(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0397),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0243/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ribištvo (A6-0125/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, da stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Kemično onesnaževanje površinskih voda predstavlja grožnjo za vodno okolje z učinki, kot so akutna in kronična strupenost za vodne organizme, kopičenje v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, in ogroža tudi zdravje ljudi. Najprej bi bilo treba ugotoviti vzroke onesnaženosti ter se pri viru spopasti z emisijami na najbolj učinkovit način z ekonomskega in okoljskega stališča.

(2)  V skladu s členom 174 Pogodbe temelji okoljska politika Skupnosti na previdnostnem in preventivnem načelu, na načelu prednostnega odpravljanja okoljske škode pri viru ter načelu, da plača povzročitelj obremenitve.

(3)  Za zagotavljanje dobre kakovosti vode je potrebno ekološko kmetovanje v majhnem obsegu in v skladu s predpisi.

(4)  Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o Šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(4) določa, da so okolje, zdravje in kakovost življenja ključne okoljske prednostne naloge 6. OAP, pri čemer je zlasti v členu 7(2)(e) izpostavljena potreba po vzpostavitvi bolj specifične zakonodaje na področju vodne politike.

(5)  Države članice bi morale začeti z izvajanjem potrebnih ukrepov v skladu s členom 16(1) in (8) Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(5), da bi se začelo postopno zmanjševanje onesnaženosti s prednostnimi snovmi in da bi se postopno ustavilo ali odpravilo emisije, izpuste in uhajanja prednostnih nevarnih snovi.

(6)  Direktiva 2000/60/ES določa strategijo proti onesnaževanju vode in člen 16 te direktive zahteva dodatne specifične ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem in okoljske standarde kakovosti (OSK).

(7)  Od leta 2000 so bili sprejeti številni akti Skupnosti, ki vsebujejo ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES za posamezne prednostne snovi. Poleg tega mnogo ukrepov za varovanje okolja spada na področje druge obstoječe zakonodaje Skupnosti. Prednost bi bilo torej treba na kratki rok nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora, saj bi se s tem nadzor lahko podvojil. Ko bodo države članice posredovale svoje načrte za upravljanje s povodji v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, vključno s programom ukrepov, oblikovanih v skladu s členom 11 te direktive, bi Komisija morala ugotoviti, ali sta izvajanje in revizija obstoječih instrumentov popolnoma uresničila cilje Direktive 2000/60/ES ali pa so potrebni še posebni ukrepi v skladu s to direktivo. Če se spoštovanje OSK lahko zagotovi le z omejevanjem uporabe ali prepovedjo nekaterih snovi, bi bilo treba te ukrepe izvajati s pomočjo obstoječih ali novih pravnih aktov Skupnosti, zlasti v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije(6).

(8)  Direktiva 2000/60/ES vključuje v členu 11(4) in delu B Priloge VI nedokončni seznam dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo kot del programa ukrepov, med drugimi zakonodajne instrumente, upravne instrumente in v pogajanjih dosežene sporazume o varstvu okolja.

(9)  V zvezi z nadzorom nad emisijami prednostnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov iz člena 16(6) in (8) Direktive 2000/60/ES bi morale države članice v program ukrepov vključiti, kjer je potrebno, ob izvajanju druge zakonodaje Skupnosti, primerne nadzorne ukrepe v skladu s členom 10 Direktive 2000/60/ES, ki se v skladu s členom 11 te direktive razvijejo za vsako povodje, ob izvajanju, če je potrebno, člena 10 Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(7). Zaradi zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu bi morali vsi sklepi o nadzornih ukrepih za točkovne vire prednostnih snovi temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah, kot to določa člen 2 (11) Direktive 96/61/ES.

(10)  Če država članica ne more sama rešiti zadeve, ki vpliva na upravljanje voda, lahko to sporoči Komisiji v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Država članica bi lahko sporočila tudi ko se ukrepi Skupnosti lahko zdijo stroškovno ugodnejši ali ustreznejši. V tem primeru bi morala Komisija sprožiti izmenjavo informacij z vsemi državami članicami in če se ukrep Skupnosti izkaže za najboljšo možnost, bi morala Komisija objaviti poročilo in predlagati ukrepe.

(11)  Ker večina drugih zakonodajnih aktov še ni v celoti sprejeta in v uporabi, je trenutno težko presoditi, ali bo z izvajanjem te politike mogoče doseči cilje Direktive 2000/60/ES ali bodo potrebni še drugi ukrepi Skupnosti. Zato bi bilo treba izvesti formalno vrednotenje skladnosti in učinkovitosti vseh zakonodajnih aktov Skupnosti, ki neposredno ali posredno prispevajo k dobri kakovosti voda.

