Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 1999 o Skupni izjavi o praktičnih ukrepih za nov postopek soodločanja(1),

–   ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 8. marca 2007,

–   ob upoštevanju revidiranega osnutka skupne izjave o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja (v nadaljevanju "revidirana izjava"),

–   ob upoštevanju člena 120(1) svojega Poslovnika in točke XVIII (4) Priloge VI Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0142/2007),

A.   ker stalno širjenje področja uporabe postopka soodločanja povečuje njegov pomen v postopku sprejemanja zakonodaje EU in vodi k spremembi narave medinstitucionalnih odnosov med Parlamentom, Svetom in Komisijo,

B.   ker si Parlament, Svet in Komisija prizadevajo, da bi bilo sprejemanje zakonodaje bolj pregledno, usklajeno, učinkovito in demokratično,

C.   ker so, čeprav se je skupna izjava o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja iz leta 1999 izkazala za koristno, nekatere praktične posledice njene uporabe sčasoma pokazale potrebo po nekaterih spremembah,

D.   ker sta zaporedni širitvi Evropske unije ustvarili izzive, ki vplivajo tako na postopke poenostavitve kakor na optimizacijo virov,

E.   ker revidirana izjava izpolnjuje ta pričakovanja in omogoča, da se prihodnje medinstitucionalno sodelovanje razvije na tvoren in prilagodljiv način,

F.   ker imajo medinstitucionalni in okvirni sporazumi pomembne posledice, in ker je zato bistveno, da se združijo vsi obstoječi sporazumi in objavijo kot priloga k Poslovniku Parlamenta, da se olajša dostop do njih in zagotovi preglednost,

1.   ponovno potrjuje svojo zavezanost načelom preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti, ter potrebo po osredotočanju na poenostavitev zakonodajnega postopka EU ob spoštovanju pravnega reda Evropske unije;

2.   pozdravlja revidirano izjavo, ki izboljšuje tako strukturo kot tudi vsebino izjave iz leta 1999 s tem, da dodaja številne pomembne določbe, ki ta dokument usklajujejo z obstoječo najboljšo prakso; cilj izjave je okrepiti sodelovanje med tremi institucijami ter tako povečati učinkovitost in kakovost zakonodaje EU;

3.   izraža željo, da Parlament določi način usklajevanja prakse parlamentarnih odborov med trialogi, tako da določi nekatera pravila v zvezi s sestavo parlamentarnih delegacij ter obveznosti glede zaupnosti, povezanih z njihovim delom;

4.   zlasti pozdravlja naslednje izboljšave, ki jih vsebuje revidirana izjava:

5.   je prepričan, da bo revidirana izjava dodatno povečala preglednost in javno odgovornost zakonodajnega dela, začetega v skladu s postopkom soodločanja;

6.   odobri revidirano izjavo, priloženo temu sklepu, in sklene priložiti revidirano izjavo k svojemu poslovniku; poziva, naj se revidirana izjava objavi v Uradnem listu Evropske unije;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in njegovo prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 279, 1.10.1999, str. 229.

EVROPSKI PARLAMENT

SVET

KOMISIJA

SKUPNA IZJAVA O PRAKTIČNIH UREDITVAH ZA POSTOPEK SOODLOČANJA (ČLEN 251 POGODBE ES)

SPLOŠNA NAČELA

1.  Evropski parlament, Svet in Komisija, v nadaljevanju "institucije", ugotavljajo, da se je sedanja praksa, ki vključuje pogovore med predsedstvom Sveta, Komisijo ter predsedniki ustreznih odborov in/ali poročevalci Evropskega parlamenta in med sopredsedniki spravnega odbora, izkazala za koristno.

2.  Institucije potrjujejo, da je treba to prakso, ki se je razvila v vseh fazah postopka soodločanja, še nadalje spodbujati. Institucije se zavezujejo, da bodo pregledale svoje delovne metode z namenom, da bi se še bolj učinkovito uporabilo vse možnosti postopka soodločanja, kakor ga določa Pogodba ES.

3.  Ta skupna izjava pojasnjuje te delovne metode in praktične ureditve za njihovo izvajanje. Dopolnjuje Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje(1), zlasti njegove določbe v zvezi s postopkom soodločanja. Institucije se zavezujejo, da bodo v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti v celoti spoštovale te obveznosti. V zvezi s tem bi institucije morale posvetiti posebno pozornost napredku pri predlogih za poenostavitev, ob hkratnem spoštovanju pravnega reda Skupnosti.

4.  Institucije med postopkom sodelujejo v dobri veri z namenom doseči čim večjo uskladitev svojih stališč, da se tako omogoči, kjer je to primerno, sprejetje zadevnega akta že v zgodnji fazi postopka.

