Darfurju, zlasti tistih z dne 15. februarja 2007(4), 28. septembra 2006(5), 6. aprila 2006(6), 23. junija 2005(7) in 16. septembra 2004(8),

–   ob upoštevanju Resolucije Varnostnega sveta ZN 1706(2006), ki predlaga 22 000 pripadnikov mirovnih sil za Darfur,

–   ob upoštevanju Mirovnega sporazuma za Darfur, podpisanega v Abudži, Nigerija, dne 5. maja 2006,

–   ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta ZN 1325(2000) o ženskah, miru in varnosti, ki govori o vplivu vojne na ženske inProtokolu iz Maputa o pravicah žensk v Afriki z dne 26. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki je zavezujoča in se uporablja brez izjeme,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 12. in 13. februarja 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o Somaliji(9),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2006,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o Sudanu/Darfurju z dne 5. marca 2007,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 6. aprila 2006 o učinkovitosti pomoči in korupciji v državah v razvoju(10),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0146/2007),

A.   ker naj bi na Drugem vrhu EU-Afrika, ki bo leta 2007 v Lizboni, voditelji držav in vlad odobrili skupno strategijo EU in Afrike, ki bo predstavljala zavezo EU, da svojo strategijo za Afriko preoblikuje v skupno strategijo EU in Afrike; ker Parlament do zdaj še ni bil vključen v posvetovanja,

B.   ker zgoraj navedeno sporočilo Komisije o Strategiji za Afriko temelji na konceptu povezovanja varnostnih in razvojnih vprašanj ter ugotavlja, da ni razvoja brez trajnega miru in obratno, poleg tega pa želi biti vodilo za oblikovanje državnih in regionalnih strateških dokumentov,

C.   ker je namen Evropske strategije za Afriko oblikovati celovit in dolgoročen okvir za odnose EU z afriško celino, njeni osnovni cilji pa so doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT), spodbujanje trajnostnega razvoja, varnost in dobro upravljanje v Afriki,

D.   ker člen 8 Sporazuma iz Cotonouja določa okvir za izvajanje političnega dialoga o posebnih političnih vprašanjih, ki zadevajo vse strani ali so splošno pomembna za pogodbenice, ter zagotavlja, da imajo v tem dialogu pomembno vlogo široko zasnovane politike za spodbujanje miru in preprečevanje, obvladovanje ter reševanje sporov, v katerih je prisotno nasilje,

E.   ker člen 11 Sporazuma iz Cotonouja z naslovom "Politike za vzpostavitev miru, preprečevanje in reševanje sporov" določa, da se pogodbenice zavzemajo za obsežno in celovito politiko vzpostavitve miru ter preprečevanja in reševanja sporov s posebnim poudarkom na izgradnji regionalnih, podregionalnih in nacionalnih zmogljivosti,

Varnostna razsežnost

F.   ker je Afriški rog ena od regij, ki je v svetovnem merilu najbolj nagnjena k nastanku sporov, in ena od najrevnejših regij na svetu s sistematično negotovostjo, v kateri politični spori sprožajo in spodbujajo drug drugega, s težavnimi meddržavnimi odnosi, nestabilnimi, spornimi, nerazvitimi in negotovimi mejami, in v tej regiji države skupinam, ki se vojskujejo v sosednjih državah, nudijo zatočišče, zaledne baze in vojaško podporo ter jih diplomatsko priznavajo,

G.   ker so osnovni vzroki za spore na splošno kršitve človekovih pravic, odsotnost demokracije in pravne države, slabo upravljanje in korupcija, etnične napetosti, neučinkovita uprava, organiziran kriminal, trgovina z drogami in orožjem, nenadzorovano in nezakonito širjenje osebnega in lahkega orožja ter tudi revščina, brezposelnost ter socialne, gospodarske in politične krivice in neenakosti, hitra rast prebivalstva in slabo upravljanje in/ali izkoriščanje naravnih virov,

H.   ker so spori v Afriškem rogu dobili regionalno razsežnost z vpletenostjo sosednjih in drugih držav, pa tudi vedno širšo mednarodno razsežnost,

Regionalni okviri in zunanji akterji

I.   ker je Medvladna oblast za razvoj (MVOR) osrednji del politične in varnostne strukture Afriškega roga in bistvena za preprečevanje konfliktov v njem ter je edina podregionalna organizacija, katere članica je Somalija,