(12)  Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES(8) določa prvi seznam 33 snovi ali skupin snovi, ki so bile na ravni Skupnosti prednostno razvrščene za ukrepanje. Med temi prednostnimi snovmi so bile nekatere opredeljene kot prednostne nevarne snovi, za katere velja ustavitev ali postopno odpravljanje emisij, izpustov in uhajanja. Pri snoveh, prisotnih v naravi, ali ki nastajajo v naravnih procesih, kot so kadmij, srebro in poliaromatski ogljikovodiki, ni možna popolna odprava emisij, izpustov in uhajanj iz vseh morebitnih virov. Nekatere snovi, ki so v postopku pregledovanja, bi bilo treba razvrstiti, druge bi bilo za uresničitev ciljev Direktive 2000/60/ES treba dodati na seznam prednostnih snovi.

(13)  Komisija bi morala še naprej pregledovati seznam prednostnih snovi vsaj vsaka štiri leta in pri ukrepanju dati prednost snovem na podlagi tveganja, ki ga predstavljajo za vodno okolje ali prek njega, v skladu z zahtevanim časovnim razporedom iz člena 16(4) Direktive 2000/60/ES, ter po potrebi pripraviti predloge.

(14)  Glede na interese Komisije in za bolj učinkovito urejanje zaščite površinskih voda je primerno, da so OSK določeni za onesnaževala, opredeljena kot prednostne snovi na ravni Skupnosti, in prepustiti državam članicam, da določijo predpise za preostala onesnaževala na nacionalni ravni, za katere velja uporaba ustreznih predpisov Skupnosti. Kljub temu osem onesnaževal, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam 1 Priloge k Direktivi 76/464/EGS(9), in tvorijo del skupine snovi, katerih dobro kemično stanje je treba doseči do leta 2015, ni bilo vključenih v seznam prednostih snovi. Vendar so se skupni standardi, določeni za ta onesnaževala, izkazali kot koristni, zato je primerno ohranjati urejanje teh standardov na ravni Skupnosti.

(15)  Čeprav so nekatere snovi za ribe zelo nevarne, kadar se nahajajo v površinskih vodah, niso na seznamu OSK na področju vodne politike. Komisija bi morala po potrebi tudi za te snovi predložiti predloge za sprejetje OSK na področju vodne politike.

(16)  Zaradi tega določbe v zvezi s sedanjimi cilji okoljske kakovosti iz Direktive Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo(10), Direktive Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija(11), Direktive Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize(12), Direktive Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana(13) in Direktive 86/280/EGS ne bodo več potrebne in jih je treba izbrisati.

(17)  Vodno okolje lahko kemično onesnaženje prizadene tako kratkoročno kot dolgoročno, zato je treba pri vzpostavitvi OSK za osnovo uporabiti tako podatke o akutnih kot tudi podatke o kroničnih posledicah. Za zagotovitev ustrezne zaščite vodnega okolja in zdravja ljudi je treba določiti letne povprečne standarde kakovosti na ravni, ki zagotavlja zaščito pred dolgoročno izpostavljenostjo, in največje dovoljene koncentracije za zaščito pred kratkoročno izpostavljenostjo. Treba bi bilo uskladiti uporabo največjih dovoljenih koncentracij v skladu s kombiniranim pristopom iz člena 10 Direktive 2000/60/ES, zlasti obravnavo najvišjih vrednosti ter opredelitev nadzora emisij.

(18)  Brez obširnih in zanesljivih informacij o koncentracijah prednostnih snovi v živih organizmih in usedlinah na ravni Skupnosti ter glede na to, da je videti, da podatki o površinskih vodah predstavljajo zadostno podlago za zagotavljanje celovite zaščite in učinkovitega nadzora nad onesnaževanjem, bi bilo treba uvedbo OSK na tej stopnji omejiti zgolj na površinske vode. Vendar pri heksaklorobenzenu, heksaklorobutadienu in živem srebru ni mogoče zagotoviti zaščite pred posrednimi učinki in sekundarnim zastrupljanjem le z OSK za površinske vode na ravni Skupnosti. Zato je treba v teh primerih vzpostaviti OSK za žive organizme. Da bi državam članicam omogočili fleksibilnost glede na njihovo strategijo spremljanja, bi morale biti sposobne bodisi spremljati te OSK in preveriti skladnost z njimi v živih organizmih ali jih spremeniti v OSK za površinske vode. Poleg tega morajo države članice za dopolnitev OSK, določenih na ravni Skupnosti, uvesti OSK za usedline in žive organizme, kjer je to potrebno in ustrezno. Usedline in živi organizmi ostajajo pomembne matrike za spremljanje nekaterih snovi s pomembnim akumulacijskim potencialom, OSK za površinske vode pa proti njihovemu posrednemu učinku sedaj ne nudijo nobene zaščite. Takšno spremljanje je treba izvajati zato, da bi pospešili prihodnje tehnično in znanstveno delo na področju OSK v usedlinah in živih organizmih za spremljane snovi, kjer bi se to izkazalo za potrebno.