5.  Za dosego tega cilja sodelujejo prek ustreznih medinstitucionalnih stikov, da se spremlja napredovanje dela in analizira stopnjo približevanja v vseh fazah postopka soodločanja.

6.  Institucije se v skladu s svojimi poslovniki zavezujejo, da si bodo redno izmenjevale podatke o napredku zadev, ki so v postopku soodločanja. Zagotovijo, da so njihovi časovni razporedi dela čim bolj usklajeni, da se omogoči tekočo in usklajeno izvedbo postopkov. Zato bodo poskušale določiti okvirni časovni razpored za različne faze, ki vodijo h končnemu sprejetju različnih zakonodajnih predlogov, ob popolnem spoštovanju politične narave postopka odločanja.

7.  Sodelovanje med institucijami v okviru soodločanja pogosto dobi obliko tristranskih srečanj ("trialogov"). Ta sistem trialogov se je izkazal za pomembnega in prilagodljivega, saj je znatno povečal možnosti za sporazum v fazi prve ali druge obravnave, prispeval pa je tudi k pripravam za delo spravnega odbora.

8.  Taki trialogi se navadno vodijo v neformalnem okviru. Lahko so sklicani v vseh fazah postopka in na različnih ravneh predstavništva, odvisno od narave pričakovane razprave. Vsaka institucija bo v skladu s svojim poslovnikom določila osebe, ki se udeležijo posameznega sestanka, svoj mandat za pogajanja in bo pravočasno obvestila druge institucije o pripravah na sestanke.

9.  V kolikor je to mogoče, je vsak osnutek sporazumnega besedila, o katerem bo tekla razprava na prihodnjem sestanku, vnaprej razdeljen vsem udeležencem. Z namenom povečati preglednost so trialogi, ki se odvijajo v Evropskem parlamentu in Svetu, če je to izvedljivo, vnaprej napovedani.

10.  Predsedstvo Sveta si bo prizadevalo udeležiti se sestankov parlamentarnih odborov. Skrbno bo preučilo vse prejete zahteve glede dajanja informacij o stališču Sveta, če je to primerno.

PRVA OBRAVNAVA

11.  Institucije sodelujejo v dobri veri z namenom doseči čim večjo uskladitev svojih stališč, da se akti, če je le mogoče, sprejmejo že v prvi obravnavi.

Sporazum v fazi prve obravnave v Evropskem parlamentu

12.  Vzpostavijo se ustrezni stiki za olajšanje vodenja postopkov v prvi obravnavi.

13.  Komisija spodbuja tovrstne stike in konstruktivno izvaja svojo pravico do pobude z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta, z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo podeljuje Pogodba.

14.  Kadar je sporazum dosežen s pomočjo neformalnih pogajanj na trialogih, predsedujoči Coreperju s pismom predsedniku zadevnega parlamentarnega odbora posreduje podrobnosti o vsebini sporazuma v obliki predlogov sprememb k predlogu Komisije. To pismo kaže pripravljenost Sveta, da sprejme ta izid ob upoštevanju pravno-jezikovnega pregleda, če bo potrjen z glasovanjem na plenarnem zasedanju. Izvod tega pisma se posreduje Komisiji.

15.  V zvezi s tem bi moralo biti v primeru, da se bliža zaključek zadeve v prvi obravnavi, obvestilo o nameri, da se doseže sporazum, sporočeno čim prej.

Sporazum v fazi skupnega stališča Sveta

16.  Kadar v prvi obravnavi Evropskega parlamenta sporazum ni dosežen, se lahko nadaljuje s stiki z namenom, da se doseže dogovor v fazi skupnega stališča.

17.  Komisija spodbuja tovrstne stike in konstruktivno izvaja svojo pravico do pobude z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta, z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo podeljuje Pogodba.

18.  Kadar je sporazum dosežen v tej fazi, predsednik zadevnega parlamentarnega odbora v pismu predsedujočemu Coreperju posreduje svoje priporočilo plenarnemu zasedanju, naj sprejme skupno stališče Sveta brez sprememb, ob upoštevanju, da bo skupno stališče potrjeno s strani Sveta in ob upoštevanju pravno-jezikovnega pregleda. Izvod pisma se posreduje Komisiji.

DRUGA OBRAVNAVA

19.  Svet v svoji obrazložitvi čim bolj razumljivo pojasni razloge, zaradi katerih je sprejel svoje skupno stališče. V drugi obravnavi Evropski parlament čim bolj upošteva te razloge in stališče Komisije.