J.   ker Afriška unija (AU) razvija zmogljivosti za sodelovanje pri posredovanju v sporih in ohranjanju miru ter ker je Sklad za mir v Afriki eden od najbolj oprijemljivih vidikov sodelovanja EU in AU,

Razvojna razsežnost

K.   ker dolgotrajna nestabilnost regije ogroža njen politični, socialni in gospodarski razvoj ter je ena od glavnih ovir za doseganje RCNT,

L.   ker države Afriškega roga sodelujejo v različnih regionalnih gospodarskih organizacijah in pobudah, kot so Vzhodnoafriška skupnost (VAS)(11), Skupni trg Vzhodne in Južne Afrike (Comesa)(12) in Pobuda za porečje reke Nil(13),

M.   ker se težave v regiji poglabljajo zaradi regionalnega vpliva rasti prebivalstva, podnebnih sprememb in s tem povezanih pritiskov na naravne vire, predvsem nafto, zaradi napetosti, ki jih povzroča tekmovanje za vodne vire iz Nila in velik delež nomadov, ki se ukvarjajo z živinorejo ter jih vežejo etnične in jezikovne vezi, ne pa politične meje, in so med najbolj zapostavljenimi skupinami v regiji,

N.   ker so bolezni, povezane z revščino, zlasti HIV/aids, tuberkuloza in malarija, glavni vzroki in tudi posledice velike revščine v regiji,

O.   ker je v večini držav v regiji manj kot 50 % otrok vpisanih v osnovno šolo,

P.   ker so ženske in otroci najranljivejši skupini med konflikti in so enostavno izpostavljeni kakršni koli kršitvi osnovnih človekovih pravic, vključno z nasiljem, etničnim posilstvom, mučenjem in pohabljanjem spolnih organov, poleg tega pa zaradi bolezni bolj trpijo kot moški in nimajo dostopa do izobrazbe in naravnih virov;

1.   obžaluje dejstvo, da o pripravi strategije EU in Afrike na nobeni stopnji ni bilo ustreznih posvetovanj z Evropskim parlamentom ali parlamenti afriških držav, s Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU in s predstavniki civilne družbe, kar zbuja dvom o demokratični legitimnosti skupne zaveze;

2.   opozarja, da je za oblikovanje trajnostnega pristopa k vzpostavitvi trajnega miru v Afriškem rogu potrebna kombinacija vseh sedanjih instrumentov in pravnih okvirov EU za Afriko; poziva k polnem izvajanju členov 8 do 11 Sporazuma iz Cotonouja;

Varnostna razsežnost

3.   poudarja, da je treba spore v Afriškem rogu obravnavati s celovitim, za konflikte dovzetnim regionalnim pristopom, ki bo omogočil oblikovanje celovite rešitve za regionalno dinamiko in sisteme sporov;

4.   meni, da ukrepi EU v zvezi z Afriškim rogom ne smejo obravnavati le varnostnih vprašanj, ampak tudi strukturne vzroke za spore, ki so povezani z družbeno, politično in gospodarsko izključenostjo in krepitvijo varnosti in zakonitosti;

5.   poudarja, da EU ob spoprijemanju z varnostnimi vprašanji in prizadevanjih za protiteroristične politike ne sme zanemariti človekovih pravic in humanitarnega prava; poziva države članice, naj razkrijejo in prijavijo vse "mednarodne izročitve" oseb, ki so bile aretirane v regiji zaradi suma terorizma;

6.   poziva Svet in Komisijo, da odločno ukrepata proti nekaznovanju v regiji, trgovini z orožjem, zlorabam človekovih pravic, kršitvam prekinitev ognja ter napadom na civiliste, pripadnike mirovnih sil in humanitarne delavce, ter podpreta sodelovanje Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC);

7.   poudarja, da je dolgotrajni mir na Afriškem rogu odvisen tudi od prizadevanja EU za demokracijo in spoštovanje človekovi pravic v tej regiji; poziva EU, naj javno obsodi represivne režime v regiji; izraža veliko zaskrbljenost nad represijo v Etiopiji – gostiteljici AU – od zrežiranih volitev leta 2005 dalje in katere žrtve so opozicijski voditelji, novinarji, zagovorniki človekovih pravic in navadni državljani;