(19)  Razprave o presoji tveganja v primeru svinca, niklja in njunih spojin znotraj Evropskega urada za kemikalije / Skupnega raziskovalnega središča še niso zaključene, zato je pri teh elementih nemogoče določiti dokončne standarde kakovosti. Zaradi tega je primerno jasno navesti njihov začasni značaj.

(20)  Svinec, ki se uporablja v ribolovni opremi za rekreativni in poklicni ribolov, je eden od virov onesnaževanja vode. Za zmanjšanje stopnje vsebnosti svinca v ribolovnih vodah bi morale države članice ribiški sektor spodbujati k nadomestitvi svinca z drugimi, manj škodljivimi snovmi.

(21)  Dioksini in poliklorirani bifenili (PCB) sta skupini obstojnih in bioakumulativnih strupenih snovi. Obe sta zelo nevarni za zdravje ljudi in okolje, zelo škodljivo vplivata na vodne vrste in s tem ogrožata sposobnost preživetja ribiškega sektorja. Poleg tega je Komisija večkrat poudarila, da je treba te snovi uvrstiti na seznam prednostnih snovi. Zato bi bilo treba s to direktivo zagotoviti, da bodo uvrščene na ta seznam.

(22)  Države članice morajo izpolnjevati Direktivo Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o vodi, namenjeni za prehrano ljudi(14), in ravnati s površinskimi vodnimi telesi, namenjenimi za odvzem pitne vode, v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES. To direktivo bi bilo torej treba izvajati ne glede na tiste zahteve, ki določajo bolj stroge standarde.

(23)  Verjetno OSK ne bo mogoče doseči v bližini izpustov iz točkovnih virov, ker so koncentracije onesnaževal v izpustih ponavadi večje kot koncentracije onesnaževal v vodi. Zato je treba državam članicam z določitvijo prehodnega območja prekoračitve za vsak ustrezen izpust omogočiti, da pri preverjanju skladnosti z OSK upoštevajo to dejstvo. Da bi zagotovili omejitev teh območij, je treba pri njihovi opredelitvi uporabiti člen 10 Direktive 2000/60/ES in druge ustrezne določbe zakonskih aktov Skupnosti. Ker lahko razvoj na področju tehnik obdelovanja in tehnoloških inovacij, kot so najboljše razpoložljive tehnologije, v prihodnosti omogoči zmanjšanje koncentracij onesnaževal v bližini mest izpustov, morajo države članice zagotoviti, da se v skladu s tem omejijo tudi prehodna območja prekoračitve.

(24)  Ta direktiva državam članicam omogoča uporabo mešanih območij (navedenih v členu 4 te direktive kot "prehodna območja prekoračitve"), dokler ne vplivajo na skladnost preostalega površinskega vodnega telesa z ustreznimi OSK. Države članice morajo pri določanju mešanih območij uporabiti sorazmeren pristop ob upoštevanju pretoka, koncentracije in količine dovoljenih izpustov ter sposobnosti vodnega telesa, da te izpuste absorbira. Države članice zmanjšajo obseg mešanih območij, ko bodo izpolnile obveznost za postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi.

(25)  Pri tem je treba preverjati skladnost s cilji za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES ter zagotoviti preglednost presoje skladnosti s temi obveznostmi, zlasti v zvezi z upoštevanjem znatnih in neznatnih emisij, izpustov in uhajanj ob dejavnostih ljudi. Nadalje je časovni načrt za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje lahko povezan le s popisom. Omogočiti bi bilo treba tudi oceno uporabe člena 4(4) do (7) Direktive 2000/60/ES. Prav tako je potrebno tudi ustrezno sredstvo za merjenje uhajanj snovi, ki so že v naravi ali nastajajo v naravnih procesih, pri katerih popolna ustavitev ali postopna odprava iz vseh morebitnih virov ni možna. Da bi zadovoljili te potrebe, morajo vse države članice pripraviti popis emisij, izpustov in uhajanj za vsako povodje na njihovih ozemljih.

(26)  Da bi se pri pripravi teh popisov izognili podvajanju dela in zagotovili njihovo skladnost z drugimi obstoječimi instrumenti na področju zaščite površinskih voda, naj države članice uporabijo podatke, zbrane v Direktivi 2000/60/ES in Uredbi (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ustanovitvi Evropskega registra izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES(15).