20.  Pred posredovanjem skupnega stališča si Svet ob posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo prizadeva preučiti datum za njegovo posredovanje z namenom, da se zagotovi največja možna učinkovitost zakonodajnega postopka v drugi obravnavi.

Sporazum v fazi druge obravnave v Evropskem parlamentu

21.  Za boljše razumevanje različnih stališč se bodo takoj po posredovanju skupnega stališča Sveta Evropskemu parlamentu nadaljevali ustrezni stiki, ki bodo tako pripeljali do najhitrejšega možnega zaključka zakonodajnega postopka.

22.  Komisija spodbuja tovrstne stike in poda mnenje z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta, z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo podeljuje Pogodba.

23.  Kadar je sporazum dosežen z neformalnimi pogajanji na trialogih, predsedujoči Coreperju s pismom predsedniku zadevnega parlamentarnega odbora posreduje podrobnosti o vsebini sporazuma v obliki predlogov sprememb k skupnemu stališču Sveta. To pismo kaže pripravljenost Sveta, da sprejme ta izid ob upoštevanju pravno-jezikovnega pregleda, če bo potrjen z glasovanjem na plenarnem zasedanju. Izvod tega pisma se posreduje Komisiji.

SPRAVA

24.  Če postane jasno, da Svet ne bo mogel sprejeti vseh predlogov sprememb Evropskega parlamenta v drugi obravnavi in ko je Svet pripravljen, da predstavi svoje stališče, se bo organiziral prvi trialog. Vsaka institucija bo v skladu s svojim poslovnikom določila udeležence za vsak sestanek in svoj mandat za pogajanja. Komisija bo obema delegacijama čim prej sporočila svoje namere v zvezi s svojim mnenjem o predlogih sprememb Evropskega parlamenta iz druge obravnave.

25.  Ves čas spravnega postopka se odvijajo trialogi z namenom poiskati rešitev za odprta vprašanja in postaviti podlago za sporazum, ki naj se doseže v spravnem odboru. O izidih trialogov se razpravlja in se jih po možnosti odobri na sestankih vsake posamezne institucije.

26.  Spravni odbor skliče predsednik Sveta sporazumno s predsednikom Evropskega parlamenta in ob upoštevanju določb Pogodbe.

27.  Komisija sodeluje pri spravnem postopku ter daje vse potrebne pobude z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta. Te pobude lahko vključujejo osnutke sporazumnih besedil, ki upoštevajo stališča Evropskega parlamenta in Sveta, ob upoštevanju vloge, ki jo Komisiji podeljuje Pogodba.

28.  Spravnemu odboru skupaj predsedujeta predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta. Sopredsednika se pri vodenju sestankov spravnega odbora izmenjujeta.

29.  Sopredsednika skupaj določita datume in dnevni red sestankov spravnega odbora z namenom, da spravni odbor učinkovito deluje ves čas spravnega postopka. O predvidenih datumih se posvetujeta s Komisijo. Evropski parlament in Svet okvirno določita primerne datume za spravni postopek in o tem obvestita Komisijo.

30.  Sopredsednika lahko na dnevni red katerega koli sestanka spravnega odbora uvrstita več zadev. Poleg glavne zadeve ("točka B"), o kateri sporazum še ni bil dosežen, se lahko odpre in/ali zaključi spravni postopek o drugih zadevah brez razprave o teh točkah ("točka A").

31.  Evropski parlament in Svet ob hkratnem spoštovanju določb Pogodbe o rokih čim bolj upoštevata omejitve pri časovnem načrtovanju, zlasti tiste, ki so posledica prekinitev dela v institucijah in volitev v Evropski parlament. V vsakem primeru so prekinitve dela čim krajše.

32.  Spravni odbor se izmenično sestaja v prostorih Evropskega parlamenta in Sveta, da se enakomerno uporabijo storitve in oprema, vključno s tolmačenjem.

33.  Spravnemu odboru so na voljo predlog Komisije, skupno stališče Sveta, mnenje Komisije o tem stališču, predlogi sprememb Evropskega parlamenta, mnenje Komisije o teh spremembah in skupni delovni dokument delegacij Evropskega parlamenta in Sveta. Ta delovni dokument bi moral uporabnikom omogočati, da zlahka prepoznajo kritična vprašanja in da se nanje učinkovito sklicujejo. Komisija načeloma poda svoje mnenje v treh tednih od uradnega prejema rezultatov glasovanja v Evropskem parlamentu in najpozneje do začetka spravnega postopka.

34.  Sopredsednika lahko predložita besedila spravnemu odboru v odobritev.

35.  Soglasje o skupnem besedilu se doseže na sestanku spravnega odbora ali pozneje z izmenjavo pisem med sopredsednikoma. Izvode teh pisem se posreduje Komisiji.