Regionalni pristop vzpostavitve miru

8.   poziva k utrditvi prisotnosti EU v regiji z imenovanjem predstavnika EU za Afriški rog, čigar naloga bo usklajevanje pobud EU v regiji in bo glavni sogovornik za vse države Afriškega roga, ter bo Parlamentu predložil redna poročila;

9.   spodbuja Komisijo in Svet, naj napredujeta pri ustanavljanju delegacije EU v AU s sedežem v Etiopiji poleg delegacije Komisije v Etiopiji;

10.   poziva Komisijo in Svet, da začneta s postopkom posvetovanja z drugimi zainteresiranimi stranmi, povezanimi z regijo, in sicer z ZN, AU, MVOR, Arabsko ligo, ZDA in Kitajsko, o pobudi za sklic obsežne konference o varnosti, miru in razvoju, na kateri bodo hkrati obravnavana ta varnostna vprašanja vseh držav Afriškega roga; poudarja, da bi morala biti takšna pobuda izhodišče za začetek ukrepov za krepitev zaupanja prebivalstva in držav regije;

11.   je trdno prepričan, da bi morala EU v prizadevanju za reševanje krize v regiji Afriškega roga zlasti iskati afriške rešitve, to pomeni rešitve, ki se lahko dosežejo s sodelovanjem sedanjih regionalnih organizacij, in sicer AU in MVOR; vendar poudarja potrebo po krepitvi teh organizacij z izgradnjo zmogljivosti in institucij ter zlasti s Skladom za mir, v smislu preprečevanja in reševanja sporov;

12.   opozarja, da so za izboljšanje zmožnosti Afrike za preprečevanje, obvladovanje in reševanje afriških sporov potrebni dejanski ukrepi, ki bi podprli izvajanje mirovnega in varnostnega načrta AU z zagotavljanjem tehnične podpore, strokovnega znanja in izkušenj ter pomoči pri izgradnji institucij afriškim silam za posredovanje in Komisiji AU za mir in varnost;

13.   opozarja na pomembno vlogo regionalnih pobud, kot je Mehanizem za medsebojno pregledovanje afriških držav, pri preprečevanju korupcije in spodbujanju dobrega upravljanja; poudarja, da bi morale afriške države te pobude izvajati, Komisija in države članice pa v ta namen zagotoviti tehnično in finančno pomoč;

14.   poziva države članice, da spodbudijo nastanek pravno zavezujočega mednarodnega instrumenta za spremljanje in označevanje osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter podprejo regionalne pobude za boj proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v državah v razvoju;

15.   pozdravlja pobudo Unicefa o mednarodni konferenci o otrocih vojakih, ki je dne 5. in 6. februarja 2007 potekala v Parizu, in poudarja, da je treba ustaviti nezakonito in nesprejemljivo izkoriščanje otrok v oboroženih spopadih;

16.   poudarja, da je nujno treba odpraviti nezakonito trgovino in zagotoviti boljši nadzor nad trgovanjem z osebnim in lahkim orožjem; pozdravlja resolucijo z naslovom "Za pogodbo o trgovini z orožjem: uvedba skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prenos konvencionalnega orožja, ki jo je dne 6. decembra 2006 sprejela generalna skupščina ZN

17.   poziva Komisijo in Svet, da okrepita sedanje pobude za razorožitev, demobilizacijo in reintegracijo (DDR) ter Reformo varnostnega sektorja (RVS) in jih razširita na druge države/regije;

18.   poudarja potrebo po podpiranju vloge nacionalnih in mednarodnih NVO, organizacij, ki temeljijo na skupnosti (CBO), temeljnih gibanj in drugih nedržavnih akterjev pri vzpostavljanju miru in preprečevanju konfliktov;

Razvojna razsežnost/osi regionalnega povezovanja

19.   poudarja, da je treba zmanjšanju revščine, kar naj bi dosegli z uresničevanjem RCNT in Deklaracije tisočletja, nameniti prednost in da mora biti ta cilj jasno razviden v vseh ustreznih politikah EU za regijo, vendar meni, da razvojnih ciljev tisočletja ne bo mogoče preprosto doseči s tem, da se bo zanje namenilo več denarja, saj je treba najprej treba odkriti in odpraviti temeljne vzroke revščine;