(27)  Da bi države članice lahko bolje izpolnjevale svoje potrebe, bi jim moralo biti omogočeno, da izberejo ustrezno enoletno referenčno obdobje za merjenje osnovnih vnosov popisa. Treba pa bi bilo upoštevati dejstvo, da se lahko uhajanja ob uporabi pesticidov iz leta v leto močno razlikujejo zaradi različnih stopenj uporabe, na primer zaradi različnih podnebnih razmer. Zato bi bilo pri nekaterih snoveh, ki jih zajema Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(16), državam članicam treba omogočiti, da se v zvezi s temi snovmi odločijo za triletno referenčno obdobje.

(28)  Da bi optimizirali uporabo popisa, je primerno pripraviti časovni načrt, zato da Komisija preveri, ali so države članice izvedle ukrepe za dosego ciljev iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES.

(29)  Merila za opredelitev snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene, kot tudi za druge, enako zaskrbljujoče snovi, zlasti zelo obstojne in močno bioakumulativne, iz Direktive 2000/60/ES so določena v Tehničnem usmeritvenem dokumentu o presoji tveganja v podporo Direktivi Komisije 93/67/EGS z dne 20. julija 1993 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja za človeka in okolje v zvezi s snovmi, prijavljenimi v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS(17), Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93(18) in Direktivo 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet(19). Za zagotovitev skladnosti med različno zakonodajo Skupnosti je treba uporabiti samo ta merila za snovi, pregledane v skladu z Odločbo št. 2455/2001/ES, in Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES je treba v skladu s tem spremeniti in zamenjati.

(30)  Uredba (ES) št. 1907/2006 določa revizijo za oceno ustreznosti meril za določitev snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene. Komisija bi morala ustrezno spremeniti Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES, takoj ko bodo spremenjena merila v Uredbi (ES) št. 1907/2006.

(31)  Obveznosti, določene v direktivah, navedenih v Prilogi IX k Direktivi 2000/60/ES, so že vključene v Direktivo 96/61/ES ter v člena 8, 10, člen 11(3)(g) in (h) ter druge določbe Direktive 2000/60/ES, ob tem je zagotovljena najmanj enaka raven zaščite, če se OSK ohranijo ali pregledajo. Da bi zagotovili skladen pristop h kemičnemu onesnaževanju površinskih voda ter poenostavili in pojasnili obstoječo zakonodajo Skupnosti na tem področju, je v skladu s členom 16(10) Direktive 2000/60/ES, ki se začne uporabljati leta 2012, primerno razveljaviti Direktivo 82/176/EGS, Direktivo 83/513/EGS, Direktivo 84/156/EGS, Direktivo 84/491/EGS in Direktivo 86/280/EGS.

(32)  Upoštevana so bila priporočila iz člena 16(5) Direktive 2000/60/ES, zlasti priporočila Znanstvenega odbora za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje.

(33)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, namreč sprejetja OSK za vodo, in ker so torej lahko zaradi ohranjanja enake ravni zaščite površinskih voda v vsej Skupnosti bolje doseženi na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Uredbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego navedenega cilja.

(34)  Merila, potrebna za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(20).

(35)  V skladu s členom 174 Pogodbe in z njegovo vključitvijo v Direktivo 2000/60/ES mora Skupnost, ko oblikuje svojo okoljsko politiko, upoštevati razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, razmere v okolju v različnih regijah Skupnosti, gospodarski in socialni razvoj Skupnosti kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij ter možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Cilji, opisani v tej direktivi, morajo biti obravnavani kot cilji iz člena 4 Direktive 2000/60/ES.

V skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES bo Komisija do leta 2020 predstavila Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uspešnosti izvajanja te direktive.

Člen 2

Okoljski standardi kakovosti

1.  Da bi se doseglo dobro kemično stanje površinskih voda v skladu s členom 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES, države članice zagotovijo, da je sestava njihovih površinskih voda, usedlin in živih organizmov v skladu z okoljskimi standardi kakovosti za prednostne snovi, kakor določa del A Priloge I.

Države članice sprejemajo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da obrati, ki spuščajo v vode uporabljeno vodo, ki vsebuje prednostne snovi, uporabljajo pri proizvodnji in obdelavi uporabljene vode najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Ti ukrepi temeljijo na rezultatih izmenjave podatkov, kot je predvideno v členu 16(2) Direktive 96/61/ES.

Države članice morajo izboljšati znanje in razpoložljive podatke o virih prednostnih snovi ter o poteh onesnaževanja, da bi se določile možnosti natančnega in učinkovitega nadzora.

Države članice zagotovijo skladnost z okoljskimi standardi kakovosti v skladu z zahtevami iz dela B Priloge I.

