Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Direktive Sveta 68/89/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s klasifikacijo neobdelanega lesa (KOM(2006)0557 – C6-0325/2006 – 2006/0178(COD))

P6_TA(2007)0024 A6-0017/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0557),(1)

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0325/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0017/2007),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitivi Direktive Sveta 71/304/EGS z dne 26. julija 1971 o odpravi omejitev svobode opravljanja storitev pri javnih naročilih za gradnje in omejitev pri oddaji javnih naročil za gradnje izvajalcem, ki delajo prek zastopstev ali podružnic (KOM(2006)0748 – C6-0440/2006 – 2006/0249(COD))

P6_TA(2007)0025 A6-0018/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0748)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 47(2), 55 in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0440/2006),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0018/2007),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah in podaljšanju Sklepa št. 804/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o delovnem programu Skupnosti za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti (program Herkul II) (KOM(2006)0339 – C6-0216/2006 – 2006/0114(COD))

P6_TA(2007)0026 A6-0002/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0339),(1)

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 6/2006(2),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 280 Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0216/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za proračun (A6-0002/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   meni, da morajo biti finančna sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu, usklajena z zgornjo mejo razdelka 5 novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3);

3.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 13. februarja 2007 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi in podaljšanju Sklepa št. 804/2004/ES o delovnem programu Skupnosti za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti (program Herkul II)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 280 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(4),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Skupnost in države članice so si zastavile cilj preprečevati goljufije in druge nezakonite dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti, vključno s tihotapljenjem in ponarejanjem cigaret. Da se doseže ta cilj bi bilo treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, pri tem pa ohraniti trenutno delitev in ravnovesje odgovornosti med nacionalno ravnjo in ravnjo Skupnosti.

(2)  Dejavnosti, ki so namenjene boljšemu informiranju, izvajanju študij in zagotavljanju usposabljanja ali tehnične pomoči, znatno pripomorejo k izboljšanju zaščite finančnih interesov Skupnosti.

(3)  Podpora takim pobudam v obliki donacij je v preteklosti omogočila, da se okrepi delovanje Skupnosti in držav članic v boju proti goljufijam in pri zaščiti finančnih interesov Skupnosti ter da se dosežejo cilji iz programa Herkul za obdobje 2004–2006.

(4)  Člen 7(a) Sklepa št. 804/2004/ES(6) od Komisije zahteva, da Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o izvajanju programa Herkul in o ustreznosti njegovega nadaljevanja. Zaključki tega poročila ugotavljajo, da so bili cilji, zastavljeni s programom Herkul, doseženi. Poročilo prav tako priporoča, da se program podaljša za obdobje 2007–2013.

(5)  Za utrditev dejavnosti Skupnosti in držav članic na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti, vključno z bojem proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret, bi moral novi program zajeti vse izdatke poslovanja, ki zadevajo splošne ukrepe Komisije (OLAF) za boj proti goljufijam, in sicer v enotnem temeljnem aktu.

(6)  Dodelitev donacij in javnih naročil za spodbujanje in izvajanje programa bi bilo treba opraviti v skladu z določbami iz Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(7), in njenimi izvedbenimi pravili. Primerno je, da se donacije za poslovanje izključi iz programa, saj se v preteklosti niso uporabljale kot sredstva za podporo pobudam.

(7)  Državam pristopnicam in državam kandidatkam bi bilo treba omogočiti, da lahko sodelujejo pri programu Herkul II na podlagi memoranduma o soglasju, ki se pripravi v skladu z ustreznimi okvirnimi sporazumi.

(8)  Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in za proračunski organ v letnem proračunskem postopku predstavlja prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(8) –

SKLENILA:

Člen 1

Spremembe

Sklep št. 804/2004/ES se spremeni:

1.   člen 1 se nadomesti z naslednjim:

Člen 1

Cilji programa

1.  Ta sklep vzpostavlja akcijski program Skupnosti za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti. Program je poznan kot program Herkul II (v nadaljnjem besedilu "program").

2.  Program spodbuja dejavnosti v skladu s splošnimi merili, določenimi v tem sklepu. Osredotoča se zlasti na naslednje cilje:

2.  Vstavi se naslednji člen:

Člen 1a

Dejavnosti

Program se izvaja z naslednjimi dejavnostmi na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti, vključno s tistimi na področju preprečevanja in boja proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret:

a)   tehnična pomoč za nacionalne organe z:

b)   izobraževanje, seminarji in konference, ki so namenjeni:

c)   podpora v obliki:

3.  Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

Člen 2

Financiranje Skupnosti

1.  Financiranje Skupnosti se lahko izvaja v naslednjih pravnih oblikah v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002:

2.  Upravičenci do donacij morajo za izpolnjevanje pogojev za pridobitev donacije Skupnosti za dejavnost, usmerjeno v zaščito finančnih interesov Skupnosti, spoštovati določbe iz tega sklepa. Dejavnost mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za dejavnost Skupnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti, in upoštevati posebna merila, določena v posameznih razpisih za oddajo predlogov programov, v skladu s prioritetami, navedenimi v letnem programu donacij, ki podrobneje opredeljuje splošna merila iz tega sklepa.

3.  Financiranje Skupnosti z javnimi naročili ali dodelitvami donacij krije izdatke poslovanja za dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti.

4.  Dejavnosti, ki jih izvajajo organi, ki jih v skladu s programom lahko financira Skupnost (z javnim naročilom ali donacijo), spadajo v poglavje o dejavnostih, katerih namen je krepitev ukrepov Skupnosti za zaščito finančnih interesov in doseganje ciljev v splošnem evropskem interesu na tem področju ali ciljev, ki so del politike Evropske unije na tem področju.

4.  Vstavijo se naslednji členi:

Člen 2a

Organi, ki so upravičeni do financiranja s strani Skupnosti

Člen 2b

Izbira upravičencev

Organi, ki so v skladu s členom 2a upravičeni do donacije za dejavnost, se izberejo z razpisi za zbiranje predlogov v skladu s prednostnimi nalogami, navedenimi v letnem programu donacij, ki podrobneje opredeljuje splošna merila, določena v tem sklepu. Donacije za dejavnosti, zajete v programu, se dodelijo v skladu s splošnimi merili, navedenimi v tem sklepu.

Člen 2c

Merila za oceno vlog za donacije

Člen 2d

Upravičeni izdatki

Pri izračunu donacije se v skladu s členom 2(4) upoštevajo samo izdatki, potrebni za uspešno izvedbo dejavnosti.

Upravičeni so tudi odhodki v zvezi s sodelovanjem predstavnikov balkanskih držav, ki so del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa za države jugovzhodne Evrope*, Ruske federacije, držav, ki jih zajema evropska sosedska politika**, ter še nekaterih držav, s katerimi je Skupnost sklenila sporazume o medsebojni pomoči v carinskih zadevah.

_______________

* Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ter Srbija.

** Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Moldavija, Palestinska uprava, Sirija, Tunizija in Ukrajina.

5.  Člen 3 se spremeni:

a)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:

b)   točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:

6.  Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

Člen 4

Izvajanje

Financiranje Skupnosti se izvaja v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.

7.  Člen 5 se spremeni:

a)   v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

b)   v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

c)   odstavek 2 se črta.

8.  Vstavi se naslednji člen:

Člen 5a

Pregledi in revizije

1.  Upravičenci do donacij zagotovijo, da je dokumentacija, s katero razpolagajo partnerji ali člani, po potrebi na razpolago Komisiji..

2.  Komisija lahko opravi revizijo uporabe financiranja Skupnosti bodisi neposredno s svojim osebjem bodisi s pomočjo usposobljenega zunanjega organa po lastni izbiri. Take revizije se lahko izvajajo med celotnim trajanjem pogodbe ali sporazuma ter v obdobju petih let od dne zadnjega plačila. Komisija lahko na podlagi ugotovitev revizije po potrebi sprejme sklepe o povračilu zneskov.

3.  Osebje Komisije in zunanje osebje, ki imajo dovoljenje Komisije, imajo ustrezne pravice dostopa do lokacij in prostorov, kjer se izvaja dejavnost, in do vseh informacij, ki so potrebne za izvajanje revizij iz odstavka 2, vključno z informacijami v elektronski obliki.

4.  Računsko sodišče in OLAF imata iste pravice kot osebe iz odstavka 3, zlasti pravico dostopa.

5.  Poleg tega Komisija za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi izvaja preglede in nadzor na kraju samem v zvezi s programom v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96*. Kadar je potrebno, preiskave izvede OLAF, in sicer v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta**.

_______________

* UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

** UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

9.  Člen 6 se spremeni:

a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

1.  Program se podaljša od 1. januarja 2007 in se zaključi 31. decembra 2013.

b)   odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

2.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2007–2013 znašajo 98 525 000 EUR.

10.  Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

Člen 7

Spremljanje in ocenjevanje

Komisija (OLAF) Evropskemu parlamentu in Svetu letno zagotavlja informacije o rezultatih programa. Zajete so tudi informacije o skladnosti in dopolnjevanju z drugimi programi in dejavnostmi na ravni Evropske unije.

Neodvisna ocena izvajanja programa, vključno s preučitvijo njegove uspešnosti in doseganja njegovih ciljev, se opravi do 31. decembra 2010.

Komisija (OLAF) do 31. decembra 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o doseganju ciljev programa.

11.  Vstavi se naslednji člen:

Člen 7a

Upravljanje programa

Na podlagi analize stroškovne učinkovitosti Komisija lahko zaposli strokovnjake ter uporabi katero koli obliko tehnične in upravne pomoči, ki ne vključuje nalog javnih organov, ki so bile z ad hoc pogodbami o storitvah prenesene na zunanje izvajalce. Komisija prav tako lahko financira študije in organizira srečanja strokovnjakov, da bi olajšala izvajanje programa, ter sprejema ukrepe obveščanja, objavljanja in razširjanja, ki so neposredno povezani z izpolnjevanjem ciljev programa.

12.  Priloga se črta.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 302, 12.12.2006, str. 41. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (4) UL C 302, 12.12.2006, str. 41. (5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2007. (6) UL L 143, 30.4.2004, str. 9. (7) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1). (8) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o osnutku Uredbe Komisije (ES, Euratom) o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (SEK(2006)0866 – C6-0231/2006 – 2006/0900(CNS))

P6_TA(2007)0027 A6-0007/2007

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije (SEK(2006)0866),

–   po posvetovanju s Komisijo v obliki pisma z dne 4. julija 2006 v skladu z izjavo, sprejeto v okviru usklajevalnega postopka pred sprejetjem finančne uredbe v zvezi s členom 183 Uredbe (C6-0231/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0007/2007),

1.   odobri osnutek uredbe Komisije, kakor je spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj svoj osnutek uredbe ustrezno spremeni;