20.   je trdno prepričan, da imajo države Afriškega roga razen skupnih varnostnih težav skupen razvojni načrt, ki zahteva skupno prizadevanje ter mobilizacijo političnega vodstva in družb v teh državah; poudarja dejstvo, da se lahko te zadeve v celoti obravnavajo le z skupnimi ukrepi, dovzetnimi za konflikte in usmerjenimi k iskanju skupnih rešitev;

21.   poudarja dejstvo, da bi organiziranje pobud in regionalnega sodelovanja na temelju jasno opredeljenih skupnih vprašanj, kot so tokovi beguncev, nadzor meja, varnost hrane, naravni viri, energija, okolje, izobraževanje, infrastruktura, nadzor nad orožjem in enakost med spoloma, zagotovilo trdno podlago za pozitiven politični dialog med državami Afriškega roga;

22.   poziva Komisijo, naj nameni ustrezno pozornost potrebam regije pri oblikovanju državnih in regionalnih strateških dokumentov za države AKP ter tematskih strateških dokumentov in letnih akcijskih programov v okviru Instrumenta za razvojno sodelovanje(14);

23.   poziva Komisijo, da spodbuja boljše usklajevanje med svojimi oddelki in državami članicami, da bi uskladila posredovanja na področjih, kot sta Partnerstvo EU-Afrika za infrastrukturo in Pobuda o upravljanju EU, ter zagotovila usklajevanje na teh področjih z ZN, ZDA, Kitajsko in drugimi mednarodnimi subjekti;

24.   izraža zaskrbljenost nad napovedmi poznavalcev, po katerih bo Afrika, ki sicer najmanj prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zaradi nizke stopnje razvitosti in revščine utrpela najhujše posledice globalnega segrevanja; poudarja, da mora mednarodna skupnost temu delu Afrike ponuditi podporo, da se bo lažje prilagodila hudim posledicam podnebnih sprememb;

25.   opozarja, da mora biti trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z izkoriščanjem vode ter dostopom do energetskih virov in njihovo uporabo, sestavni del razvojnih načrtov in strategij za boj proti revščini in preprečevanje konfliktov v regiji Afriškega roga;

26.   meni, da je potrebna podpora EU za trajnostno upravljanje zemljišč in program dezertifikacije prek tematskega programa o okolju in trajnostnem upravljanju naravnih virov ter za Sklad z oskrbo z vodo AKP-EU, da bi izboljšali okoljsko zaščito vodnih virov;

27.   poziva Svet in Komisijo, da si prizadevata za dialog s Kitajsko, ob upoštevanju dejstva, da je Kitajska okrepila svoje politično in gospodarsko delovanje v Afriki ter veliko vlagala v infrastrukturo in razvojne projekte v državah, kot je Sudan;

28.   poziva Svet in Komisijo, da spodbujata VAS, Comeso ter Pobudo za porečje reke Nil, da izmenjujejo informacije o svoji vlogi in dejavnostih med seboj ter z državami Afriškega roga in ključnimi subjekti v regiji; poudarja pozitivne izkušnje VAS, Comese ter Pobude za porečje reke Nil na področjih, kot so nadzor meja, prizadevanja za boj proti trgovini z osebnim in lahkim orožjem in njegovemu širjenju, carinska unija VAS, spodbujanje trgovine in vlaganj (Comesa) ter sodelovanje za trajnostno rabo voda v porečju reke Nil;

29.   pozdravlja namen EU, da sodeluje z različnimi partnerji za obravnavo vprašanja migracije, beguncev in notranje razseljenih oseb (NRO) ter predlog za zagotovitev dodatne podpore gostiteljskim skupnostim, državam in ustreznim organizacijam, ki delujejo na tem področju, da bi preprečili migracijo jug-jug in begunske krize;

30.   meni, da je sodelovanje lokalnih skupnosti v gospodarskih dejavnostih na podeželskih in mestnih območjih ključno za potrditev njihovega socialnega in ekonomskega položaja v družbah po spopadih;

31.   poudarja, da mora biti boj proti HIV/aids, tuberkulozi in malariji ter zapostavljenim boleznim in pohabljanju ženskih spolnih organov ena ključnih strategij za izkoreninjenje revščine in spodbujanje gospodarske rasti v državah Afriškega roga; poudarja, da je treba ukrepe EU oblikovati tako, da so usmerjeni k prikrajšanim in ranljivim skupinam;