2.  Kjer vodotok prečka več držav članic, je treba uskladiti programe spremljanja in nacionalne popise, da se prepreči kaznovanje držav članic, ki ležijo ob spodnjem delu vodotoka.

3.  Države članice v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES spremljajo koncentracije snovi, navedenih v delu A Priloge I, v vodi, usedlinah in živih organizmih.

4.  Države članice zagotovijo, da koncentracije heksaklorobenzena, heksaklorobutadiena in živega srebra v tkivu (mokra teža) rib, mehkužcev, rakov in drugih živih organizmov niso presežene:

Za namene spremljanja skladnosti z okoljskimi standardi kakovosti za snovi, navedene v prvem pododstavku, države članice bodisi uvedejo bolj stroge standarde za vodo, s katerimi nadomestijo tiste, ki so navedeni v delu A Priloge I, ali določijo dodatne standarde za žive organizme.

Izvaja se lahko nadzor drugih snovi iz Priloge I v usedlinah ali živih organizmih in ne v vodi, če države članice menijo, da je ta način primernejši in cenejši. Če so izmerjene visoke koncentracije in če države članice menijo, da obstaja tveganje, da bodo kršeni okoljski standardi kakovosti za vodo, se bo začelo izvajati nadzor nad vodo, da se zagotovi skladnost z okoljskimi standardi kakovosti za vodo.

5.  Najkasneje dvanajst mesecev po predložitvi popisov s strani držav članic, Komisija oblikuje predlog o standardih kakovosti, ki se nanašajo na koncentracijo prednostnih snovi v usedlinah in živih organizmih.

6.  Države članice morajo izpolnjevati določbe Direktive 98/83/ES in ravnati s površinskimi vodnimi telesi, namenjenimi za odvzem pitne vode, v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES. Ta direktiva se torej izvaja brez poseganja v določbe, ki zahtevajo strožje standarde.

7.  V primerih, ko skladnost z okoljskimi standardi kakovosti tehnično ni izvedljiva ali bi privedla do nesorazmernih družbenih ali ekonomskih stroškov, se ravna v skladu s členom 4(4), (5) in (6) Direktive 2000/60/ES, da se določi pristop, ki je stroškovno najbolj učinkovit in okoljsko najbolj sprejemljiv, ter ravna v skladu s ciljem, določenim v členu 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES.

8.  Komisija preuči, z redno uporabo baze podatkov, oblikovane v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 za nadzorovanje snovi, ki škodijo vodnim organizmom, ter bioakumulativnih ali obstojnih snovi, tehnični in znanstveni napredek, vključno s sklepi presoje tveganja iz točk (a) in (b) člena 16(2) Direktive 2000/60/ES ter najmanj vsaka štiri leta predlaga revizijo okoljskih standardov kakovosti iz dela A Priloge I te direktive.

Komisija preuči tehnični in znanstveni napredek v zvezi s snovmi, ki se nalagajo v usedlinah ali živih organizmih, in začne oblikovati zadevne okoljske standarde kakovosti.

9.  Da bi pridobila dosledno in usklajeno metodo za izračun, Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES in najkasneje do ...(21) določi obvezne metodologije vsaj za zadeve iz drugega odstavka točke 3 dela B Priloge I k tej direktivi.

10.  Če je za zagotavljanje spoštovanja okoljskih standardov kakovosti treba prepovedati nekatere snovi, Komisija predstavi ustrezne predloge za spremembo veljavnih pravnih aktov ali za oblikovanje novih na ravni Skupnosti.

11.  Če je za spoštovanje načela, da plača povzročitelj obremenitve, in previdnostnega načela ter za poenotenje izvajanja v državah članicah treba za nekatere obrate, snovi in točkovne vire na celotnem ozemlju Skupnosti sprejeti skrajne vrednosti emisij ali če te vrednosti omogočajo doseganje okoljskih standardov kakovosti, Komisija vloži predloge v skladu s členom 18 Direktive 96/61/ES.

Člen 3

Za doseganje cilja iz člena 2 lahko države članice predlagajo strožja merila za uporabo ali izpust snovi, kot so predlagana v Direktivi 91/414/EGS ali Uredbi (ES) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(22), ki jo nadomešča, ali v katerem koli drugem pravnem aktu na ravni Skupnosti.

Člen 4

Prehodno območje prekoračitve

1.  Če za enega ali več točkovnih virov ne obstaja nikakršno tehnično sredstvo za ustrezno očiščenje uporabljene vode, države članice določijo prehodna območja prekoračitve, kjer koncentracije enega ali več onesnaževal pri počasnem vodnem toku presežejo ustrezne okoljske standarde kakovosti, v kolikor ne vplivajo na skladnost preostalega površinskega vodnega telesa s temi standardi.