3.   poziva k ponovnemu posvetovanju, če bi Komisija nameravala odstopiti od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 UVODNA IZJAVA 15 (15)  Za zagotovitev pravilnega upravljanja skupne centralne baze podatkov o izključitvah bi se morali opredeliti najbolj praktične ureditve za uporabo baze podatkov. (15)  Za zagotovitev pravilnega upravljanja skupne centralne baze podatkov o izključitvah bi se morale določiti najbolj praktične ureditve za uporabo baze podatkov. Po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov bi morali veljati ustrezni standardi za zaščito podatkov. Sprememba 2 ČLEN 1, TOČKA 1 Article 2 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) Zakonodajni akti o izvrševanju proračuna Zakonodajni akti o izvrševanju proračuna (Člen 2 finančne uredbe) (Člena 2 in 49 finančne uredbe) Komisija vsako leto v predhodnem predlogu proračuna posodobi informacije o aktih, ki so navedeni v členu 2 finančne uredbe. Komisija vsako leto v predhodnem predlogu proračuna posodobi informacije o aktih, ki so navedeni v členu 2 finančne uredbe. Vsak osnutek predloga zakonodajnega akta jasno navaja vse določbe, ki vsebujejo izjeme ali odstopanja od finančne uredbe in/ali njenih pravil za izvajanje, zadevne določbe pa se izrecno omenijo v zadnjem odstavku obrazložitvenega memoranduma predlaganega akta, ki se posreduje proračunskemu organu. Sprememba 3 ČLEN 1, TOČKA 12 Člen 17 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) Člen 17 črtano Pravila za izračun rokov in odstotnih omejitev pri prerazporeditvah (Člena 22 in 23 finančne uredbe) 1.  Roki, določeni v členu 24 finančne uredbe, ki se uporabljajo za sklepe o prerazporeditvah iz člena 22(1) in točk (b) in (c) člena 23(1) finančne uredbe, začnejo teči na dan, ko institucija obvesti proračunski organ o nameravani prerazporeditvi. 2.  Odstotne omejitve iz členov 22 in 23 finančne uredbe se izračunajo, ko se pripravi predlog za prerazporeditev in z upoštevanjem proračunskih sredstev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna. 3.  V zvezi z odstotnimi omejitvami iz členov 22 in 23 finančne uredbe se upošteva vsota sredstev za prerazporeditev iz vrstice, s katere se prerazporeja, od katere se odštejejo prejšnje prerazporeditve. Ne upošteva pa se zneskov prerazporeditev, ki jih lahko zadevna institucija opravi samostojno brez odločitve proračunskega organa. Sprememba 4 ČLEN 1, TOČKA 13 A (novo) Člen 21, odstavek 1, točka (h) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (13a) V členu 21(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim: "(h) obseg proračunskih sredstev, človeških virov in drugih upravnih izdatkov, ki se dodelijo ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja, zlasti stroškovne učinkovitosti;" Sprememba 5 ČLEN 1, TOČKA 13 B (novo) Člen 21, odstavek 2 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (13b) Člen 21(2) se nadomesti z naslednjim: "2. Predlog določa ureditev za spremljanje, poročanje in ocenjevanje ob upoštevanju ustreznih odgovornosti vseh ravni uprave, ki bodo vključene v izvajanje predlaganega programa ali dejavnosti. Kadarkoli je možno in primerno, predlog vnaprej opredeli vmesne cilje, ki morajo biti predmet poročil, ob upoštevanju ciljev programa ali dejavnosti in potrebnih ukrepov za njegovo izvajanje." Sprememba 6 ČLEN 1, TOČKA 13 C (novo) Člen 21, odstavek 3, točka (a) in (b) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (13c) V členu 21(3) se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim: "(a) doseženi rezultati pri izvajanju večletnega programa se periodično ocenjujejo po časovnem razporedu, ki omogoča, da se ugotovitve ocenjevanj upoštevajo pri sprejemanju sklepov o podaljšanju, spremembi ali začasni ustavitvi izvajanja programa; kadarkoli je možno in primerno, se ocenjevanja izvedejo vedno, kadar je program dosegel (vnaprej) opredeljeni ali opredeljiv vmesni cilj; (b) za dejavnosti, ki se financirajo na letni podlagi, se rezultati ocenjujejo najmanj vsakih šest let; kadarkoli je možno in primerno, se ocenjevanja izvedejo vedno, kadar je dejavnost dosegla (vnaprej) opredeljeni ali opredeljiv vmesni cilj." Sprememba 7 ČLEN 1, TOČKA 16 Člen 23a, naslov (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) Načelo uspešne in učinkovite notranje kontrole (Člen 30a(1) finančne uredbe) Načelo uspešne in učinkovite notranje kontrole (Člen 28a(1) finančne uredbe) Sprememba 8 ČLEN 1, TOČKA 16 Člen 23a, odstavek 2 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) 2.  Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih: 2.  Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih: (a) ob upoštevanju načina upravljanja, ki se uporablja, na izvajanju ustreznih strategij obvladovanja tveganja in kontrole, o katerih je bilo doseženo soglasje med vsemi zadevnimi udeleženci v verigi kontrol, pri čemer se upoštevajo stroški za proračun Skupnosti na eni strani in koristi kontrole na drugi ter se vzpostavi raven nadzora za doseganje dopustne ravni tveganja; (a) na izvajanju ustrezne strategije obvladovanja tveganja in kontrole, o kateri je bilo doseženo soglasje med vsemi zadevnimi udeleženci v verigi kontrol; (b) na dostopnosti rezultatov kontrol vsem zadevnim udeležencem v verigi kontrol; (b) na dostopnosti rezultatov kontrol vsem zadevnim udeležencem v verigi kontrol; (c) na pravočasni uporabi popravnih ukrepov, ki zajemajo, če je primerno, odvračilne kazni; (c) na pravočasni uporabi popravnih ukrepov, ki zajemajo, če je primerno, odvračilne kazni; (d) na predložitvi zagotovila uprave na ustrezni ravni upravljanja, da so bili uvedeni sistemi, ki dajejo razumno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov. (d) na obstoju jasne in nedvoumne zakonodaje, ki je temelj politik; (da) na odpravi številnih kontrol; (db) na načelu izboljšanja kontrol z vidika razmerja med stroški in koristmi. Element, omenjen v točki (da), zagotavlja, da se v primeru, ko je javna institucija že potrdila zakonitost in pravilnost predloženega poslovanja (začetna revizija), nadaljnje revizije te institucije na istem področju načeloma ne bodo izvajale v obdobju enega leta po zaključku začetne revizije. Sprememba 9 ČLEN 1, TOČKA 17 A (novo) Člen 25a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (17a) Vstavi se naslednji člen: "Člen 25a Informacije o proračunskih opombah (Členi 33, 46(1)(g) in 49 finančne uredbe) V poročilih o dejavnosti Komisije, predvidenih v členu 33 finančne uredbe, so ne glede na določbe člena 49 finančne uredbe navedeni rezultati ukrepov, sprejetih v zvezi z opombami proračuna (člen 46(1)(g) finančne uredbe)." Sprememba 10 ČLEN 1, TOČKA 22 A (novo) Člen 35a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (22a) Vstavi se naslednji člen: "Člen 35a Ukrepi za zagotavljanje skladne razlage sektorske zakonodaje (Člen 53b finančne uredbe) Komisija vzpostavi register organov, ki so v skladu s posebnimi sektorskimi uredbami pristojni za kontrolo na prvi in drugi stopnji. Da bi znotraj EU zagotovili skladno razlago zakonodaje EU o strukturnih skladih, Komisija zagotovi informacijsko službo za pomoč uporabnikom ter objavi primere najboljše prakse in javne smernice v zvezi z razlago zakonodaje." Sprememba 11 ČLEN 1, TOČKA 32 Člen 43, odstavek 2, točka (c a) (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (ca)  Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov; Sprememba 12 ČLEN 1, TOČKA 32 A (novo) Člen 43a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (32a) Vstavi se naslednji člen: "Člen 43a Informacije o prenosu podatkov (Členi 92, 110(1) in 155 finančne uredbe) Pri vsakem razpisu na področju javnih naročil, donacij ali strukturnih skladov se možne upravičence, kandidate in ponudnike obvesti, da se zaradi zaščite finančnih interesov Skupnosti lahko njihove osebne podatke prenese na službe za notranjo revizijo, Evropsko računsko sodišče, Komisijo za finančne nepravilnosti in/ali Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ali na katero koli institucijo ali organ, ki je pristojen za opravljanje revizij ali preiskav." Sprememba 13 ČLEN 1, TOČKA 33 A (novo) Člen 48, točka (e) in (e a) (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (33a) V členu 48 se točka (e) nadomesti z naslednjim: "(e) opredeljevanje in preprečevanje tveganj upravljanja, povezanih predvsem, vendar ne izključno, z izvajanjem dolgoročnih pogodb (daljših od treh let); (ea) spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja z vzpostavitvijo sistemov, ki zagotavljajo redno spremljanje dolgoročnih obveznosti;" Sprememba 14 ČLEN 1, TOČKA 33 B (novo) Člen 49, odstavek 2 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (33b) Členu 49 se doda naslednji odstavek: "Komisija v rednih časovnih razmakih oceni, ali je potrebno še naprej hraniti osebne podatke." Sprememba 15 ČLEN 1, TOČKA 34 A (novo) Člen 59, odstavek 1 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (34a) Člen 59(1) se nadomesti z naslednjim: "1. Za potrebe vodenja zakladnice lahko računovodja le v imenu institucije odpre račune pri finančnih institucijah ali nacionalnih centralnih bankah. V upravičenih primerih se računi lahko odprejo tudi v drugih valutah kot euro. Računi za prihodke in odhodke se lahko odprejo le za namen izvrševanja proračuna. Vsi računi, tudi računi za predplačila, morajo biti navedeni v prilogi k poročilom Komisije o proračunskem in finančnem poslovodenju. Ta priloga prikazuje stanje teh računov na začetku in koncu ustreznega proračunskega leta in kratko opisuje namen, za katerega je bil račun odprt ali se vzdržuje. Računovodja z ustreznimi sredstvi zagotovi, da se računi, ki niso več v uporabi, nemudoma zaprejo." Sprememba 16 ČLEN 1, TOČKA 36 A (novo) Člen 73, odstavek 1 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (36a) Člen 73(1) se nadomesti z naslednjim: "1. Pooblaščeni odredbodajalec, ki prejme zavezujoče navodilo, za katerega meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti ker navodila ni mogoče izvesti z dodeljenimi viri, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel ali nadalje prenesel naloge. Če so navodila pisno potrjena in odredbodajalec potrditev prejme pravočasno ter je iz potrditve tudi dovolj jasno razvidno, da se izrecno nanaša na točke, ki jim je pooblaščeni odredbodajalec oporekal, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja; odredbodajalec sledi navodilu, razen če je očitno nezakonito, v tem primeru v skladu s členom 21a Kadrovskih predpisov1 zadevo takoj predloži nadrejenemu organu, ki je izdal navodilo." Uredba št. 31/EGS, 11/ESAE, UL 45, 14.6.1962, str. 1385. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2104/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 7). Sprememba 17 ČLEN 1, TOČKA 38 Člen 75 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) 1.   Primeri finančnih nepravilnosti iz člena 74 se predložijo komisiji, organ za imenovanje pa v skladu z drugim pododstavkom člena 66(4) finančne uredbe poda svoje mnenje. 1.  V skladu z drugim pododstavkom člena 66(4) finančne uredbe organ za imenovanje predloži primere finančnih nepravilnosti iz člena 74 komisiji, da poda svoje mnenje. Pooblaščeni odredbodajalec lahko zadevo prepusti komisiji, če meni, da se je zgodila finančna nepravilnost." Pooblaščeni odredbodajalec lahko zadevo prepusti komisiji, če meni, da se je zgodila finančna nepravilnost." Vsak finančni udeleženec lahko zadevo predloži komisiji, če meni, da je bila storjena finančna nepravilnost in če utemeljeno verjame, da bi lahko bil odgovoren. Komisija bo pripravila mnenje, v katerem bo ocenila, ali so se zgodile nepravilnosti v smislu člena 74, kako resne so bile in kakšne so lahko njihove posledice. Če analiza komisije pokaže, da zadeva, ki ji je bila predložena, spada v pristojnost OLAF, spis zadeve nemudoma vrne organu za imenovanje in takoj obvesti OLAF. Komisija pripravi mnenje, v katerem oceni, ali so se zgodile nepravilnosti v smislu člena 74, kako resne so in kakšne so lahko njihove posledice. Če analiza komisije pokaže, da zadeva, ki ji je bila predložena, spada v pristojnost OLAF, spis zadeve nemudoma vrne organu za imenovanje in brez odlašanja obvesti OLAF. Kadar komisijo o zadevi obvesti neposredno član osebja v skladu s členom 60(6) finančne uredbe, komisija pošlje spis organu za imenovanje in o tem obvesti danega člana osebja. Organ za imenovanje lahko komisijo zaprosi za mnenje o zadevi. Kadar komisijo o zadevi obvesti neposredno član osebja v skladu s členom 60(6) finančne uredbe, komisija pošlje spis organu za imenovanje in o tem obvesti danega člana osebja. Organ za imenovanje lahko komisijo zaprosi za mnenje o zadevi. 1a. Če komisija meni, da se ni zgodila nobena nepravilnost, v mnenju navede, da ni razlogov za odgovornost oseb, ki jih to mnenje zadeva. 2.  Institucija ali, v primeru skupne komisije, sodelujoče institucije glede na svojo notranjo organiziranost določijo način delovanja komisije in njeno sestavo, ki vključuje tudi zunanjo osebo z zahtevano usposobljenostjo in izkušnjami. 2.  Institucija ali, v primeru skupne komisije, sodelujoče institucije glede na svojo notranjo organiziranost določijo način delovanja komisije in njeno sestavo, ki vključuje tudi zunanjo osebo z zahtevano usposobljenostjo in izkušnjami. Sprememba 18 ČLEN 1, TOČKA 40 A (novo) Člen 81, odstavek 2 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (40a) V členu 81 se doda naslednji odstavek: "2a. Če letni skupni znesek dolga dolžnika ne presega 200 EUR, se načeloma ne izda naloga za izterjavo. Zapadli zneski, za katere velja zastaralni rok,se ne vključijo v skupno vsoto." Sprememba 19 ČLEN 1, TOČKA 40 B (novo) Člen 81, odstavek 2 b (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002)) (40b) V členu 81 se doda naslednji odstavek: "2b. Računovodja iz vsake institucije vodi register zapadlih zneskov, ki jih je treba izterjati, v registru pa so dolgovi razvrščeni po datumu zapadlosti plačila. Seznam posreduje računovodji Komisije. Računovodja Komisije pripravi prečiščen seznam, ki za vsakega računovodjo prikazuje zapadli znesek, ki ga je treba izterjati, in datum zapadlosti plačila. Seznam se kot priloga doda poročilom Komisije o proračunskem in finančnem poslovodenju." Sprememba 20 ČLEN 1, TOČKA 40 C (novo) Člen 81, odstavek 2 c (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (40c) V členu 81 se doda naslednji odstavek: "2c. Komisija pripravi seznam dolgov, kjer navede imena vseh dolžnikov Skupnosti in znesek dolga, če je bilo dolžniku s pravnomočno sodbo naloženo plačilo in v času enega leta po izreku sodbe ni bilo opravljeno nobeno plačilo ali plačan precejšnji del dolga. Objavi se ob upoštevanju ustrezne zakonodaje o varstvu podatkov." Sprememba 21 ČLEN 1, TOČKA 41 A (novo) Člen 84, odstavek 2 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (41a) V členu 84 se doda naslednji odstavek: "2a. Če država članica ali katera koli institucija izvede postopek izterjave v imenu Skupnosti, se proračun Skupnosti lahko uporabi za povračilo stroškov, povezanih s temi postopki izterjave, če dolžnik, ki ni izpolnil obveznosti plačila, ne nosi stroškov. Stroške izterjave, ki jo izvedejo tretje osebe, določi računovodja Komisije dvakrat letno, in sicer na ravni, ki je odvisna od zneska izterjave in se postopoma zvišuje v skladu z njegovo višino." Sprememba 22 ČLEN 1, TOČKA 43 Člen 85c, odstavek 4 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) 4.  Vsak sodni postopek, povezan z zneskom terjatve iz odstavka 1, vključno s postopki, predloženimi sodišču, ki kasneje izjavi, da nima pristojnosti prekine zastaralni rok. Novi zastaralni rok 5 let ne začne teči, dokler ni izdana pravnomočna sodba ali dokler ni zunajsodne poravnave med istimi strankami o istem postopku. 4.  Vsako pravno dejanje v zvezi z zneskom terjatve iz odstavka 1, prekine zastaralni rok. Novi zastaralni rok petih let ne začne teči, dokler ni izdana pravnomočna sodba ali dokler stranke v postopku ne sklenejo zunajsodne poravnave. Sprememba 23 ČLEN 1, TOČKA 43 Člen 85c, odstavki 6a, 6b in 6c (novo)(Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) 6a. Če upravičenost temelji na namernem oškodovanju interesov Skupnosti, začne zastaranje teči šele takrat, ko so škoda, pravna podlaga in višina odškodninskega zahtevka dejansko in pravno določeni ter jih zabeleži institucija, upravičena do odškodnine. 6b. Če so različni dolžniki skupno in solidarno odgovorni, prekinitev v primeru enega dolžnika velja tudi za ostale. 6c. Ne glede na odstavek 1 se ne izda noben nalog za izterjavo po izteku zastaralnega roka, ki se za te namene začne konec leta, v katerem je bilo izvršeno plačilo ali zadnje plačilo v primeru predujema ali vmesnih plačil. Sprememba 24 ČLEN 1, TOČKA 46 A (novo) Člen 97, odstavek 3 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (46a) V členu 97 se doda naslednji odstavek: "3a. Odločitev o potrditvi se sprejme najkasneje šest tednov potem, ko je odredbodajalec prejel dokazila. Po preteku tega roka odredbodajalec obvesti upnika pisno ali v elektronski obliki o razlogih za odlog in navede predvideni datum odločbe." Sprememba 25 ČLEN 1, TOČKA 46 B (novo) Člen 104, odstavek 1 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (46b) Člen 104(1) se nadomesti z naslednjim: "1. Predfinanciranje, vključno s primeri, ko je razdeljeno na več plačil, se izvrši bodisi na podlagi pogodbe, sporazuma, odločbe ali temeljnega akta, bodisi na podlagi dokazil, ki omogočajo preverjanje skladnosti financiranih ukrepov s pogoji zadevne pogodbe ali sporazuma. Vmesna plačila ali plačila razlike temeljijo na dokazilih, na podlagi katerih je mogoče preveriti, če so bili financirani ukrepi izvedeni v skladu s pogoji pogodbe, sporazuma, odločbe ali v skladu s temeljnim aktom. Če je datum predfinanciranja ali vmesnega plačila določen v zgoraj navedenih instrumentih ali če je upravičenec predložil vso potrebno dokumentacijo za izvedbo predhodnega preverjanja, plačilo zapadlega zneska ne sme biti odvisno od nadaljnje zahteve upravičenca. V teh primerih standardne pogodbe predvidevajo samodejno plačilo na datum, določen za plačilo, ali, kjer je to primerno, ob prejetju vse dogovorjene dokumentacije." Sprememba 26 ČLEN 1, TOČKA 47 Člen 106 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (47)  V členu 106 se doda naslednji odstavek 6: (47)  Člen 106 se nadomesti z naslednjim: "1. Dolgovani zneski se izplačajo najpozneje v 45 koledarskih dnevih od datuma, na katerega je služba, ki jo je pooblastil odgovorni odredbodajalec, evidentirala sprejemljiv zahtevek za plačilo; datum plačila se razume kot datum, na katerega je bil obremenjen račun institucije. Zahtevek za plačilo ni sprejemljiv, če vsaj ena od osnovnih zahtev ni izpolnjena. Če zahtevek za plačilo ne izpolnjuje ene ali več osnovnih zahtev, odredbodajalec obvesti upnika v tridesetih koledarskih dnevih od datuma, ko je bila zahteva za plačilo prejeta. Posreduje mu tudi opis vseh pomanjkljivosti. 2.  Plačilni rok iz odstavka 1 je 30 koledarskih dni za plačila, ki se nanašajo na pogodbe za nudenje storitve ali dobavo blaga, razen če pogodba ne določa drugače. Pri postopkih s pogajanji in naročilih majhnih vrednosti se, kjer je mogoče, uporabijo popusti za takojšnje plačilo. 3.  Za naročila ali sporazume o donacijah ter sklepe, po katerih je plačilo odvisno od potrditve poročila ali potrdila, rok v smislu roka za plačilo iz odstavkov 1 in 2 ne začne teči, dokler zadevno poročilo ali potrdilo ni odobreno. Upravičenca se obvesti nemudoma. Rok za potrditev ne sme biti daljši od: (a) 20 koledarskih dni za enostavne pogodbe, ki se nanašajo na dobavo blaga in storitev; (b) 45 koledarskih dni za druge pogodbe in za sporazume o donacijah; (c) 60 koledarskih dni za pogodbe o strokovnih storitvah, ki jih je posebej zahtevno ocenjevati. V vsakem primeru se upravičenca obvesti, da utegnejo biti plačila odložena zaradi potrditve v prvotnih javnih razpisih ali razpisih za oddajo predlogov. Odgovorni odredbodajalec v uradnem dokumentu obvesti upravičenca o vsakršni preložitvi roka za potrditev poročila ali potrdila. Odgovorni odredbodajalec lahko določi, da za potrditev poročila ali potrdila in plačilo velja en sam rok. Ta rok ne sme presegati seštevka najdaljših dovoljenih rokov za potrditev poročila ali potrdila in za plačila. 4.  Odgovorni odredbodajalec lahko prekine rok za plačilo tako, da upnike kadar koli v obdobju iz odstavka 1 obvesti, da zahtevka za plačilo ni mogoče poravnati, bodisi ker znesek še ni zapadel bodisi ker niso bila predložena ustrezna dokazila. Če odgovorni odredbodajalec pridobi informacije, zaradi katerih nastane sum o upravičenosti izdatka, za katerega je dan zahtevek za plačilo, lahko odredbodajalec začasno prekine rok za plačilo, da izvede dodatna preverjanja, vključno s pregledom na kraju samem, in tako še pred plačilom preveri, ali je izdatek v resnici upravičen. Odredbodajalec o tem čim prej obvesti zadevnega upravičenca in pojasni razloge za zamudo. Preostali rok za plačilo začne spet teči od datuma, na katerega je prvič evidentiran pravilno formuliran zahtevek za plačilo. 5.  Po poteku rokov, določenih v odstavkih 1 in 2, je upnik upravičen do obresti v skladu z naslednjimi določbami: (a) uporabljajo se obrestne mere iz prvega pododstavka člena 86(2); (b) obresti se plačajo za obdobje, ki preteče od prvega koledarskega dne po preteku roka za plačilo do dneva plačila. Prvi pododstavek se ne uporablja za države članice. 6.  Institucije proračunskemu organu predložijo poročilo o upoštevanju rokov in o začasni ustavitvi rokov, določenih v odstavkih 1 do 5." 6.  