Državna raven
Sudan

32.   poziva Svet, Komisijo in države članice, da v celoti prevzamejo svojo odgovornost in si čim bolj prizadevajo za zaščito prebivalcev Darfurja pred humanitarno katastrofo, ki jo povzročajo nenehne kršitve premirja vseh strani ter zlasti nasilje, usmerjeno k civilnemu prebivalstvu, in napadanje civilne pomoči;

33.   izraža globoko zaskrbljenost nad najnovejšim razvojem dogodkov v Darfurju in sudansko vlado poziva, naj prepreči, da bi milice džandžavid nadaljevale z nasiljem nad prebivalci; vztrajno poziva sudanske oblasti, da brez nadaljnjega zavlačevanja omogočijo namestitev mešanih mednarodnih sil AU in ZN ter se zavzema za določitev datuma začetka nameščanja;

34.   obžaluje, da je bilo po navedbah virov ZN v zadnjih šestih mesecih tarča neposrednih napadov oboroženih skupin kar trideset NVO in predstavnikov ZN in ubitih dvanajst humanitarnih delavcev;

35.   poziva vse sprte strani, da se zavedajo svoje dolžnosti spoštovati humanitarno pravo in zagotoviti popoln, varen in neoviran dostop humanitarnega osebja do vseh ljudi v Darfurju, ki to potrebujejo, ter zagotoviti izvajanje humanitarne pomoči, zlasti za NRO;

36.   poziva k izvajanju režima sankcij Varnostnega sveta ZN prek usmerjenih gospodarskih sankcij, vključno s prepovedmi potovanj, zamrznitvijo sredstev in embargom na nafto; poziva, da se da na voljo oprema za uveljavitev prepovedi zračnega prometa nad Darfurjem, ki jo je uvedla Resolucija Varnostnega sveta ZN 1591(2005);

37.   poudarja, da je treba za zagotovitev večje varnosti in boljše zaščite civilistov čim hitreje uresničiti odločitev sudanske vlade in ZN o namestitvi mešanih sil AU in ZN;

38.   poziva mednarodno skupnost, zlasti ZN, EU in njene države članice, ZDA, Kitajsko, Indijo, Arabsko ligo in AU, naj začnejo mirovne pogovore za izboljšanje vsebine mirovnega sporazuma za Darfur, da bi bil sprejemljiv za vse strani in bi se tako bolj zavedale odgovornosti, ki izhaja iz sporazuma;

39.   poudarja dejstvo, da bi imel neuspeh pri reševanju spora v Darfurju resne posledice ne le za vzhodnoafriško regijo, ampak tudi za druge sorazmerno stabilne dele Afrike, in sicer Srednjo Afriko in območje Velikih jezer;

40.   poziva mednarodno skupnost, naj se ne osredotoči na konflikt v Darfurju in zato izključi vse druge konfliktne razmere v Sudanu ter naj zlasti prizna nestabilnost miru v južnem Sudanu, ki izhaja iz počasnega napredka pri izvajanju Celovitega mirovnega sporazuma in velikega tveganja za destabilizacijo zaradi napetosti med severom in jugom, medplemenskih sporov in pogostosti posedovanja orožja v družbi;

Somalija

41.   obsoja tuje posege v Somaliji in etiopsko vlado poziva, naj iz te države odpokliče svoje vojake; podpira napotitev mirovnih sil AU v okviru skupnega političnega sporazuma med sprtimi stranmi in oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki bo sposobna pritegniti zvezo islamskih sodišč, pripravljeno na mirovni proces in spravo, ter poglavarje plemen, ki niso zastopana v sedanji vladi;

42.   meni, da bi bilo treba mirovno misijo AU v Somaliji, AMISOM, oblikovati na podlagi širšega političnega postopka, ki ga podpira prebivalstvo in ima jasen mandat, dobre zmogljivosti, jasne cilje in strategijo umika;

43.   pozdravlja podporo EU AMISOM-u, vendar poudarja, da mora biti prispevek EU pogojen z začetkom vključujočega političnega dialoga in sprave s strani somalijskih oblasti, da bi takoj obravnavali izzive sprave, izgradnje institucij in zagotovitve miru za Somalce;