Države članice v načrte upravljanja povodij iz člena 13 Direktive 2000/60/ES vključijo akcijski načrt za zmanjšanje obsega in trajanja vsakega prehodnega obdobja prekoračitve, da se najkasneje do leta 2018 dosežejo ustrezni okoljski standardi kakovosti.

2.  Države članice v vsakem primeru razmejijo obseg delov površinskih vodnih teles v bližini mest izpustov, ki jih je treba ob upoštevanju ustreznih določb zakonodaje Skupnosti opredeliti kot prehodna območja prekoračitve.

Države članice vključijo opis vsake razmejitve v svoje načrte upravljanja povodij iz člena 13 Direktive 2000/60/ES.

3.  V primeru čezmejnega vodnega toka je potrebno skleniti sporazum med zadevnimi državami članicami za določanje prehodnega področja preseganja vrednosti.

4.  Države članice izvedejo pregled dovolilnic iz Direktive 96/61/ES ali predhodne ureditve iz člena 11(3)(g) Direktiv 2000/60/ES z namenom postopnega zmanjšanja obsega vsakega prehodnega območja prekoračitve iz odstavka 1, ugotovljenega v vodah, prizadetih zaradi izpustov prednostnih snovi.

5.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi metodo, ki jo države članice uporabijo za opredelitev prehodnega območja prekoračitve.

Člen 5

Metode držav članic za nadzor emisij

1.  Za doseganje ciljev iz člena 1 države članice oblikujejo skupne načrte za nadzor emisij in ukrepe za odpravo prednostnih snovi in prednostnih nevarnih snovi v okviru programa ukrepov iz člena 11 Direktive 2000/60/ES. Načrti vsebujejo najmanj:

2.  Načrte je treba oblikovati v skladu z merili o preglednosti ter je treba opraviti njihovo revizijo v okviru revizije programov ukrepov. Države članice vsaka tri leta poročajo Komisiji in javnosti o napredku izvajanja in o načinu, kako so ukrepi prispevali k uresničevanju ciljev te direktive.

Člen 6

Popis emisij, izpustov in uhajanj

1.  Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES, ali na podlagi drugih razpoložljivih podatkov ter v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 države članice pripravijo popis emisij, izpustov in uhajanj in njihovih virov, vključno z zemljevidi, če je potrebno, vseh izvornih virov prednostnih snovi (obenem točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja) in onesnaževal, navedenih v Prilogi II ali v delu A Priloge I za vsako povodje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, vključno z njihovimi koncentracijami v usedlinah in živih organizmih. Prednostnih snovi in onesnaževal, ki se sproščajo iz usedlin zaradi ladijskega prometa, izkopavanja ali naravnih pojavov, se ne obravnava kot uhajanje.

Države članice vključijo v popis vse ukrepe za nadzor emisij, sprejete za prednostne snovi, navedene v delu A Priloge I.

2.  Države članice pripravijo posebne programe spremljanja za usedline in žive organizme, pri čemer opredelijo vrste in teksture za analizo ter obliko predstavitve rezultatov glede na sezonska nihanja pri organizmih.

3.  Referenčno obdobje za merjenje vrednosti onesnaževal, ki se vnesejo v popise iz odstavka 1 je eno leto med letoma 2007 in 2009.

Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje let 2007, 2008 in 2009.

Države članice lahko pri pripravi svojih popisov uporabijo podatke o emisijah, izpustih in uhajanju, zbrane od začetka veljavnosti Direktive 2000/60/ES, če taki podatki ustrezajo enakim zahtevam za kakovost, ki veljajo za podatke iz odstavka 1 tega člena.

4.  Države članice predložijo popise, pripravljene v skladu z odstavkom 1 tega člena, vključno z zadevnimi referenčnimi obdobji, Komisiji skupaj z načrti upravljanja povodij, ki se sporočijo v skladu s členom 15(1) Direktive 2000/60/ES.

5.  Države članice posodobijo svoje popise kot del pregledov analiz, določenih v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES.

Referenčno obdobje za določitev vrednosti v posodobljenih popisih je eno leto pred zaključkom navedene analize. Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize.

Države članice v posodobljenih načrtih upravljanja povodja objavijo posodobljene popise, kakor določa člen 13(7) Direktive 2000/60/ES.

6.  Ker se morajo emisije, izpusti in uhajanja prednostnih snovi postopoma zmanjševati oziroma ustaviti, morajo države članice k popisu dodati tudi časovni razpored, prilagojen doseganju teh ciljev.

7.  Komisija do leta 2015 preveri, ali je mogoče pričakovati, da bodo emisije, izpusti in uhajanja, kakor se odražajo v popisu, do leta 2025 v skladu z obveznostmi o zmanjšanju in odpravi iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES. Komisija predloži poročilo o tem preverjanju Evropskemu parlamentu in Svetu. Če je v poročilu navedeno, da skladnosti verjetno ne bo mogoče doseči, Komisija do leta 2016 predlaga potrebne ukrepe Skupnosti v skladu s členom 251 Pogodbe ES.