Institucije proračunskemu organu predložijo poročilo o upoštevanju rokov in o začasni ustavitvi rokov, določenih v odstavkih 1 do 5." Sprememba 27 ČLEN 1, TOČKA 47 A (novo) Člen 112, odstavek 1, pododstavek 1 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (47a) V člen 112(1) se vstavi naslednji pododstavek: "Notranji revizor se mora osredotočiti predvsem na to, ali se načelo dobrega finančnega poslovodenja v splošnem spoštuje, zagotoviti, da se uvedejo ustrezni ukrepi za izboljšanje in nadgradnjo njegove uporabe, ter poročati o tem." Sprememba 28 ČLEN 1, TOČKA 50 Člen 117, odstavek 1, pododstavek 4 a (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) Določbe iz četrtega pododstavka se smiselno uporabljajo za dolgoročne pogodbe o zakupu stavb, ki se pregledajo najmanj vsakih šest let. Sprememba 29 ČLEN 1, TOČKA 53 A (novo) Člen 129, odstavek 3 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (53a) Člen 129(3) se nadomesti z naslednjim: "3. Naročila, katerih vrednost je enaka ali manjša od 7 000 EUR, se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe." Sprememba 30 ČLEN 1, TOČKA 54 A (novo) Člen 129, odstavek 4 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (54a) V členu 129 se doda naslednji odstavek: "4a. Če proračun izvršujejo politične skupine ali posamezni poslanci Evropskega parlamenta, se brez poseganja v direktivo o javnih naročilih pogodbe sklenejo ob upoštevanju postopkov, ki jih določi Evropski parlament." Sprememba 31 ČLEN 1, TOČKA 58, TOČKA B Člen 134, odstavek 1, pododstavek 1a (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) Naročnik se lahko na podlagi ocene tveganja vzdrži zahtev po predložitvi izjave iz pododstavka 1, da kandidati ali ponudniki niso v kateri od situacij iz členov 93 in 94 za pogodbe, katerih vrednost je enaka ali manjša od 3.500 EUR iz člena 129(3) ter 10 000 EUR iz zadnjega pododstavka člena 241(1), zadnjega pododstavka člena 243(1) in zadnjega pododstavka člena 245(1). Naročnik se lahko na podlagi ocene tveganja vzdrži zahtev po predložitvi izjave iz pododstavka 1, da kandidati ali ponudniki niso v kateri od situacij iz členov 93 in 94 za pogodbe, katerih vrednost je enaka ali manjša od 7 000 EUR iz člena 129(3) ter 10 000 EUR iz zadnjega pododstavka člena 241(1), zadnjega pododstavka člena 243(1) in zadnjega pododstavka člena 245(1). Sprememba 32 ČLEN 1, TOČKA 59 Člen 134 a (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) 1.  Institucije, izvajalske agencije, organi iz člena 95(1) in (2) finančne uredbe Komisiji z upoštevanjem določene strukture pošljejo informacije o zadevni tretji osebi, razloge in trajanje izključitve. Prav tako pošljejo informacije o fizičnih osebah, ki so pooblaščeni zastopniki zadevne tretje osebe, imajo moč v postopkih odločanja v zvezi z njo ali imajo nadzor nad zadevno tretjo osebo, ter so v kateri od situacij iz členov 93, 94 in 96(1)(b) in (2)(a). 1.  Institucije, izvajalske agencije, organi iz člena 95(1) in (2) finančne uredbe Komisiji z upoštevanjem določene strukture pošljejo informacije o zadevni tretji osebi, razloge in trajanje izključitve. Prav tako pošljejo informacije o fizičnih osebah, ki so pooblaščeni zastopniki zadevne tretje osebe, imajo moč v postopkih odločanja v zvezi z njo ali imajo nadzor nad zadevno tretjo osebo, ter so v kateri od situacij iz členov 93, 94 in 96(1)(b) in (2)(a). Organi držav članic pošljejo informacije o izključitvi v skladu s členom 93(1)(a) finančne uredbe samo za naročila, ki spadajo pod Direktivo 2004/18/ES. Organi iz člena 95(2) finančne uredbe posredujejo celotno besedilo pravnomočnih sodnih odločb, v katerih so obtoženci spoznani za krive kaznivih dejanj v smislu členov 93(1)(e) in 95 finančne uredbe. To sporočilo se pripravi najpozneje tri mesece od začetka veljavnosti odločbe. Uporabljajo se določbe člena 9(7) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov1. Komisiji potrdijo, da so bile informacije pripravljene in poslane v skladu s pravili o zaščiti osebnih podatkov in da je bila zadevna tretja oseba obveščena o poslanih informacijah. Če je primerno poslane informacije posodobijo. Komisiji potrdijo, da so bile informacije pripravljene in poslane v skladu s pravili o zaščiti osebnih podatkov in da je bila zadevna tretja oseba obveščena o poslanih informacijah. Če je primerno poslane informacije posodobijo. 2.  Komisija v skladu s pravili Skupnosti o obdelavi osebnih podatkov po varnostnem protokolu in redno zagotavlja preverjene podatke iz baze podatkov osebam, ki jih imenujejo institucije, izvajalskim agencijam in organom iz odstavka 1. 2.  Komisija v skladu s pravili Skupnosti o obdelavi osebnih podatkov po varnostnem protokolu vsak mesec zagotavlja preverjene podatke iz baze podatkov osebam, ki jih imenujejo institucije, izvajalskim agencijam in organom iz odstavka 1. 3.  Vnos tretjih oseb v bazo podatkov in njihova odstranitev v skladu s členom 95(1) finančne uredbe se izvrši na pisno zahtevo odgovornega odredbodajalca, naslovljeno na računovodja Komisije. Odgovorni odredbodajalec za zahtevke za vnos tretjih oseb v bazo podatkov in njihovo odstranitev iz nje ter za postopek se določi v upravnih predpisih zadevne institucije, izvajalske agencije ali organa iz člena 185 finančne uredbe. 3.  Vnos tretjih oseb v bazo podatkov in njihova odstranitev v skladu s členom 95(1) finančne uredbe se izvrši na pisno zahtevo odgovornega odredbodajalca, naslovljeno na računovodja Komisije. Odgovorni odredbodajalec za zahtevke za vnos tretjih oseb v bazo podatkov in njihovo odstranitev iz nje ter za postopek se določi v upravnih predpisih zadevne institucije, izvajalske agencije ali organa iz člena 185 finančne uredbe. 4.  Po prejemu sporočila, ki se pošlje v skladu s prvim odstavkom člena 95(2) finančne uredbe, to sporočilo odgovorni odredbodajalec Komisije za zadevni program ali ukrep po preveritvi, ali so potrebni podatki jasno navedeni in ali so navedeni razlogi in trajanje izključitve, pošlje računovodji Komisije, da ga vnese v bazo podatkov. 4.  Po prejemu sporočila, ki se pošlje v skladu s prvim odstavkom člena 95(2) finančne uredbe, to sporočilo odgovorni odredbodajalec Komisije za zadevni program ali ukrep, potem ko se seznani s sklepom in preveri, ali so potrebni podatki jasno navedeni in ali so navedeni razlogi in trajanje izključitve, pošlje računovodji Komisije, da ga vnese v bazo podatkov. Če podatki o trajanju izključitve niso bili poslani, jih odredbodajalec ugotovi v skladu s členom 133a. Vsaka stranka, vključena v bazo podatkov, ima pravico pregledati vse in kakršne koli podatke o sebi, shranjene v tej bazi, in vsa sporočila, ki jo zadevajo, če to zahteva od računovodje in če lahko izkaže prima facie upravičen interes. UL L 8, 12.1.2001, str. 1. Sprememba 33 ČLEN 1, TOČKA 59 A (novo) Člen 135, odstavek 6, pododstavek 2 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (59a) V členu 135(6) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: "Kadar naročnik ne zahteva dokazil o poslovni, finančni, tehnični in strokovni sposobnosti kandidata ali ponudnika, lahko odredbodajalec na podlagi svoje analize tveganja zadrži predfinanciranje, dokler se ne predloži finančna garancija v enakovrednem znesku oziroma dokazilo o poslovni, finančni, tehnični in strokovni sposobnosti." Sprememba 34 ČLEN 1, TOČKA 63 Člen 149, odstavek 3,točka (b), pododstavek 2 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) V vsakem primeru naročnik navede razloge, zakaj ponudba ali vloga ni bila sprejeta in razpoložljiva pravna sredstva. V vsakem primeru naročnik navede razloge, zakaj ponudba ali vloga ni bila sprejeta, pri čemer podrobno pojasni pravne določbe, ki se uporabijo, in razloge za odločitev, in razpoložljiva pravna sredstva. Sprememba 36 ČLEN 1, TOČKA 64 A (novo) Člen152 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (64a) Člen 152 se nadomesti z naslednjim: "Garancija se zahteva kot jamstvo za plačilo vnaprejšnjega financiranja, ki presega 150 000 EUR, ali v primeru iz drugega pododstavka člena 135(6). Vendar če je naročnik oseba javnega prava, lahko odredbodajalec glede na svojo oceno tveganja to obveznost opusti." Sprememba 37 ČLEN 1, TOČKA 64 B (novo) Člen 153, odstavek 1 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (64b) Člen 153(1) se nadomesti z naslednjim: "1. V skladu s členom 103 finančne uredbe se izvajanje pogodbe začasno ustavi zaradi preverjanja, ali so bile domnevne večje napake ali nepravilnosti ali goljufije dejansko storjene. Če sum ni potrjen, se izvajanje pogodbe nadaljuje, takoj ko je mogoče. Če začasna ustavitev izvajanja traja več kot šest tednov, se upnika pisno obvesti o odlogu in o predvidenem datumu odločitve." Sprememba 38 ČLEN 1, TOČKA 68 Člen 160c, naslov in odstavek 2 a (novo)(Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) Člen 160c Posebna pravila (Člen 108(3) finančne uredbe) Člen 160c Posebna pravila (Člen 108(2), (3) finančne uredbe) 2a. Odhodki, ki nastanejo v skladu s členom 108(2)(a), so odhodki za nekdanje poslance Evropskega parlamenta in njihovo zvezo. Sprememba 39 ČLEN 1, TOČKA 70, TOČKA (A), TOČKA (IVA) (novo) Člen 164, odstavek 1, točka (i) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (iva)  Točka (i) se nadomesti z naslednjim: "(i) odgovornosti upravičenca, zlasti v smislu dobrega finančnega poslovodenja ter predložitve poročil o delu in finančnih poročil; kadar je mogoče, se opredeli vmesne cilje, ki morajo biti vsebovani v poročilu;" Sprememba 40 ČLEN 1, TOČKA 70, TOČKA (A), TOČKA IVB (novo) Člen 164, odstavek 1, točka (j a) (novo)(Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (ivb)  Doda se naslednja točka (ja): "(ja) določbe, ki urejajo javni prikaz sklicev na podporo EU, razen če je javni prikaz izrecno nezaželen." Sprememba 41 ČLEN 1, TOČKA 70, TOČKA (B A) (novo) Člen 164, odstavek 3 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (ba)  Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: "3. Sporazumi o donacijah so lahko spremenjeni samo z dodatnimi pisnimi sporazumi. Namen ali učinek takih dodatnih sporazumov ni spreminjanje sporazumov tako, da bi bil vprašljiv sklep o dodelitvi donacije ali ne bi bila več zagotovljena enaka obravnava strani. Pri sporazumih o donacijah so dovoljene spremembe, če se spremenijo okoliščine, česar ni predvidela ali ni mogla predvideti nobena stran, in če bi imelo nespremenjeno izvajanje sporazuma nerazumne posledice za enega ali več pogodbenikov ali bi kako drugače onemogočilo izvajanje naročila." Sprememba 42 ČLEN 1, TOČKA 70, TOČKA (B B) (novo) Člen 164, odstavek 3 a (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (bb)  Vstavi se naslednji odstavek: "3a. Te določbe se smiselno uporabljajo za sklepe o donacijah." Sprememba 43 ČLEN 1, TOČKA 71 A (novo) Člen 165, odstavek 3 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (71a) Člen 165(3) se nadomesti z naslednjim: "3. V primeru donacij za materialne stroške, ki so dodeljene organom, katerih delovanje je v splošnem evropskem interesu, je Komisija upravičena do izterjave odstotka letnega dobička, ki ustreza prispevku Skupnosti k proračunu za materialne stroške zadevnih organov, če te organe prav tako financirajo javni organi, ki morajo sami obvezno izterjati določen odstotek letnega dobička, ki ustreza njihovemu prispevku, oziroma ki dejansko v celoti ali delno izterjajo določen odstotek letnega dobička, ki ustreza njihovemu prispevku. Pri izračunu zneska, ki se izterja, se ne upošteva odstotka prispevkov v naravi k proračunu za materialne stroške. Če je ugotovljen dobiček in če so prispevke dodelili drugi javni organi, ne upravičenec ali Skupnost (tretji prispevajoči), lahko Komisija izterja le tolikšen odstotek presežka, kot znaša njen delež v prvotnem prispevku." Sprememba 44 ČLEN 1, TOČKA 74, TOČKA (B) Člen 167, odstavek 2 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) 2.  Pozivi za zbiranje predlogov se objavijo na internetni strani evropskih institucij in po možnosti v katerem koli drugem ustreznem mediju, vključno z Uradnim listom Evropske unije, da se zagotovi čim boljša obveščenost potencialnih upravičencev. Vsako spremembo vsebine pozivov za zbiranje predlogov je treba prav tako objaviti v skladu z istimi pogoji. 2.  Pozivi za zbiranje predlogov se objavijo na internetni strani evropskih institucij in po možnosti v katerem koli drugem ustreznem mediju, vključno z Uradnim listom Evropske unije, da se zagotovi čim boljša obveščenost potencialnih upravičencev. Objavijo se lahko že v letu pred letom, v katerem se izvede ukrep, s pridržkom razpoložljivosti sredstev v naslednjem letu. Vsako spremembo vsebine pozivov za zbiranje predlogov je treba prav tako objaviti v skladu z istimi pogoji. Odredbodajalci določijo skupne standarde za pripravo priročnikov, ki se med drugim uporabljajo za oblikovanje natančnih določb za izvršitev donacije. Takšni priročniki se spremenijo le, če se spremeni poziv za zbiranje predlogov. Sprememba 45 ČLEN 1, TOČKA 75, TOČKA (B A) (novo) Člen 168, odstavek 1, točka (f a) (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (ba)  Doda se naslednja točka: "(fa) Za izdatke za sodelovanje z mediji (tiskanimi in/ali elektronskimi mediji, vključno z radiom, videom in spletnimi vsebinami) v smislu člena 108(4) finančne uredbe." Sprememba 46 ČLEN 1, TOČKA 76 Člen 169 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) Člen 169 se nadomesti z naslednjim besedilom: Člen 169 se nadomesti z naslednjim: (a)  V odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim besedilom: "Člen 169 Naknadna objava neposredno ali posredno upravljanih sredstev "(c) dodeljeni znesek in delež financiranja stroškov ukrepa ali odobrenega programa dela, razen v primeru pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja iz člena 108a(1)(b) in (c) finančne uredbe." (Členi 53, 54, 30 (3) in 110(2) finančne uredbe) (b)  Doda se naslednji odstavek 3: 1.  Vse donacije, vključno z nadomestili (za namen tega člena v nadaljevanju donacije), dodeljene v proračunskem letu, se objavijo na spletni strani institucij Skupnosti v prvi polovici leta po koncu proračunskega leta, za katerega so bile dodeljene. "3. Komisija po objavi v skladu z odstavkom 2, kadar proračunski organ to zahteva, slednjemu pošlje poročilo o: Informacije se lahko objavijo tudi v drugem primernem mediju, vključno z Uradnim listom EU. (a) številu vlagateljev v preteklem letu; (b) številu in deležu uspešnih vlog na posamezen poziv za zbiranje predlogov; (c) povprečnem trajanju postopka od datuma zaključka poziva za zbiranje predlogov do dodelitve donacije." Računovodja Komisije določi skupne standarde za objavo v papirni obliki in/ali elektronsko objavo podatkov v skladu z odstavkom 2 (standardi za objavo upravičencev). Ti standardi zlasti zagotavljajo jasne, razumljive in lahko dostopne podatke. Uporaba interaktivnih baz podatkov in grafičnih ilustracij se spodbuja zlasti v primerih, ko se lahko izvedejo primerjave med različnimi serijami podatkov. Standardi vključujejo tudi standarde za elektronski prenos podatkov. Načeloma se ti standardi revidirajo sočasno z revizijo finančne uredbe (člen 184 finančne uredbe). 1a. V primeru, ko se upravljanje prenese na organe iz člena 54 finančne uredbe, če informacije niso objavljene neposredno na spletni strani institucij Skupnosti, se tu objavi vsaj naslov spletne strani, na kateri so te informacije dostopne. Organi iz člena 54 uporabljajo standarde za objavo upravičencev. 2.  Kadar se proračun izvršuje v smislu odstavkov 1 in 1a, razen v primeru štipendij, izplačanih fizičnim osebam, se s soglasjem upravičencev objavijo naslednji podatki: (a) ime in naslov upravičencev; (b) predmet donacije; (c) dodeljeni znesek in delež financiranja stroškov ukrepa ali odobrenega delovnega programa, razen v primeru pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja iz člena 108a(1)(b) in (c) finančne uredbe. Obveznosti iz prvega pododstavka ni treba izpolniti, če v skladu z mnenjem pristojnega odredbodajalca obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi objava informacij lahko ogrožala varnost upravičencev ali bistveno škodovala njihovim poslovnim interesom. Število odločb o odpovedi izterjavi in razlogi zanje z navedbo imena pristojnega odredbodajalca za odločbo o odpovedi izterjavi se objavijo na isti spletni strani kot podatki o upravičencu. Upravičenci so v razpisih za zbiranje predlogov obveščeni o pravni podlagi in o obsegu naknadne objave. Opozarja se, da naknadna vloga za odobritev donacije pomeni soglasje upravičenca k objavi; če bi objava lahko bila v nasprotju z interesom upravičenca, je izključen vsak ugovor, ki ni naveden v vlogi za odobritev donacije. 3.  Komisija po objavi v skladu z odstavkom 2, kadar proračunski organ to zahteva, slednjemu pošlje poročilo o: (a) številu vlagateljev v preteklem letu; (b) številu in deležu uspešnih vlog na posamezen poziv za zbiranje predlogov; (c) povprečnem trajanju postopka od datuma zaključka poziva za zbiranje predlogov do dodelitve donacije; (d) povprečnem trajanju od datuma končnega poročila do končne ocene in končnega plačila (člen 119(1))." Sprememba 47 ČLEN 1, TOČKA 77 Člen 169 a (novo) (predlagani člen 169a postane člen 169b)(Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) Člen 169a Naknadna objava sredstev, ki jih upravljajo tretje države ali se upravljajo skupno (Člena 53 in 53c finančne uredbe) 1.  V primerih, ko se upravljanje prenese na tretje države iz člena 53c finančne uredbe, zlasti v primerih proračunske pomoči/podpore ter v primerih, ko se proračun izvršuje s skupnim upravljanjem (člen 53d finančne uredbe), se navede vsaj naslov spletne strani, na kateri so te informacije dostopne, če se informacije ne objavijo neposredno na spletni strani institucij Skupnosti. V vsakem primeru se objava izvede ob spoštovanju standardov za objavo, ki veljajo za upravičence. V primeru neposredne objave na spletni strani institucije je druga stran odgovorna za pravočasno posredovanje zahtevanih podatkov upravičencev. V vseh drugih primerih druga stran posreduje te podatke na zahtevo Komisije. 2.  Kadar se proračun izvršuje v smislu odstavka 1, se s soglasjem upravičencev objavijo naslednji podatki: (a) ime upravičencev in njihovo prebivališče; (b) predmet donacije; (c) dodeljeni znesek in delež financiranja stroškov ukrepa ali odobrenega programa dela. Obveznosti iz prvega pododstavka ni treba izpolniti, če v skladu z mnenjem odgovornega odredbodajalca obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi objava informacij lahko ogrožala varnost upravičenca. Število odločb o odpovedi izterjavi in razlogi zanje z navedbo imena pristojnega odredbodajalca za odločbo o odpovedi izterjavi se objavijo na isti spletni strani kot podatki o upravičencu. Upravičenci so v razpisih za zbiranje predlogov obveščeni o pravni podlagi in o obsegu naknadne objave. Opozarja se, da naknadna vloga za odobritev donacije pomeni soglasje upravičenca k objavi; če bi objava lahko bila v nasprotju z interesom upravičenca, je izključen vsak ugovor, ki ni naveden v vlogi za odobritev donacije. 3.  V skladu s tem se uporablja člen 169(3). Sprememba 48 ČLEN 1, TOČKA 77 A (novo) Člen 169 c (novo)(Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (77a) Vstavi se naslednji člen: "Člen 169c Enoten pristop do strank (Člen 110 finančne uredbe) Komisija zagotovi skupno službo (okence) za sprejemanje vlog, svetovanje in pomoč vlagateljem. Če je mogoče in primerno, vlagatelje, ki predložijo različne vloge, obravnava en oddelek (pristojni oddelek)." Sprememba 49 ČLEN 1, TOČKA 80 A (novo) Člen 172 c (novo) (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (80a) Vstavi se naslednji člen 172c: "Člen 172c Načelo zniževanja (Člen 113(2) finančne uredbe) Če se donacije za poslovanje znižajo, se znižajo sorazmerno in pravično." Sprememba 50 ČLEN 1, TOČKA 80 B (novo) Člen 173, odstavek 1 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (80 B) Člen 173(1) se nadomesti z naslednjim: "1. Vloge se predložijo na obrazcu (člen 169c(a)), ki ga v skladu z merili, določenimi v temeljnem aktu in v razpisu za predloge, zagotovi odgovorni odredbodajalec." Sprememba 51 ČLEN 1, TOČKA 88, TOČKA (-A) (novo) Člen 178, odstavek 1 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (-a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: "1. Ne glede na določbe odstavka 2 lahko odgovorni odredbodajalec pred iztekom končnega datuma v smislu člena 167(d) imenuje komisijo za ocenjevanje predlogov, razen v primeru odločbe Komisije o posebnem sektorskem programu. Komisijo sestavljajo najmanj tri osebe, ki predstavljajo najmanj dve organizacijski enoti Komisije, ki hierarhično nista povezani med seboj. Za preprečitev kakršnega koli navzkrižja interesov za te osebe veljajo obveznosti, določene v členu 52 finančne uredbe. Če predstavništva in lokalne enote iz člena 254 in organi, na katere se prenesejo naloge, iz člena 160(1), nimajo ločenih enot, ne velja zahteva glede organizacijskih enot, ki niso hierarhično povezane med seboj. Na podlagi sklepa odgovornega odredbodajalca lahko komisiji pomagajo zunanji strokovnjaki." Sprememba 52 ČLEN 1, TOČKA 88, TOČKA (A) Člen 178, odstavek 1a (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) 1a. Odgovorni odredbodajalec po potrebi razdeli postopek na več stopenj. Pravila, ki veljajo za postopek, se objavijo v pozivu za zbiranje predlogov. 1a. Odgovorni odredbodajalec po potrebi razdeli postopek na več stopenj. Pravila, ki veljajo za postopek, se objavijo v pozivu za zbiranje predlogov. Kadar poziv za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek predložitve, se v drugi stopnji k predložitvi celotnega predloga pozove samo tiste predloge, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje za prvo stopnjo. Kadar poziv za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek predložitve, se v nadaljnje ocenjevanje podajo samo tisti predlogi, ki so izpolnili določeno vrsto meril. Kadar poziv za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek predložitve, odgovorni odredbodajalec lahko imenuje komisijo v smislu odstavka 1 pred zaključkom prve stopnje. Kadar poziv za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek predložitve, se v nadaljnje ocenjevanje podajo samo tisti predlogi, ki so izpolnili določeno vrsto meril. Kadar poziv za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek predložitve, se v drugi stopnji k predložitvi celotnega predloga pozove samo tiste predloge, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje za prvo stopnjo. Vlagatelji, katerim se predloge zavrne na kateri koli stopnji, se obvestijo v skladu s členom 116(3) finančne uredbe. Vsaka naslednja stopnja postopka mora biti jasno ločena od prejšnje. V istem postopku se istih dokumentov in informacij ne zahteva več kot enkrat. Vlagatelji, katerim se predloge zavrne na kateri koli stopnji, se po zaključku zadevne stopnje obvestijo v skladu s členom 116(3) finančne uredbe. Vsaka naslednja stopnja postopka mora biti jasno ločena od prejšnje. V istem postopku se predložitve istih dokumentov in informacij ne zahteva več kot enkrat. Sprememba 53 ČLEN 1, TOČKA 91 A (novo) Člen 183, odstavek 2 (Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002) (91a) Člen 183(2) se nadomesti z naslednjim: "2. Plačila se lahko ustavijo tudi na podlagi domnevne kršitve drugih klavzul v sporazumu. Namen take začasne ustavitve je, da se zagotovi čas za preverjanje, ali je bila domnevna kršitev dejansko storjena in za njeno odpravo, kjer je to primerno. V tem primeru odgovorni odredbodajalec nemudoma preveri, ali obstaja domnevna kršitev in čim prej sprejme odločitev o nadaljnjih postopkih. Če začasna ustavitev izvajanja traja več kot šest tednov, se upnika pisno obvesti o odlogu in o predvidenem datumu odločitve."