44.   poudarja osrednjo vlogo vsevključujočega političnega dialoga, ki bo povzročil spravo in obnovo države; pozdravlja zavezanost prehodne zvezne vlade Somalije, da skliče široko spravno konferenco (nacionalni spravni kongres) vodij klanov, verskih skupnosti, civilne družbe, poslovnih skupnosti in političnih vodij; opozarja, da mora korak naprej pomeniti vzpostavitev kredibilne in vsevključujoče vlade;

45.   poziva k ponovni oceni vloge Mednarodne kontaktne skupine za Somalijo, ki vključuje EU, Italijo, Švedsko, Združeno kraljestvo, ZN, AU, MVOR, Ligo arabskih držav, Norveško, Združene države Amerike, Kenijo in Tanzanijo in je bila ustanovljena maja 2006 kot forum za usklajevanje dejavnosti mednarodne skupnosti v Somaliji, da bi se prizadevanja osredotočila na vprašanja upravljanja in izgradnje institucij, človekoljubne pomoči razseljenim osebam in prebivalstvu v stiski ter izboljšanja stabilnosti in varnosti v regiji;

46.   poziva somalijsko prehodno zvezno vlado, naj prekliče izredno stanje v državi in ponovno uvede funkcijo predsednika parlamenta, kar je temeljni pogoj za izvedbo procesa narodne sprave;

47.   poudarja, da mora somalijska prehodna zvezna vlada nujno vzpostaviti predstavniške organe v ključnih mestih, vključno z Mogadišem in Kismaayem, kar bo kratkoročno omogočilo vzpostavitev politične stabilnosti in upravljanje lokalne varnosti; poudarja še, da je treba opustiti načelo nasilne razorožitve, še zlasti v Mogadišu, in se namesto tega pogajati o načrtu za prostovoljno razorožitev;

48.   meni, da bi bilo treba zahtevo Somalilanda po neodvisnosti preučiti v sklopu širšega varnostnega načrta za Somalijo;

Etiopija

49.   poziva Svet in Komisijo, da od etiopske vlade zahtevata, da razkrije skupno število oseb, priprtih po vsej državi, omogoči obiske Mednarodnega odbora Rdečega križa in vsem pridržanim osebam omogoči dostop do njihovih družin, pravno svetovanje in zdravstveno oskrbo, če to zahteva njihovo zdravstveno stanje, ter takoj in brezpogojno izpusti vse politične zapornike in izpolni svoje obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in vladavino prava;

50.   poziva Etiopijo, da sprejme razmejitev, kot jo je določila Komisija za meje ZN;

Eritreja

51.   zahteva od Sveta in Komisije, da ukrepata v zvezi z eritrejsko vlado, da bi izpustila vse politične zapornike, zapornikom s posebnimi obtožbami omogočila hiter in pravičen postopek ter razkrila kraj pridržanja zapornikov, ki so pridržani v tajnih zaporih;

52.   spodbuja eritrejskega predsednika, naj ohrani pogoste stike s predstavniki EU in veleposlaniki različnih držav članic v Eritreji;

Uganda

53.   poziva Svet in Komisijo, da olajšata mirovni proces v severni Ugandi, v katerem morajo vse sprte strani izkazati resnično in trajno zavezanost mirovnemu procesu, spoštovati sporazum o prekinitvi sovražnosti ter odpraviti sovražno in podžigajočo propagando;

54.   poziva k začetku resničnega postopka sprave s tistimi, ki so odgovorni za ugotovljene vojne zločine; poudarja osrednjo vlogo ICC za kazenski pregon tistih, ki so obtoženi za vojne zločine; poziva Svet in Komisijo, naj podpreta lokalna gibanja za alternativno sodstvo in spravo v severni Ugandi ter med prebivalci severnega dela in prebivalci ostalega dela države;

o
o   o

55.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam Evropske unije ter Združenim narodom, Afriški uniji in Medvladni oblasti za razvoj.

(1) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (2) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (3) UL L 209, 11.8.2005, str. 27. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0052. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0387. (6) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 320. (7) UL C 133 E, 8.6.2006, str. 96. (8) UL C 140 E, 9.6.2005, str. 153. (9) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0322. (10) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 316. (11) Članice VAS so: Uganda, Kenija in Tanzanija. (12) Članice COMESA-e so: vse države Afriškega roga, razen Somalije. (13) Članice Pobude za porečje reke Nil so: Burundi, Demokratična republika Kongo, Egipt, Eritreja, Etiopija, Kenija, Ruanda, Sudan, Tanzanija in Uganda. (14) Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).