8.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi tehnične specifikacije za analize in metodo, ki jo uporabijo države članice za pripravo popisov.

Člen 7

Ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovi

1.  Za dosego ciljev zmanjšanja onesnaževanja s prednostnimi snovmi in prednostnimi nevarnimi snovmi, določenimi v skladu s členom 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES, države članice zagotovijo, da program ukrepov v skladu s členom 11 te direktive vsebuje tudi preprečevalne ali nadzorne ukrepe za točkovne in razpršene vire onesnaževanja ter okoljske standarde kakovosti, ki jih določa ta direktiva.

2.  Države članice morajo na podlagi členov 4 in 12 Direktive 2000/60/ES in za dosego ciljev te direktive po potrebi določiti, ali je treba pregledati izvajanje obstoječih ukrepov ali uvesti nove ukrepe za zmanjšanje in nadzor onesnaževanja s prednostnimi snovmi in prednostnimi nevarnimi snovmi. Če je bolje, da se ti ukrepi sprejmejo na ravni Skupnosti, Komisija predlaga ustrezne ukrepe na ravni Skupnosti.

3.  Pri pripravi poročila na podlagi člena 18(1) Direktive 2000/60/ES o izvajanju te direktive Komisija formalno oceni skladnost in učinkovitost vseh zakonodajnih aktov Skupnosti, ki posredno ali neposredno vplivajo na dobro kakovost vode. Ta ocena bo omogočila, da bodo, če bo potrebno, predlagani, sprejeti ali izvajani ukrepi na ravni Skupnosti.

4.  V skladu s členom 16(8) Direktive 2000/60/ES Komisija predlaga tehnike nadzora emisij, ki bodo temeljile na najboljših razpoložljivih tehnologijah ter okoljskih praksah, ki naj se jih države članice poslužujejo za vse točkovne vire.

Člen 8

Uvrstitev dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB)

Komisija v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES in najpozneje do 31. januarja 2008 predloži predlog za revizijo te direktive z namenom uvrstitve dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB) na seznam prednostnih snovi iz Priloge II ter določi ustrezne okoljske standarde kakovosti v Prilogi I.

Člen 9

Onesnaževanje iz tretjih držav

Najkasneje ...(23) Komisija predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o onesnaževanju, ki izvira iz tretjih držav. Na osnovi tega poročila in če se to izkaže za potrebno, Evropski parlament in Svet pozoveta Komisijo, naj izdela predloge.

Člen 10

Sprememba Direktive 2000/60/ES

Priloga X k Direktivi 2000/60/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej direktivi.

Člen 11

Spremembe direktiv 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS in 84/491/EGS

Priloga II k direktivam 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS oziroma 84/491/EGS se črta.

Člen 12

Sprememba Direktive 86/280/EGS

Naslovi B v oddelkih od I do XI v Prilogi II k Direktivi 86/280/EGS se črtajo.

Člen 13

Razveljavitve

1.  Direktive 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS se z 22. decembrom 2012 razveljavijo.

2.  Države članice lahko v skladu s členi 5, 8 in 15 Direktive 2000/60/ES izvedejo spremljanje in poročanje pred 22. decembrom 2012, namesto da bi ju izvedle v skladu z direktivami iz odstavka 1 tega člena.

Člen 14

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje ...(24). Države članice takoj posredujejo Komisiji besedila navedenih predpisov in predložijo primerjalno tabelo med navedenimi določbami in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Dodatni ukrepi Skupnosti

Komisija izdela jasne in pregledne postopke za vzpostavitev preudarnega in natančnega okvira za to, kako države članice posredujejo informacije o prednostnih snoveh, ki bodo uporabljene v postopku odločanja Skupnosti in bodo v prihodnje omogočile določitev usklajenih okoljskih standardov kakovosti za usedline ali žive organizme kot tudi dodaten nadzor nad emisijami.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 17

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I:

OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA PREDNOSTNE SNOVI

DEL A: Okoljski standardi kakovosti (OSK) v površinskih vodah

LP: letno povprečje;

NDK: najvišja dovoljena koncentracija.

Enota: [µg/l].

DEL B: Skladnost z okoljskimi standardi kakovosti (OSK)

1.  Stolpec 4 in 5: Skladnost z OSK-LP za katero koli površinsko vodno telo zahteva, da je aritmetična sredina koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, pod standardom.

2.  Stolpca 6 in 7: Skladnost z OSK-NDK za katero koli površinsko vodno telo pomeni, da koncentracije, izmerjene na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, ne smejo preseči standarda.