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3685/2006 – C6-0445/2006 – 2004/0175(COD))

P6_TA(2007)0028 A6-0021/2007

(Postopek soodločanja: tretja obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3685/2006 – C6-0445/2006),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0516)(2),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(3) o skupnem stališču Sveta(4),

–   ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah Parlamenta k skupnemu stališču(5) (KOM(2006)0484),

–   ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila svoje delegacije v Spravnem odboru (A6-0021/2007),

1.   odobri skupno besedilo;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

3.   naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 116. (2) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (3) Sprejeta besedila, 13.6.2006, P6_TA(2006)0252. (4) UL C 126 E, 30.5.2006, str. 16. (5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih (KOM(2005)0667 – C6-0009/2006 – 2005/0281(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0667)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0009/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0466/2006),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 13. februarja 2007 z namenom sprejetja 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega socialno-ekonomskega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim s členom 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih(5) določa zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki v Skupnosti. Opredeljuje ključne pojme, kot so odpadki, predelava in odstranjevanje in vzpostavlja bistvene zahteve za ravnanje z odpadki, zlasti obveznost dovoljenja oziroma registracije za postopke ravnanja z odpadki in gospodarske subjekte, obveznost za države članice, da vzpostavijo načrte za ravnanje z odpadki in glavna načela, kot je obveznost ravnanja z odpadki na način, ki na okolje ne vpliva negativno, in načelo, da bi morali proizvajalci odpadkov plačati stroške ravnanja z odpadki.

(2)  Poglavitni cilj vsake politike ravnanja z odpadki bi moral biti zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja in ravnanja z odpadki na zdravje ljudi in okolje. Obenem bi moral biti namen zakonodaje na področju odpadkov zmanjšanje uporabe virov, hkrati pa spodbujanje praktične uporabe hierarhije ravnanja z odpadki.