36.  Če spravni odbor doseže sporazum o skupnem besedilu, se besedilo po pravno-jezikovni finalizaciji posreduje sopredsednikoma v formalno odobritev. Vendar se lahko v izjemnih primerih zaradi spoštovanja rokov posreduje sopredsednikoma v odobritev osnutek skupnega besedila.

37.  Sopredsednika odobreno skupno besedilo v obliki pisma, ki ga podpišeta skupaj, posredujeta predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku Sveta. Če spravni odbor ne doseže soglasja o skupnem besedilu, sopredsednika v pismu, ki ga podpišeta skupaj, o tem obvestita predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Sveta. Ta pisma se uporabijo kot uradni zapisnik. Izvode teh pisem se posreduje Komisiji v vednost. Delovni dokumenti, ki so uporabljeni med spravnim postopkom, bodo po zaključku postopka dostopni v registru dokumentov vsake institucije.

38.  Generalni sekretariat Evropskega parlamenta in generalni sekretariat Sveta v povezavi z generalnim sekretariatom Komisije skupaj delujeta kot sekretariat spravnega odbora.

SPLOŠNE DOLOČBE

39.  Če bi Evropski parlament ali Svet menila, da je rok iz člena 251 Pogodbe nujno treba podaljšati, bosta o tem ustrezno obvestila predsednika druge institucije in Komisijo.

40.  Če je sporazum dosežen v prvi ali drugi obravnavi ali med spravnim postopkom, pravno-jezikovne službe Evropskega parlamenta in Sveta v tesnem sodelovanju in soglasju finalizirajo besedilo, o katerem je bil dosežen sporazum.

41.  Brez izrecnega soglasja, doseženega na ustrezni ravni Evropskega parlamenta in Sveta, se ne spreminja besedila, o katerem je bil dosežen sporazum.

42.  Besedila se finalizirajo ob upoštevanju različnih postopkov Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti ob upoštevanju rokov za zaključek notranjih postopkov. Institucije se zavezujejo, da ne bodo uporabljale rokov, namenjenih za pravno-jezikovno finalizacijo, za ponovno odprtje razprave o vsebinskih vprašanjih.

43.  Evropski parlament in Svet se sporazumeta o skupni predstavitvi besedil, ki sta jih instituciji skupaj pripravili.

44.  Institucije se zavezujejo, kolikor je to mogoče, da bodo uporabljale standardne klavzule, ki bodo sprejemljive za vse institucije in ki bodo vključene v akte, sprejete v skladu s postopkom soodločanja, zlasti kar zadeva določbe o izvrševanju izvedbenih pooblastil (v skladu s sklepom o "komitologiji"(2)), začetkom veljavnosti, prenosom in izvrševanjem aktov ter kar zadeva spoštovanje pravice Komisije do pobude.

45.  Institucije si bodo prizadevale, da bodo sklicale skupno tiskovno konferenco za objavo ugodnega izida zakonodajnega postopka v prvi ali drugi obravnavi ali v spravnem postopku. Prizadevale si bodo tudi, da bodo objavile skupna sporočila za javnost.

46.  Ko Evropski parlament in Svet sprejmeta zakonodajni akt v postopku soodločanja, se besedilo predloži v podpis predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku Sveta ter generalnima sekretarjema teh institucij.

47.  Predsednika Evropskega parlamenta in Sveta prejmeta besedilo v podpis v svojem jeziku in besedilo podpišeta, če je to mogoče, hkrati na skupni slovesnosti, ki je organizirana enkrat mesečno za podpis pomembnih aktov v prisotnosti sredstev javnega obveščanja.

48.  Skupaj podpisano besedilo se pošlje v objavo v Uradnem listu Evropske unije. Objava navadno sledi v dveh mesecih od sprejetja zakonodajnega akta s strani Evropskega parlamenta in Sveta.

49.  Če katera od institucij v besedilu (ali v kateri od jezikovnih različic) najde tiskarsko ali očitno napako, o tem nemudoma obvesti druge institucije. Če napaka zadeva akt, ki še ni bil sprejet v Evropskem parlamentu ali Svetu, pravno-jezikovne službe Evropskega parlamenta in Sveta v tesnem sodelovanju pripravijo potrebne popravke. Kadar napaka zadeva akt, ki je že bil sprejet v eni ali obeh institucijah, ne glede na to, ali je bil objavljen, Evropski parlament in Svet sporazumno sprejmeta popravek, pripravljen v skladu z njunimi ustreznimi postopki.

(1) UL C 321, 31.12.2003, str. 1. (2) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 27.7.2006, str. 11).