3.  Z izjemo kadmija, svinca, živega srebra in niklja (v nadaljevanju "kovine") so OSK, določeni v tej prilogi, izraženi kot skupne koncentracije v celotnem vzorcu vode. Pri kovinah se OSK nanašajo na raztopljene koncentracije, tj. raztopljena faza vzorca vode, pridobljena s filtriranjem preko 0,45 µm filtra ali kakršno koli enakovredno predobdelavo.

Koncentracije kovin v naravnem okolju se dodajo vrednostim OSK. Poleg tega če trdota vode, pH ali drugi parametri kakovosti vode vplivajo na biološko razpoložljivost kovin, lahko države članice to upoštevajo pri presoji izidov spremljanja v primerjavi z OSK. Koncentracije kovin v naravnem okolju, značilne za notranje ali obalne površinske vode, so določene ob upoštevanju geološkega substrata in naravnega izpiranja v vodni bazen. Države članice v svojih načrtih za upravljanje vodnih bazenov poročajo o naravnih koncentracijah kovin in o tem, kako se jih upošteva pri ocenjevanju rezultatov glede na OSK.

PRILOGA II:

SPREMEMBE PRILOGE X K DIREKTIVI 2000/60/ES

Priloga X k Direktivi 2000/60/ES se nadomesti s:

PRILOGO X

TABELA 1: SEZNAM PREDNOSTNIH SNOVI NA PODROČJU VODNE POLITIKE(*)

TABELA 2: SEZNAM SNOVI, KI JIH JE TREBA PREGLEDATI ZA NAMEN OPREDELITVE KOT POTENCIALNO "PREDNOSTNIH SNOVI" ALI KOT POTENCIALNO "PREDNOSTNIH NEVARNIH SNOVI

(1) UL C 97, 28.4.2007, str. 3. (2) UL C .... (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007. (4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1. (5) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1). (6) UL L 396, 30.12.2006, str. 1. (7) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1). (8) UL L 331, 15.12.2001, str. 1. (9) UL L 181, 4.7.1986, str. 16. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48). (10) UL L 81, 27.3.1982, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS. (11) UL L 291, 21.10.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS. (12) UL L 74, 17.3.1984, str. 49. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS. (13) UL L 274, 17.10.1984, str. 11. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS. (14) UL L 330, 5.12.1998, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES), št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str.1). (15) UL L 33, 4.2.2006, str. 1. (16) UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/25/ES (UL L 106, 24.4.2007, str. 34). (17) UL L 227, 8.9.1993, str. 9. (18) UL L 161, 29.6.1994, str. 3. (19) UL L 123, 24.4.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/20/ES (UL L 94, 4.4.2007, str. 23). (20) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (21) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (22) UL ... (23) * Eno leto po začetku veljavnosti te direktive. (24) * 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (25) Ta parameter je okoljski standard kakovosti, izražen z letno povprečno vrednostjo (OSK-LP). (26) Ta parameter je okoljski standard kakovosti, izražen z največjo dovoljeno koncentracijo (NDK-OSK). Kjer so NDK-OSK označene kot "se ne uporablja", vrednosti LP-OSK prav tako zagotavljajo varstvo pred kratkoročnimi najvišjimi vrednostmi onesnaženosti, ker so znatno nižje od vrednosti, določenih na podlagi akutne strupenosti. (27) Za skupino prednostnih snovi, ki jih zajemajo bromirani difeniletri (št. 5), navedenih v Odločbi št. 2455/2001/ES, je OSK določen samo za pentabromodifenileter. (28) Za kadmij in njegove spojine (št. 6) se vrednosti OSK razlikujejo glede na trdoto vode, kot je določeno v petih razrednih kategorijah (razred 1: <40 mg CaCO3/l, razred 2: 40 do <50 mg CaCO3/l, razred 3: 50 do <100 mg CaCO3/l, razred 4: 100 do <200 mg CaCO3/l in razred 5: ≥200 mg CaCO3/l). (29) 5 Za skupino prednostnih snovi poliaromatskih ogljikovodikov (PAH) (št. 28) se mora upoštevati vsak posamezen OSK, tj. treba je izpolnjevati OSK za benzo(a)piren, OSK za vsoto benzo(b)fluorantena in benzo(k)fluorantena ter OSK za vsoto benzo(g,h,i) perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena. (30) 6 DDT skupaj obsega vsoto izomerov 1,1,1-trikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 50-29-3); 1,1,1-trikloro-2 (o-klorofenil)-2-(p-klorofenil) etan (številka CAS 789-02-6); 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etilen (številka CAS 72-55-9) in 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 72-54-8). (31) * 12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.