(3)  Svet je v svoji resoluciji z dne 24. februarja 1997 o strategiji Komisije za ravnanje z odpadki(6) potrdil, da bi moralo biti preprečevanje nastajanja odpadkov najpomembnejša naloga pri ravnanju z odpadki, medtem ko bi bilo treba ponovni uporabi in recikliranju materialov dati prednost pred pridobivanjem energije iz odpadkov, kjer in kolikor sta to najboljši ekološki možnosti.

(4)  V Šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti iz Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002(7) je bila ta usmeritev potrjena, da bi se doseglo bistveno skupno zmanjšanje obsega nastalih odpadkov in opredelitve ciljev, ki jih bo treba v nadaljevanju doseči.

(5)  Sklep št. 1600/2002/ES zahteva razvoj ali spremembo zakonodaje o odpadkih med drugim vključno s pojasnitvijo razlikovanja med odpadki in ne-odpadki in razvoj ustreznih meril za nadaljnjo pripravo Prilog IIA in IIB Direktive 2006/12/ES.

(6)  Sporočilo Komisije z dne 27. maja 2003 k Tematski strategiji za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov je upoštevalo potrebo po presoji obstoječih opredelitev predelave in odstranjevanja, potrebo po splošno uporabni opredelitvi recikliranja in razpravi o opredelitvi odpadkov.

(7)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 20. aprila 2004 o zgoraj navedenem sporočilu(8) pozval Komisijo, naj upošteva razširitev Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(9) za celoten sektor odpadkov. Prav tako je Komisijo zaprosil, naj jasno razlikuje med predelavo in odstranjevanjem ter pojasni razliko med odpadki in ne-odpadki.

(8)  Svet je v svojih sklepih z dne 1. julija 2004 Komisijo pozval, naj predloži predlog za spremembo nekaterih vidikov Direktiva o odpadkih, da bi se pojasnilo razlikovanje med odpadki in ne-odpadki ter razlikovanje med predelavo in odstranjevanjem.

(9)  Sprememba Direktive 2006/12/ES je torej nujna zaradi pojasnitve ključnih konceptov, kot so opredelitve odpadkov, predelave in odstranjevanja, okrepitve ukrepov, ki jih je treba izpeljati za preprečevanje nastajanja odpadkov, uvedbe pristopa, ki bo upošteval celoten življenjski krog proizvodov in surovin in ne samo fazo odpadkov, in osredotočenja na zmanjšanje vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi in na ta način krepitve gospodarske vrednosti odpadkov. Zaradi jasnosti in razumljivosti bi bilo treba Direktivo 2006/12/ES zamenjati.

(10)  Glavni cilj potrebe po preoblikovanju sedanjega sistema proizvodnje in potrošnje je spremeniti potrošnjo tako, da bo trajnostno usmerjena, postopke pridobivanja surovin, proizvodnje in načrtovanja izdelkov pa čim bolj uskladiti z naravnimi procesi in vzorci.

(11)  Družba je odvisna predvsem od proizvodov, izdelanih iz skupka različnih materialov, kot so biološki, mineralni in sintetični materiali, ki so pogosto združeni v sestavljene materiale. Te materiale je bi bilo treba uporabljati in z njimi ravnati tako, da ob koncu življenjske dobe izdelkov ne bodo postali neuporabni odpadki.

(12)  Večina najpomembnejših postopkov ravnanja z odpadki je zdaj zajeta v okoljski zakonodaji Skupnosti, zato je pomembno, da se ta direktiva prilagodi temu pristopu. Poudarek na okoljskih ciljih, določenih s členom 174 Pogodbe, bi bolj jasno osvetlil vplive na okolje, nastale pri predelavi odpadkov in ravnanju z njimi v celotnem življenjskem krogu virov. Posledično bi pravna podlaga za to direktivo moral biti člen 175.

(13)  Ekonomski instrumenti, kadar so stroškovno učinkoviti, so se izkazali kot učinkoviti in bi morali biti učinkoviti pri dosegi ciljev, povezanih s preprečevanjem nastajanja odpadkov in ravnanjem z njimi. Odpadek ima vrednost kot vir in nadaljnja uporaba gospodarskih instrumentov bo povečala koristi za okolje. Njihova uporaba na ustrezni ravni bi morala biti zato spodbujena s to direktivo.

(14)  Uredba (es) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002(10) določa zdravstvene predpise v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi. Med drugim določa proporcionalni nadzor glede predelave, uporabe in odstranjevanja vseh odpadkov živalskega porekla, ter preprečuje, da bi odpadki povzročali nevarnost za zdravje živali in ljudi. Zato je treba pojasniti povezavo z navedeno uredbo, se izogniti podvajanju predpisov z izključitvijo živalskih stranskih proizvodov, kadar so namenjeni uporabi, ki ne šteje za dejavnosti glede odpadkov.

(15)  Z vidika izkušenj, pridobljenih pri uporabi Uredbe (ES) št. 1774/2002 je ustrezno, da se pojasni obseg uporabe zakonodaje glede odpadkov in njenih določb o nevarnih odpadkih v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi, kot jih ureja Uredba (ES) št. 1774/2002. Kadar živalski stranski proizvodi predstavljajo možno zdravstveno tveganje, je ustrezen pravni instrument, ki obravnava ta tveganja, Uredba (ES) št. 1774/2002, ter bi se bilo treba izogniti prekrivanju z zakonodajo o odpadkih.

(16)  Zaradi pojasnitve področja tega postopka v okviru politike EU na področju ravnanja z odpadki, bi bilo treba dodati opredelitev ponovne uporabe. To opredelitev bi bilo treba formulirati tako, da bo obsegala vse postopke, ki so v veljavni zakonodaji Skupnosti na področju posebnih odpadnih izdelkov opredeljeni kot ponovna uporaba.

(17)  Dodati bi bilo treba opredelitev recikliranja, da se pojasni obseg uporabe tega pojma.

(18)  Opredelitvi predelave in odstranjevanja je treba spremeniti, da se zagotovi jasno razlikovanje med dvema pojmoma, ki temelji na pravem razlikovanju ob vplivu na okolje in zdravje, in na tem, ali postopek vodi v zaželeno zamenjavo naravnih virov v gospodarstvu ali ne. Poleg tega je treba za pojasnitev, kdaj klasifikacija dejavnosti kot predelava ne ustreza dejanskim vplivom postopka na okolje, dodati korektivni mehanizem.

(19)  Za pojasnitev določenih vidikov opredelitve odpadkov je treba določiti, kdaj določeni odpadki prenehajo biti opredeljeni kot odpadki in postanejo sekundarne surovine ali snovi na podlagi posameznih kategorij. Komisija bi morala podati zakonodajne predloge o merilih za takšno ponovno razvrstitev in o tem, ali določeni tokovi odpadkov sodijo v okvir te določbe.

(20)  Za pojasnitev določenih vidikov opredelitve odpadkov bi bilo koristno določiti, kdaj surovina ali snov, ki nastane v proizvodnem procesu ali postopku pridobivanja, katerega prvotni namen ni bil njena proizvodnja, in ki je imetnik ne želi zavreči, ampak jo namerava uporabiti, postane stranski proizvod. Komisija bi morala izdati razlagalne smernice na osnovi veljavnega prava. Če to ne bi zadoščalo, bi morala Komisija po potrebi in ob posebnem upoštevanju okoljevarstvenih in zdravstvenih vprašanj ter s pravom določenih pogojev predložiti zakonodajne predloge, ki bi vsebovali jasna merila, po katerih bi se za vsak primer posebej določalo, kdaj zadevne surovine in snovi ne sodijo v področje opredelitve odpadkov. Če takih, na ravni Skupnosti sprejetih ukrepov ali veljavnega evropskega prava na tem področju ni, bi se morale zadevne surovine ali snovi še naprej obravnavati kot odpadki.

(21)  Smiselno je stroške razporediti tako, da odražajo dejanske stroške za okolje pri predelavi odpadkov in ravnanju z njimi. Pri tem bi morala veljati načelo, da plača povzročitelj obremenitve, in odgovornost proizvajalca. Zlasti odgovornost proizvajalca je sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti za spodbujanje preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe in recikliranja odpadkov, saj zagotavlja, da proizvajalci upoštevajo vplive celotnega življenjskega cikla svojih izdelkov, tudi ob koncu njihove življenjske dobe, in jih primerno načrtujejo.

(22)  Treba je pripraviti določbo za zagotovitev samostojnosti celotne Skupnosti pri odstranjevanju odpadkov in držav članic pri individualni dosegi tega cilja, pripraviti določbo za omrežno sodelovanje pri obratih za odstranjevanje, pri tem pa upoštevati geografske okoliščine in potrebo po specializiranih obratih za nekatere vrste odpadkov.

(23)  Države članice bi morale ohraniti ustrezno raven varstva okolja in pri tem zagotavljati dovolj stroškovno učinkovitih možnosti za ravnanje z odpadki, ki izvirajo iz postopkov recikliranja ob priznavanju ključnega pomena, ki ga imajo reciklirne naprave za omejitev količin odpadkov, ki jih je treba dokončno odstraniti. Ti ostanki odpadkov so precejšnje ozko grlo za nadaljnje povečanje reciklirnih zmogljivosti, zato bi morali pristojni organi sprejeti potrebne ukrepe, ki bi bili v skladu s ciljem oblikovanja "družbe recikliranja".

(24)  Določiti je treba tudi področje in vsebino obveznosti načrta za ravnanje z odpadki, zlasti na ravni zajetja onesnaženja zgodovinskih področij in uporabe ekonomskih instrumentov, in v postopek razvoja ali spreminjanja takih načrtov vključiti potrebo po upoštevanju vplivov na okolje čez ves življenjski krog proizvodov in surovin. Kjer je primerno, bi bilo treba upoštevati tudi zahteve po načrtovanem ravnanju z odpadki, določene v členu 14 Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži(11), in strategijo za zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih, navedeno v členu 5 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih(12).

(25)  Za izboljšanje načina, po katerem se izvaja preprečevanje nastajanja odpadkov v državah članicah, in za olajšanje širjenja najboljših praks na tem področju je treba sprejeti cilje in ukrepe Skupnosti, ki se nanašajo na preprečevanje nastajanja odpadkov in uvesti zahtevo za države članice po razvoju programov za preprečevanje nastajanja odpadkov, osredotočenih na ključne vplive na okolje, ter upoštevati celoten življenjski cikel. Takšni cilji in ukrepi bi morali biti usmerjeni v prekinitev povezave med gospodarsko rastjo, naraščanjem količin odpadkov ter vplivi na okolje in zdravje, povezanimi z nastajanjem odpadkov, tako da se bo zmanjšalo nastajanje odpadkov, njihova škodljivost in škodljivi vplivi. Lokalni in regionalni organi, kot tudi interesne skupine in širša javnost, bi morali v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003(13) imeti možnost sodelovanja pri pripravi teh programov in imeti dostop do njih po pripravi.

(26)  Nevarni odpadki se razvrščajo po merilih nevarnosti in tveganja. Posledično morajo zanje veljati stroge specifikacije, da se preprečijo ali čim bolj omejijo škodljivi vplivi, ki so posledica neustreznega ravnanja in ki lahko vplivajo na okolje, ter preprečijo tveganja za zdravje in varnost ljudi. Z nevarnimi odpadki je treba zaradi njihovih nevarnih lastnosti ustrezno ravnati, kar vključuje posebne in prilagojene tehnike zbiranja in obdelave, poseben nadzor in posebne postopke v zvezi z njihovo sledljivostjo. Vsi izvajalci postopkov z nevarnimi odpadki morajo imeti ustrezne kvalifikacije in izobrazbo.

(27)  Merila, potrebna za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(14).

(28)  Komisijo bi bilo zlasti treba pooblastiti, da spremeni seznam odpadkov in nevarnih odpadkov, da sprejme zahteve glede registracije in da sprejme spremembe, ki so potrebne za prilagoditev prilog IV in V znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ker gre za ukrepe splošnega obsega, namenjene spreminjanju in dopolnjevanju nebistvenih določb te direktive, bi jih bilo treba sprejeti po regulativnem postopku s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(29)  Ker ciljev te direktive, in sicer zaščite okolja in zagotovitve pravilnega delovanja notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker se ti cilji zaradi obsega ali učinkov ukrepov laže dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa ukrepe za kar največje zmanjšanje celotnega vpliva nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na okolje in zdravje, kar bo prispevalo tudi k manjši uporabi virov.

Kadar ocene življenjskega cikla ter analize stroškov in koristi jasno pokažejo, da je pri določenih tokovih odpadkov bolje uporabiti kakšen drug način obdelave, države članice prednostnih nalog iz drugega odstavka niso dolžne upoštevati. Te ocene in analize se objavijo in jih pregledajo neodvisni znanstveni organi. Opravi se posvetovanje, da se zagotovi celovit in pregleden postopek, pri katerem sodelujejo zlasti interesne skupine in državljani. Komisija po potrebi oblikuje smernice za uporabo takih ocen in analiz.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva ne zajema:

2.  Ne zajema naslednjih kategorij odpadkov v zvezi z nekaterimi posebnimi vidiki teh kategorij, ki so že zajete v drugi zakonodaji Skupnosti:

3.  Komisija najpozneje ...(15) predloži predlog za spodbujanje recikliranja posebnih surovin.

4.  Ta direktiva ne zajema fekalnih snovi, slame in drugih naravnih nenevarnih snovi, ki se uporabljajo pri kmetovanju ali za proizvodnjo energije iz biomase z uporabo procesov ali metod, ki ne škodujejo okolju ali ogrožajo zdravja ljudi.

Blato iz čistilnih naprav sodi na področje uporabe te direktive, razen če se uporablja v kmetijstvu v skladu z Direktivo Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu(16).

5.  5. "Živalska trupla" iz odstavka 2(f) so živali, ki poginejo drugače kot z zakolom, vključno z živalmi, ki se pokončajo zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni v okviru kmetijske prakse ali načinov kmetovanja.

6.  Direktiva ne obsega naravnih usedlin in blata, ki nimajo nevarnih lastnosti iz Priloge IV.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Člen 4

Razlikovanje med stranskimi proizvodi in odpadki

1.  Snovi ali predmeti, ki nastanejo v proizvodnem postopku, katerega prvotni namen ni bil njihova proizvodnja, morajo za uvrstitev med stranske proizvode namesto med odpadke izpolnjevati naslednje pogoje:

2.  Komisija na podlagi pogojev iz odstavka 1 do ...(18) poda zakonodajni predlog, ki določa okoljska merila in merila kakovosti, ki jih morajo snovi ali predmeti izpolnjevati, da se jih opredeli kot stranske proizvode. Predlog vključuje prilogo s seznamom snovi in/ali predmetov, ki jih je treba uvrstiti med stranske proizvode.

3.  Seznam iz drugega odstavka je lahko dostopen gospodarskim subjektom in javnosti (npr. prek interneta).

Člen 5

Odgovornost proizvajalca

1.  Da bi povečale odgovornost proizvajalca, države članice in Skupnost sprejmejo ukrepe, po katerih postanejo proizvajalci ali uvozniki odgovorni za odpadke, ki izvirajo iz dajanja proizvodov na trg. Med drugim to lahko storijo med drugim z naslednjimi ukrepi:

2.  Države članice poročajo Komisiji o izvajanju odstavka 1. Komisija na podlagi izkušenj držav članic oceni, ali je primerno uvesti sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za posebne tokove odpadkov na ravni EU.

Člen 6

Seznam odpadkov

Seznam odpadkov , oblikovan v skladu z Odločbo 2000/532/ES, je priložen k tej direktivi in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Komisija lahko seznam spremeni v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3).

Seznam, ki ga Komisija posodablja in spreminja z namenom zbiranja podatkov, vključuje tudi odpadke, ki se štejejo za nevarne po členih 15 do 18, ob upoštevanju izvora in sestave odpadkov in po potrebi mejne vrednosti koncentracije.

Komisija zagotovi, da je seznam za MSP dovolj razumljiv in lahko dostopen.

Poglavje II

Preprečevanje nastajanja odpadkov

Člen 7

Preprečevanje

Države članice v skladu s členom 1 sprejmejo vse potrebne ukrepe, da do leta 2012 stabilizirajo skupno nastajanje odpadkov glede na skupno letno nastajanje odpadkov v letu 2008.

Stabilizacija pomeni, da se nastajanje odpadkov po začetku obdobja stabilizacije ne poveča.

Poglavje III

Predelava in odstranjevanje

Oddelek 1

Splošno

Člen 8

Predelava

1.  Države članice v skladu z določbami iz člena 1 sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo odpadki, kadar je to izvedljivo, vključeni v postopke predelave. Ti obsegajo vsaj postopke, naštete v Prilogi II, če ustrezajo opredelitvi predelave iz člena 3(j).

Da bi se izognili dvomom, spadajo v Prilogo II tudi postopki, pri katerih se proizvede nekaj surovin, ki se pozneje vključijo v postopke odstranjevanja, če je njihov glavni cilj predelava iz te priloge.

Na seznam postopkov iz Priloge II se lahko na podlagi predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu dodajo novi postopki predelave.

2.  Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ES do...(19) predloži zakonodajni predlog za sprejetje izvedbenih ukrepov za določitev okoljskih meril in meril učinkovitosti, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnikah, na podlagi katerih se končni postopki, našteti v Prilogi II lahko obravnavajo kot posledica postopka predelave.

3.  V skladu z odstavkom 2 se Komisija pred spreminjanjem Priloge II in sprejetjem izvedbenih ukrepov posvetuje z državami članicami in zadevnimi industrijskimi, okoljskimi, delavskimi in potrošniškimi organizacijami.

4.  Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov, zlasti z vzpostavitvijo akreditiranih omrežij za popravila in ponovno uporabo ter njihovo podporo, po potrebi pa tudi z določitvijo ustreznih standardov za postopke in proizvode.

Države članice lahko sprejmejo tudi druge ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe, na primer v obliki ekonomskih inštrumentov, meril za dodelitev naročil, kvantitativnih ciljev ali prepovedi dajanja določenih proizvodov na trg.

5.  Države članice za uresničitev evropske družbe recikliranja in za prispevek k visoki stopnji učinkovitosti virov do leta 2020 dosežejo vsaj skupen 50 % delež ponovne uporabe in recikliranja pri trdnih komunalnih odpadkih in 70 % delež pri gradbenih odpadkih, odpadkih, ki nastanejo pri rušenju objektov, industrijskih odpadkih ter odpadkih iz proizvodnje. Državam z manj kot 5 % deležem recikliranja v vsaki kategoriji ali brez uradnih podatkov, po navedbah Eurostata za obdobje 2000–2005, se lahko odobri dodatno 5-letno obdobje za dosego teh ciljev.

6.  Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje visoko kakovostnega recikliranja in v ta namen sprejmejo sisteme ločenega zbiranja, kjer je to potrebno, da se zagotovijo nujni standardi kakovosti za posamezne sektorje recikliranja.

Države članice do leta 2015 vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov za vsaj naslednje: papir, kovine, plastiko, steklo, tekstil, druge biološko razgradljive odpadke, olja in nevarne odpadke. To velja brez poseganja v obstoječo ali prihodnjo zakonodajo o tokovih odpadkov ali v zahteve iz člena 22.

Člen 9

Odstranjevanje

1.  Brez poseganja v drugi odstavek člena 1 države članice zagotovijo, da bodo odpadki, ki ne bodo preprečeni, ponovno uporabljeni, reciklirani ali drugače predelani, vključeni v varne postopke odstranjevanja, ki so v skladu s cilji iz člena 10.

Države članice prepovejo puščanje, odmetavanje ali nenadzorovano odstranjevanje odpadkov.

2.  Med postopke odstranjevanja so vključeni postopki našteti v Prilogi I.

Postopka odstranjevanja, opredeljena kot D 11 (sežiganje na morju) in D 7 (izpuščanje v morja/oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno), sta prepovedana.

3.  Če kljub nadomestitvi virov rezultati postopka za namene člena 1 nakazujejo, da je nadomestitev omejenega obsega, lahko Komisija predloži zakonodajni predlog za dodajanje tega posebnega postopka v seznam iz Priloge I.

Pred spreminjanjem Priloge I se Komisija posvetuje z državami članicami in zadevnimi industrijskimi, okoljskimi, delavskimi in potrošniškimi organizacijami.

Člen 10

Pogoji

Zahteve za predelavo in odstranjevanje odpadkov, ki jih države članice sprejmejo v obliki splošno obvezujočih predpisov, temeljijo na najboljši razpoložljivi tehnologiji za ravnanje z odpadki.

Če je to potrebno za zaščito zdravja ljudi ali okolja, predloži Komisija predloge za posamezne direktive, ki za količinsko gledano ekološko ali gospodarsko še posebej pomembne odpadke ali postopke predelave določajo zahteve glede predelave, snovi ali predmetov, ki se pridobivajo v postopkih predelave, tako kot glede naknadne uporabe teh snovi in predmetov. Te zahteve temeljijo na najboljši razpoložljivi tehnologiji za ravnanje z odpadki. V teh direktivah se lahko tudi natančneje določi, kdaj predelani odpadki izgubijo status odpadkov.

Člen 11

Odgovornost

V skladu z načelom, da plača povzročitelj obremenitve, države članice zagotovijo, da vsak imetnik odpadkov te predeluje ali odstranjuje sam, ali da predelavo ali odstranjevanje izvaja zavod ali podjetje, ki izvaja postopke ravnanja z odpadki, oziroma predelavo in odstranjevanje ureja zasebni ali javni zbiralec odpadkov.

Oddelek 2

Stroški in omrežja

Člen 12

Stroški

Člen 13

Omrežje obratov za odstranjevanje

V Skupnosti se z odpadki ravna na način, ki je v splošnem najbolj varen za okolje.

Obdelava odpadkov, namenjenih odstranitvi poteka v enem od najbližjih primernih obratov s pomočjo najustreznejših metod in tehnologij, da se zagotovi visoko raven zaščite okolja in javnega zdravja.

Vsaka država članica v sodelovanju z drugimi državami članicami sprejme ustrezne ukrepe za ustanovitev integriranega in ustreznega omrežja obratov za odstranjevanje, pri čemer upošteva najboljše razpoložljive tehnologije.

Poglavje IV

Brez odpadkov

Člen 14

Surovine za sekundarne proizvode, surovine in snovi

1.  Države članice lahko od Komisije zahtevajo, naj določi, ali določeni odpadki izjemoma niso več odpadki, ker:

2.  Komisija po potrebi na podlagi presoje v skladu z odstavkom 1, do ...(20) predloži zakonodajni predlog, ki določa okoljska merila in merila kakovosti, ki jih je treba izpolniti za posebne proizvode, surovine ali kategorije snovi odpadkov, za katere se lahko šteje, da so postali sekundarni proizvodi, surovine ali snovi.

3.  Merila, določena z odstavkom 2 zagotovijo, da nastali sekundarni proizvodi, surovine ali snovi ustrezajo pogojem, potrebnim za trženje.

Merila upoštevajo vsako tveganje pri uporabi, škodljivi za okolje, ali odpremi sekundarnih surovin ali snovi in se določijo tako, da zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva okolja.

4.  Komisija po potrebi do …(21) predloži predloge, v katerih se določi, ali naslednji tokovi odpadkov sodijo v okvir določb tega člena, in če, kakšne specifikacije bi morale zanje veljati:

Poglavje V

Nevarni odpadki

Oddelek 1

Razvrstitev in priprava seznama

Člen 15

Razvrstitev

1.  Odpadki veljajo za nevarne, če izkazujejo eno ali več lastnosti, navedenih v Prilogi IV.

Nevarnih odpadkov se ne sme razvrstiti med nenevarne zgolj z redčenjem ali mešanjem odpadkov, katerih namen je zniževanje začetne koncentracije onesnaževal pod raven, po kateri je odpadek nevaren.

2.  Nevarni odpadki, proizvedeni v gospodinjstvih, se ne opredelijo kot nevarni odpadki, dokler niso zbrani v podjetju, kjer izvajajo postopke obdelave nevarnih, ločeno zbranih odpadkov, ali dokler jih ne pobere zasebni ali javni zbiralec nevarnih odpadkov.

3.  Živalski stranski proizvodi in proizvodi, ki izvirajo iz njih, zajeti v Uredbi (ES) št. 1774/2002 niso predmet določb te direktive, ki se nanaša na nevarne odpadke, razen če so bili pomešani med nevarne odpadke.

Člen 16

Seznam

Seznam odpadkov, oblikovan v skladu z Odločbo 2000/532/ES, je priloga te direktive. Komisija lahko seznam spremeni v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3).

Seznam upošteva sestavo odpadkov ter po potrebi omeji vrednosti koncentracij in izvor odpadkov.

Člen 17

Nevarni odpadki zunaj seznama

V primerih, ko država članica meni, da bi bilo treba odpadke obravnavati kot nevarne, čeprav ti niso uvrščeni kot taki v seznam odpadkov iz člena 6 (v nadaljevanju "seznam"), in čeprav izkazujejo eno ali več lastnosti iz Priloge IV, o vseh takšnih primerih nemudoma obvesti Komisijo in ji predloži vse potrebne informacije.

Člen 18

Nenevarni odpadki iz seznama

1.  Kadar lahko država članica dokaže, da posebni odpadki iz seznama nevarnih odpadkov ne izkazujejo lastnosti iz Priloge IV, o vseh takšnih primerih nemudoma obvesti Komisijo in ji predloži vse potrebne dokaze.

2.  Komisija glede na prejeta obvestila pregleda seznam, da se odloči o njegovi prilagoditvi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, navedenim v členu 46(3).

3.  Po sprejetju sprememb na seznamu, lahko države članice odpadke obravnavajo kot nenevarne.

Člen 19

Sledljivost in nadzor nevarnih odpadkov

Države članice v skladu z določbami te direktive o nevarnih odpadkih sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se proizvodnja, zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov, njihovo skladiščenje in obdelava izvajajo pod pogoji, ki zagotavljajo optimalno varstvo okolja in varovanje zdravja ljudi ter varnost izvajalcev, industrijskih predelov in posameznikov; med njimi morajo biti vsaj ukrepi za zagotavljanje sledljivosti in nadzora od proizvodnje do končnega cilja vseh nevarnih odpadkov ter ustrezna ocena tveganja med ravnanjem s temi odpadki.

Oddelek 2

Posebne zahteve

Člen 20

Ločevanje

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da od zavodov in podjetij, ki se ukvarjajo z nevarnimi odpadki, zahtevajo, naj ne mešajo različnih kategorij nevarnih odpadkov niti nevarnih odpadkov z nenevarnimi.

2.  Države članice spodbujajo ločevanje nevarnih sestavin iz vseh tokov odpadkov, preden ti vstopijo v predelovalno verigo.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki dovoljujejo mešanje različnih kategorij nevarnih odpadkov ali mešanje nevarnih odpadkov z drugimi odpadki, snovmi ali surovinami, če:

Člen 21

Označevanje

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se nevarni odpadki med zbiranjem, prevažanjem in začasnim shranjevanjem pakirajo in označujejo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi in standardi Skupnosti.

2.  Nevarne odpadke ob prevažanju spremlja identifikacijski obrazec iz Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Skupnosti, v Skupnost in iz nje(22).

Člen 22

Odpadna olja

Brez poseganja v obveznosti pri ravnanju z nevarnimi odpadki, določene s členoma 20 in 21, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zbiranja odpadnih olj ločeno od drugih odpadkov, če je to tehnično izvedljivo, in nadaljnjo obdelavo v skladu s hierarhijo odpadkov iz drugega odstavka člena 1, pod pogoji iz člena 10; kjer koli je to mogoče, je treba ohraniti prednost, ki je bila za regeneracijo predvidena v Direktivi Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj(23).

Člen 23

Odpadki iz gostinstva

Predelava neobdelanih odpadkov iz gostinstva za krmljenje je prepovedana. Odpadke iz gostinstva dokazljivo poberejo licencirana podjetja, nato se odpadki z uporabo primernih postopkov sterilizirajo ter varno odstranijo. Uporabo odpadkov iz gostinstva v krmi za prašiče lahko države članice dovolijo le pod pogojem, da je varna ponovna uporaba, sterilizacija in upoštevanje ostalih določb iz Uredbe (ES) št. 1774/2002 pod popolnim nadzorom.

Poglavje VI

Biološki odpadki

Člen 24

Zbiranje in uporaba bioloških odpadkov

1.  Prednost ima materialna predelava bioloških odpadkov.

2.  Za izvajanje ciljev, navedenih v členu 1, države članice do ...(24) razvijejo sistem za ločeno zbiranje bioloških odpadkov.

3.  Države članice zagotovijo, da se obdelani biološki odpadki ob izpolnjevanju zahtev iz člena 25 in člena 26 lahko raztrosijo po zemljišču za kmetijsko, gozdarsko ali parkovno/vrtnarsko rabo.

Člen 25

Obdelava bioloških odpadkov

1.  Preden se odpadki raztrosijo po zemljišču, jih povzročitelji in imetniki primerno obdelajo, s čimer se bo zagotovilo njihovo varnost z vidika zdravja ljudi, živali in rastlin. To velja tudi za odpadke iz gostinstva, ki nastanejo v restavracijah in gostinskih lokalih, če odstranjevanja ne zahtevajo določbe Uredbe (ES) št. 1774/2002.

2.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3), sprejme izvedbene ukrepe, pri čemer določi minimalne zahteve za preverjanje varnosti glede preprečevanja bolezni in zdravja rastlin.

3.  Za zagotovitev, da se biološki odpadki raztrosijo na okolju prijazen način, Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3), sprejme izvedbene ukrepe in določi merila za okolje in kakovost, ki morajo biti izpolnjena, če naj se biološki odpadki raztrosijo po zemljišču za kmetijsko, gozdno ali parkovno/vrtnarsko rabo in če naj odpadki veljajo za sekundarne proizvode, surovine ali snovi.

4.  Izvedbeni ukrepi iz odstavka 3 vključujejo vsaj obvezujoče mejne vrednosti težkih kovin, fizikalnih onesnaževalcev in vsebnosti kaljivih semen in delov rastlin s poganjki in seznam ustreznih izvornih surovin.

5.  Merila upoštevajo kakršno koli tveganje pri uporabi, škodljivi za okolje, ali odpremi sekundarnih surovin ali snovi in se določijo tako, da zagotavljajo visoko raven zaščite človeškega zdravja in okolja.

Člen 26

Nadzor

1.  Države članice za nadzor izpolnjevanja zahtev iz člena 25 zagotovijo vzpostavitev in delovanje sistemov za zagotavljanje kakovosti.

2.  Države članice zagotovijo redno testiranje za škodljive snovi.

Člen 27

Recikliranje

Komisija najpozneje do 30. junija 2008 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predloge za zakonodajo za spodbujanje recikliranja bioloških odpadkov.

Poglavje VII

Dovoljenja ali registracija

Oddelek 1

Dovoljenja

Pododdelek 1

Splošno

Člen 28

Izdaja

1.  Države članice od vsakega zavoda ali podjetja, ki izvaja postopke odstranjevanja ali predelave, zahtevajo, da pridobi dovoljenje od pristojnih nacionalnih organov.

Dovoljenja lahko določijo dodatne pogoje in obveznosti.

2.  Dovoljenja se lahko odobrijo za določeno časovno obdobje in se lahko podaljšajo.

3.  Kadar pristojni nacionalni organ meni, da predvidena metoda ravnanja z odpadki ni sprejemljiva z vidika zaščite okolja, zavrne izdajo dovoljenja.

4.  Pogoj katerega koli dovoljenja za energetsko predelavo je, da energetska predelava poteka ob visoki stopnji energetske učinkovitosti.

Člen 29

Pogoji za izdajo dovoljenja

Vsi obrati za obdelavo nevarnih odpadkov morajo imeti dovoljenje, izdano v skladu z določbami Direktive 96/61/ES.

Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES vloga za dovoljenje pristojnim organom vsebuje opis načrtovanih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da je obrat zasnovan, opremljen in bo deloval glede na kategorije odpadkov v obdelavi in glede na tveganja, povezana z njimi.

Če upravljavec obrata za obdelavo nenevarnih odpadkov načrtuje spremembo obratovanja, da bi vključil tudi nevarne odpadke, se to obravnava kot bistvena sprememba v smislu člena 2(10)(b) Direktive 96/61/ES in tedaj se uporabi člen 12(2) te direktive.

Člen 30

Dovoljenja na podlagi Direktive 96/61/ES

Člen 28(1) te direktive se ne uporablja, če je zavod ali podjetje pridobilo dovoljenje, skladno z Direktivo 96/61/ES, pod pogojem, da dovoljenje obsega vse elemente, naštete v členu 28(1) te direktive.

Člen 31

Izvedbeni ukrepi

Komisija po potrebi oblikuje predloge za posamezne direktive, ki določajo minimalne standarde za dovoljenja, katerih namen je zagotoviti, da se z odpadki ravna v skladu s cilji iz člena 10.

Države članice lahko na osnovi presoje potreb na nacionalni ravni in načela sorazmernosti ter v skladu s pogodbami določijo višje standarde za izdajo dovoljenj.

Člen 32

Dopolnilni ukrepi

Komisija do ….(25) pripravi poročilo o možnih ukrepih, ki bi lahko prispevali k bolj učinkovitemu doseganju ciljev iz člena 1. Izdelano poročilo se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži v roku šestih mesecev, po potrebi z ustreznimi predlogi.

Zahteva po tem poročilu Komisiji ne preprečuje, da bi v vmesnem času predložila kakršne koli drugačne predloge.

Pododdelek 2

Oprostitve

Člen 33

Upravičenost

Države članice lahko oprostijo izpolnjevanja zahtev, določenih s členom 28(1) zavode ali podjetja, ki izvajajo svoje lastno ravnanje z odpadki na mestu proizvodnje.

Kadar zavod ali podjetje izvajata oboje, odstranjevanje in predelavo, sta lahko oproščena izpolnjevanja zahtev samo glede na svoje postopke predelave.

Ta oprostitev se ne uporablja za ravnanje z nevarnimi odpadki.

Člen 34

Splošna pravila

1.  Kadar država članica želi dovoliti oprostitve, kakor je predvideno v členu 33, zagotovi, da pristojni organi določijo, glede na posamezne vrste dejavnosti, splošna pravila za določitev vrste in količine odpadkov, ki jih lahko oprostitev ureja, in način ravnanja, ki se uporabi.

Ta pravila so zasnovana na najboljših razpoložljivih tehnologijah in so skladna s členom 10.

2.  Države članice obvestijo Komisijo o splošnih pravilih, določenih z odstavkom 1.

Oddelek 2

Registracija

Člen 35

Registracija

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni nacionalni organ vodi register zavodov ali podjetij, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke ali ki kot trgovci oziroma posredniki uredijo ravnanje z odpadki v imenu drugih in za katere ne velja zahteva po dovoljenju iz člena 28(1).

Ti zavodi in podjetja upoštevajo določene zahteve glede registracije.

2.  Vsi zavodi in podjetja, oproščeni v skladu s Pododdelkom 2 Oddelka 1, se vnesejo v register, predviden v odstavku 1.

Obstoječe evidence, s katerimi razpolaga pristojni organ, bodo po možnosti uporabljene za pridobitev ustreznih informacij za navedeni postopek registracije, da bi se poenostavili birokratski postopki.

3.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 46(3) in po posvetovanju z industrijo sprejme zahteve glede registracije, navedene v drugem pododstavku odstavka 1.

4.  Države članice zagotovijo, da sistem zbiranja in prevažanja odpadkov na njihovem ozemlju in čezmejnih pošiljk zagotavlja, da se zbrani in prepeljani odpadki dostavijo do primernega obrata za ravnanje z odpadki, pri čemer se upoštevajo obveznosti iz člena 10.

Za vse pošiljke odpadkov se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006(26).

Poglavje VIII

Ravnanje z odpadki

Oddelek 1

Načrti

Člen 36

Načrti za ravnanje z odpadki

1.  Vsaka država članica zagotovi, da njeni pristojni organi v skladu s členom 1 uvedejo enega ali več načrtov za ravnanje z odpadki, ki se revidirajo vsaj vsakih pet let.

Ti načrti, posamično ali v kombinaciji, zajamejo celotno geografsko ozemlje zadevne države članice.

2.  Načrti za ravnanje z odpadki iz odstavka 1 določajo analizo trenutnega stanja pri ravnanju z odpadki v zadevni geografski entiteti kot tudi merila za preprečevanje, ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in varno odstranjevanje odpadkov.

3.  Načrti za ravnanje z odpadki vsebujejo vse informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 2 in ki pristojnim organom, zavodom in podjetjem omogočajo, da začnejo izvajati načrte. Komisija po potrebi določi smernice za načrtovanje ravnanja z odpadki.

4.  Načrti za ravnanje z odpadki ustrezajo zahtevam o načrtovanju ravnanja z odpadki, določenim v členu 14 Direktive 94/62/ES, in strategije za zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih iz člena 5 Direktive 1999/31/ES, vključno s pomembnimi pohodi za ozaveščanje in uporabo ekonomskih instrumentov.

5.  Države članice obvestijo komisijo o vseh sprejetih načrtih za ravnanje z odpadki ali o katerih koli spremembah njihovih načrtov za ravnanje z odpadki.

Hkrati Komisiji predložijo splošno presojo o tem, kako bodo načrti prispevali k doseganju ciljev te direktive. Ta presoja vključuje strateško okoljsko presojo načrtov za ravnanje z odpadki iz Direktive 2001/42/ES.

Člen 37

Sodelovanje med državami članicami

Države članice sodelujejo, kakor je primerno, z drugimi zadevnimi državami članicami pri pripravi načrtov za ravnanje z odpadki v skladu s členom 36.

V skladu z Direktivo 2003/35/ES in zlasti s predstavitvijo načrtov na javno dostopnih spletnih straneh države članice zagotovijo sodelovanje javnosti.

Člen 38

Države članice lahko sprejmejo ukrepe, potrebne za preprečevanje premeščanja odpadkov, ki niso v skladu z njihovimi načrti za ravnanje z odpadki. O takšnih ukrepih obvestijo Komisijo in druge države članice.

Oddelek 2

Programi za preprečevanje nastajanja odpadkov

Člen 39

Vzpostavitev

1.  Države članice v skladu s členom 1 in členom 7 vzpostavijo programe za preprečevanje nastajanja odpadkov najpozneje do...(27).

S temi programi in v njih vsebovanimi ukrepi se prizadeva najmanj za stabilizacijo nastajanja odpadkov do leta 2010 in nadaljnje občutno zmanjšanje njihovega nastajanja do leta 2020.

Takšni programi se bodisi vključijo v načrte za ravnanje z odpadki iz člena 36 ali pa delujejo kot ločeni programi. Pripravijo se na geografski ravni, za katero velja, da je najprimernejša za njihovo učinkovito uporabo.

2.  V skladu z Direktivo 2003/35/ES države članice zagotovijo, da so lokalni in regionalni organi vključeni v pripravo programov, in da imajo interesne skupine in širša javnost možnost sodelovanja pri njihovi pripravi in dostopa do njih po pripravi.

3.  Komisija izdela sistem za izmenjavo informacij o najboljših praksah na področju preprečevanja nastajanja odpadkov.

Člen 40

Presoja

Države članice redno ocenjujejo programe za preprečevanje nastajanja odpadkov , in jih pregledujejo najmanj vsakih pet let. Evropska agencija za okolje bo v svoja letna poročila vključila pregled napredka pri oblikovanju in izvajanju teh programov.

Komisija po posvetovanju s posvetovalnim forumom, predvidenim v členu 47, razvije smernice za ocenjevanje programov za preprečevanje nastajanja odpadkov, vključno s kazalci, ki morajo biti oblikovani v skladu s členom 7.

Na osnovi teh smernic in v sodelovanju z ustreznimi organi Komisija oceni programe.

V osemnajstih mesecih po izteku petletnega obdobja predloži ocenjevalno poročilo o prispevku programov k doseganju ciljev te direktive.

Poglavje IX

Nadzor in evidence

Člen 41

Nadzor

1.  Zavodi in podjetja, ki izvajajo postopke ravnanja z odpadki, zavodi in podjetja, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke ali ki urejajo ravnanje z odpadki v imenu drugih, ter povzročitelji nevarnih odpadkov so predmet ustreznih rednih nadzorov pristojnih organov.

2.  Nadzori, ki se nanašajo na zbiranje in prevažanje, vključujejo izvor in namembni kraj zbranih in prepeljanih odpadkov.

Člen 42

Vodenje evidenc

1.  Zavodi in podjetja, navedeni v poglavju VII, oddelku 1, povzročitelji in posredniki odpadkov ter zavodi in podjetja, ki zbirajo ali prevažajo odpadke, vodijo kronološko evidenco o vhodnih in izhodnih količinah odpadkov, naravi, sektorskemu in geografskemu izvoru in, kadar je to ustrezno, namembnem kraju, pogostosti zbiranja, načinu prevažanj in metodi ravnanja z odpadki, predvideni glede na vrsto odpadkov, in na zahtevo pristojnih organov tem omogočijo razpolaganje s temi podatki.

2.  Evidenca o nevarnih odpadkih se hrani najmanj pet let.

Dokumentacijo o izvajanju postopkov ravnanj z odpadki je treba predložiti na zahtevo pristojnih organov ali prejšnjega imetnika.

Države članice zagotovijo, da nacionalni pristojni organi vodijo register vseh zavodov in podjetij iz oddelka 1 poglavja VII in lahko od teh zavodov in podjetij zahtevajo poročila.

Države članice lahko tudi od povzročiteljev nenevarnih odpadkov zahtevajo, da izpolnjujejo določbe tega člena.

Poglavje X

Končne določbe

Člen 43

Poročanje in pregled

1.  V presledkih petih let države članice obvestijo Komisijo o izvajanju te direktive v obliki sektorskega poročila(28).

Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo pripravi Komisija, v skladu s postopkom iz člena 6 Direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje(29). Poročilo se predloži Komisiji v devetih mesecih pred iztekom petletnega obdobja, ki ga poročilo zajema.

Države članice v ta poročila med drugim vključijo posebne podatke o shemah razširjene odgovornosti proizvajalca in njihovem napredku pri izvajanju programov za preprečevanje nastajanja odpadkov ter doseganju s tem povezanih ciljev, določenih v členu 7.

V okviru obveznosti poročanja se zberejo podatki o odpadkih iz gostinstva, kar omogoča vzpostavitev pravil za njihovo varno uporabo, predelavo, recikliranje in odstranjevanje.

2.  Komisija pošlje vprašalnik ali predlogo državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo.

3.  Komisija objavi poročilo Skupnosti o izvajanju te direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic v skladu z odstavkom 1. Objavi tudi ocenjevalno poročilo o primernosti uvajanja shem razširjene odgovornosti proizvajalca za tokove posebnih odpadkov na ravni EU.

V prvem poročilu, ki sledi po petih letih začetka veljavnosti te direktive, Komisija pregleda izvajanje direktive in po potrebi predstavi predlog za spremembo.

Člen 44

Prilagoditev tehničnemu napredku

Komisija v skladu z regulativnimi postopki s pregledom iz člena 46(3) sprejme spremembe, potrebne za prilagoditev prilog IV in V znanstvenemu in tehničnemu napredku. V vseh drugih primerih Komisija za spremembo prilog predloži zakonodajni predlog.

Člen 45

Sankcije za kršitve

Države članice določijo kazenske določbe, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, še posebej v zvezi s členom 20, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje do …(30), nemudoma pa jo obvestijo o vseh njihovih naknadnih spremembah.

Člen 46

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, v nadaljevanju "odbor".

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do(4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Pri sprejemanju ukrepov v skladu s tem členom Komisija:

Člen 47

Posvetovalni forum za ravnanje z odpadki

1.  Komisija ustanovi posvetovalni forum za ravnanje z odpadki.

2.  Naloga posvetovalnega foruma je, da za Komisijo na njeno zahtevo ali na lastno pobudo pridobiva mnenja:

3.  Posvetovalni forum v uravnoteženem razmerju sestavljajo predstavniki držav članic in vse zainteresirane skupine, ki se ukvarjajo z vprašanji ravnanja z odpadki, kot so industrija, vključno z MSP ter obrtnimi podjetji, sindikalne organizacije, trgovci, posredniki, okoljevarstvene skupine in potrošniške organizacije.

4.  Posvetovalni forum se sestane vsaj trikrat na leto.

Skliče ga Komisija. Komisija predseduje sestankom.

Po potrebi se skličejo ad hoc delovne skupine, ki se srečujejo bolj pogosto.

5.  Komisija sprejme interni poslovnik za posvetovalni forum.

Člen 48

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone, predpise in administrativne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ...(31). Države članice nemudoma sporočijo Komisiji besedila teh določb in primerjalno tabelo med temi določbami in direktivo.

Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 49

Razveljavitev

Direktive 75/439/EGS, 2006/12/ES in Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih(32) se razveljavijo.

Sklicevanje na razveljavljene direktive se razlaga kot sklicevanje na to direktivo in naj se bere skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 50

Začetek veljavnosti

Ta direktiva bo začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Člen 51

Naslovniki

Direktiva je naslovljena na vse države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

POSTOPKI ODSTRANJEVANJA

D 1 Odlaganje odpadkov v zemljo ali na njo (npr. odlagališče itd.);

D 2 obdelava v zemlji (npr. biorazgradnja tekočin ali ostanki gošče v zemlji itd.);

D 3 globinsko injiciranje (npr. injiciranje odpadkov s črpalkami v vrtine, solne jaške ali naravno dana odlagališča itd.);

D 4 površinska zajezitev (npr. vlivanje tekočih odpadkov ali gošče v jame, ribnike ali lagune itd.);

D 5 posebej prirejeno odlagališče (npr. odlaganje v posamezne obložene celice s pokrovom, ločene med seboj in od okolja, ipd.);

D 6 izpuščanje trdih odpadkov v vode, razen v morja/oceane;

D 7 biološka obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov iz te priloge, naštetih pod D 1 do D 10;

D 8 fizikalno-kemična obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov iz te priloge, naštetih pod D 1 do D 10 (npr. izparevanje, sušenje, kalcinacija itd.);

D 9 sežiganje na kopnem;

D 10 trajno skladiščenje (npr. nameščanje posod v rudnike itd.);

D 11 spajanje ali mešanje pred izvajanjem enega od postopkov iz te priloge, naštetih pod D 1 do D 10;

D 12 ponovno pakiranje pred izvajanjem enega od postopkov iz te priloge naštetih pod D 1 do D 11;

D 13 skladiščenje do začetka enega od postopkov iz te priloge, naštetih pod D 1 do D 12 (razen začasnega skladiščenja pred zbiranjem, na kraju nastanka odpadkov).

PRILOGA II

POSTOPKI PREDELAVE

R1 Uporaba predvsem kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije.

R 2 ponovna uporaba odpadnih topil/regeneracija;

R 3 recikliranje/ponovna uporaba odpadnih organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem in drugimi postopki biološkega preoblikovanja);

R 4 recikliranje/ponovna uporaba odpadnih kovin in njihovih spojin;

R 5 recikliranje/ponovna uporaba drugih odpadnih anorganskih materialov;

R 6 regeneracija kislin ali baz;

R 7 predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje onesnaževanja;

R 8 predelava sestavin iz katalizatorjev;

R 9 ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja;

R 10. druge dejavnosti predelave za proizvodnjo sekundarnih izdelkov, surovin in snovi;

R 11 obdelava v zemlji za dosego kmetijskih in ekoloških izboljšav;

R 12 pridobivanje energije iz odlagališčnega plina;

R 13. uporaba odpadkov za gradnjo, tehnične, varnostne ali ekološke namene, za kar bi sicer uporabili druge surovine;

R 14 izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli postopkom, naštetim pod R 1 do R 12;

R 15 skladiščenje odpadkov za predelavo po enem od postopkov iz te priloge, naštetih pod R 1 do R 14 (razen začasnega skladiščenja pred zbiranjem, na kraju nastanka odpadkov).

R 16. uporaba surovin, pridobljenih po enem od postopkov, naštetih pod R 1 do R 11.

R 17. ponovna uporaba proizvodov in sestavnih delov, ki so postali odpadki.

PRILOGA III

BREZ ODPADKOV

Vrste uporabe, pri katerih se lahko odpadki uporabljajo kot sekundarni proizvodi, surovine ali snovi

–   uporaba v gnojilih ali kot gnojilo ali kot snov za izboljšanje prsti,

–   uporaba v gradbenem materialu ali kot gradbeni material,

–   uporaba kot prst.

PRILOGA IV

LASTNOSTI NEVARNIH ODPADKOV

H1 "Eksplozivne snovi": snovi in pripravki, ki lahko eksplodirajo ob učinku ognja ali so bolj občutljivi na udarce ali trenje kot dinitrobenzen.

H2 "Oksidativne snovi": snovi in pripravki, ki kažejo močne eksotermične reakcije v stiku s drugimi snovmi, zlasti vnetljivimi.

H3-B "Vnetljive snovi": tekoče snovi in pripravki, ki imajo plamenišče pri temperaturi 21° C ali več in pri temperaturi, ki je nižja ali enaka 55° C.

H4 "Dražeče snovi": nekorozivne snovi in pripravki, ki ob takojšnjem, podaljšanem ali ponavljajočem stiku s kožo ali sluznico lahko povzročijo vnetja.

H5 "Škodljive snovi": snovi in pripravki, ki pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo omejeno tveganje za zdravje.

H6 "Strupene snovi": snovi in pripravki (vključno z zelo strupenimi snovmi in pripravki), ki pri vdihavanju, zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo resno, akutno ali kronično tveganje za zdravje in celo smrt.

H7 "Rakotvorne snovi": snovi in pripravki, ki pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo raka ali povečajo pogostost njegovega nastanka.

H8 "Jedke snovi": snovi in pripravki, ki ob stiku lahko uničijo živo tkivo.

H9 "Infektivne snovi": snovi, ki vsebujejo za življenje sposobne mikroorganizme ali njihove toksine, za katere je znano ali zanesljivo, da pri človeku ali drugih živih organizmih povzročajo bolezen.

H10 "Teratogene snovi": snovi in pripravki, ki pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo nededne prirojene okvare ali povečajo pogostost njihovega nastanka.

H11 "Mutagene snovi": snovi in pripravki, ki lahko pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo dedne genske okvare ali povečajo pogostost njihovega nastanka.

H12 Snovi in pripravki, ki v stiku z vodo, zrakom ali kislino sproščajo strupene ali zelo strupene pline.

H13 "Ekotoksične snovi": snovi in pripravki, ki predstavljajo ali lahko predstavljajo takojšnje ali kasnejše tveganje za enega ali več sektorjev okolja.

H14 Snovi in pripravki, ki lahko s kakršnimi koli sredstvi po odstranitvi tvorijo drugo snov, npr. lug, ki ima katero koli drugo zgoraj navedeno lastnost.

Opombe

1.  Pripis nevarnih lastnosti "strupeno" (in "zelo strupeno"), "škodljivo", "jedko" in "dražeče" temelji na merilih, določenih v delu IA in IIB Priloge VI k Direktivi Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi(33), kakor je bila spremenjena.

2.  Glede na pripis lastnosti "rakotvorno", "teratogeno" in "mutageno" ter zaradi nedavnih ugotovitev, dodatna merila vsebuje Vodič za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in pripravkov, določen v delu II D Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS, kakor je bila spremenjena.

Preskusne metode

Metode, ki jih je treba uporabljati, so metode, opisane v Prilogi V k Direktivi 67/548/EGS, kakor je bila spremenjena.

PRILOGA V

UKREPI ZA PREPREČEVANJE NASTAJANJA ODPADKOV

Ukrepi, ki lahko vplivajo na okvirne pogoje, povezane z nastajanjem odpadkov

1.  Uporaba ukrepov načrtovanja ali drugih ekonomskih instrumentov, ki vplivajo na razpoložljivost in ceno primarnih virov.

2.  Pospeševanje raziskav in razvoja za dosego manjše količine odpadnih proizvodov in čistejših tehnologij ter razširjanje in uporabo rezultatov takšnih raziskav in razvoja.

3.  Priprava učinkovitih in jasnih kazalcev pritiskov na okolje, povezanih z nastajanjem odpadkov na vseh ravneh, od primerjave proizvodov preko ukrepov lokalnih organov do nacionalnih ukrepov.

4.  Države članice Komisiji sporočijo, kateri proizvodi so primerni za primerjave proizvodov na ravni EU, pri katerih se glavna pozornost namenja preprečevanju nastajanja odpadkov.

5.  Določitev meril upravičenosti držav članic EU in tretjih držav do sredstev za projekte iz Strukturnih in Regionalnih skladov zaradi dajanja prednosti preprečevanju nastajanja odpadkov, zlasti pa uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij in meril za čistejšo proizvodnjo.

6.  Države članice spodbujajo k sistemom ločenega zbiranja odpadkov za zagotovitev zbiranja gospodinjskih odpadkih v skladu s standardi kakovosti posameznih sektorjev.

Ukrepi, ki lahko vplivajo na faze oblikovanja, proizvodnje in distribucije

7.  Pospeševanje ekološkega oblikovanja (sistematična vključitev okoljskih vidikov v proizvod, oblikovan z namenom, da se pospeši okoljevarstvena učinkovitost proizvoda v njegovem celotnem življenjskem krogu).

8.  Zbiranje informacij o tehnikah preprečevanja nastajanja odpadkov z namenom pospešitve izvajanja najboljših razpoložljivih tehnologij po dejavnostih.

9.  Organizacija usposabljanja pristojnih organov v povezavi z vključitvijo zahtev za preprečevanje nastajanja odpadkov v dovoljenja po tej direktivi in Direktivi 96/61/ES.

10.  Vključitev ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov v obratih ne spada pod Direktivo 96/61/ES. Takšni ukrepi vključujejo ocene ali načrte preprečevanja nastajanja odpadkov.

11.  Uporaba kampanj za spodbujanje osveščanja ali zagotavljanje finančnih postopkov, postopkov odločanja ali drugih pomoči za poslovanje. Takšni ukrepi bodo verjetno posebno učinkoviti, če so usmerjeni v majhna in srednje velika podjetja in so jim prilagojeni ter delujejo preko vzpostavljenih poslovnih omrežij.

12.  Uporaba zakonodaje, prostovoljnih dogovorov, svetov potrošnikov/proizvajalcev ali sektorskih pogajanj zato, da ustrezne dejavnosti ali industrijski sektorji določijo svoje lastne načrte za preprečevanje nastajanja odpadkov ali cilje oziroma da popravijo odpadne proizvode ali način embaliranja.

13.  Pospeševanje neoporečnih sistemov za okoljsko upravljanje, vključno z ISO 14001.

Ukrepi, ki lahko vplivajo na fazo porabe in uporabe

14.  Ekonomski instrumenti, kakršni so pobude za čiste nakupe ali ustanove, v katerih morajo porabniki obvezno plačati za dani izdelek ali embalažo, ki bi bila sicer zagotovljena zastonj ali po nižji ceni.

15.  Uporaba kampanj za osveščanje in zagotavljanje posredovanja podatkov splošni javnosti ali posebni vrsti potrošnikov.

16.  Pospeševanje neoporečnih ekoloških oznak.

17.  Dogovori z industrijo, npr. uporaba svetov proizvajalcev, kot so tisti, ki se izvajajo v okviru integriranih politik proizvajanja, ali s prodajalci na drobno o razpoložljivosti podatkov o preprečevanju nastajanja odpadkov in proizvodov, ki na okolje vplivajo manj škodljivo.

18.  V okviru javnih in centraliziranih naročil, vključitve okoljskih meril in meril za preprečevanje nastajanja odpadkov v javne razpise in pogodbe, v skladu s Priročnikom o ekoloških javnih naročilih, ki ga je dne 29. oktobra 2004 objavila Komisija.

19.  Pospeševanje ponovne uporabe in/ali popravila ustreznih odvrženih proizvodov, zlasti ob ustanovitvi in podpori omrežij za popravilo/ponovno uporabo.

PRILOGA VI

PRIMERJALNA TABELA

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 309, 16.12.2006, str. 55. (3) UL C 229, 22.9.2006, str. 1. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2007. (5) UL L 114, 27.4.2006, str. 9. (6) UL C 76, 11.3.1997, str. 1. (7) UL L 242, 10.9.2002, str. 1. (8) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 401. (9) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1). (10) UL L 273, 10.10.2002, str.1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št 2007/2006 (UL L 379, 28.12.2006, str. 98). (11) UL L 365, 31.12.1994, str.10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/20/ES (UL L 70, 16.3.2005, str. 17). (12) UL L 182, 16.7.1999, str.1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (13) UL L 156, 25.6.2003, str. 17. (14) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (15) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (16) UL L 181, 4.7.1986, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36). (17) UL L 226, 6.9.2000, str. 3. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta 2001/573/ES (UL L 203, 28.7.2001, str. 18). (18) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (19) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (20) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (21) * Pet let po začetku veljavnosti te direktive. (22) UL L 30, 6.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1). (23) UL L 194, 25.7.1975, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 28.12.2000, str. 91). (24) * Tri leta po začetku veljavnosti te direktive. (25) * Dve leti po začetku veljavnosti te direktive. (26) UL L 190, 12.7.2006, str. 1. (27) * Osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (28) Poročanje o kvantitativnih informacijah o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se vnese v Uredbo (ES) št. 2150/2002. Pogostost in roki poročanj se predpišejo v prilogah te uredbe. (29) UL L 377, 31.12.1991, str. 48. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo (ES) št. 1882/2003. (30) * 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (31) * 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive. (32) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006. (33) UL 196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/102/ES (UL L 363, 20.12.2006, str 241).

Resolucija Evropskega parlamenta o Tematski strategiji o recikliranju odpadkov (2006/2175(INI))

P6_TA(2007)0030 A6-0438/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z naslovom "Nadaljevanje trajnostne uporabe virov: Tematska strategija o preprečevanju in recikliranju odpadkov" (KOM(2005)0666),

–   ob upoštevanju členov 2 in 6 Pogodbe ES, na podlagi katerih je treba zahteve varstva okolja vključiti v različne sektorje politike Skupnosti, s ciljem pospeševanja okoljsko trajnostnega razvoja gospodarskih dejavnosti,

–   ob upoštevanju člena 175 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(1), zlasti člena 8 Sklepa,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov" (KOM(2005)0670) (Strategija o virih),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije z naslovom "Na poti k tematski strategiji za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov"(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. novembra 2003 o poročilu o nadaljnjem spremljanju o Direktivi Sveta 75/442/EGS (Okvirna direktiva o odpadkih)(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 1996 o sporočilu Komisije o reviziji strategije Skupnosti za ravnanje z odpadki ter osnutku resolucije Sveta o politiki ravnanja z odpadki(4) in resolucije Sveta z dne 24. februarja 1997 o strategiji Skupnosti za ravnanje z odpadki(5),

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti, zlasti v zadevah C-203/96, C-365/97, C-209/98, C-418/99, C-419/99, C-9/00, C-228/00, C-458/00, C-416/02 in C-121/03,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0438/2006),

Uvod

A.   ker so v členu 8 šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti zelo jasno opredeljeni cilji in načela politike EU glede ravnanja z odpadki,

B.   ker sta v točki (iv) člena 8(2) šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti predvidena razvoj ali revizija direktiv o gradbenih odpadkih in odpadkih pri rušenju objektov, blatu iz čistilnih naprav in biorazgradljivih odpadkih,

Sedanje stanje

C.   ker kljub nekaterim uspehom, ki so bili doseženi s politiko EU glede ravnanja z odpadki v preteklih 30 letih, ostajajo nerešeni naslednji problemi:

D.   ker je gospodarstvo kot ekosistem: oba sistema koristita energijo in surovine ter jih spreminjata v proizvode in postopke, s to razliko, da gospodarstvo sledi linearnim tokovom virov, medtem ko je narava ciklična; in ker ekosistemi delujejo tako, da odpadke s prenosom energije sončne svetlobe spreminjajo v vire, medtem ko to z industrijskimi postopki ni mogoče; ker so zaradi hitro rastočega gospodarstva in prebivalstva proizvodnja in izdelki, zaradi katerih nastajajo tokovi odpadkov, ki jih narava ni sposobna absorbirati in spremeniti v nove vire, z vidika trajnosti vse bolj problematični,

E.   ker je nujno treba spremeniti sedanji ustroj proizvodnje in potrošnje; ker je glavni cilj usmerjati potrošnjo v trajnost, postopke pridobivanja surovin, proizvodnje in načrtovanja izdelkov pa čim bolj uskladiti z naravnimi procesi in vzorci,

F.   ker lahko boljše razumevanje delovanja naravnih sistemov in strukturiranje gospodarstva po bioloških načelih koristita okolju in hkrati predstavljata osnovno izhodišče,

G.   ker je pospeševanje bolj celostnih in sistematičnih praks, kot so na primer povezovanje proizvodnje, funkcionalno mišljenje (spreminjanje proizvodov v storitve), dematerializacija in tehnološki razvoj na osnovi posnemanja narave sredstvo za preprečevanje nastajanja odpadkov,

Cilji razvijajoče se politike EU o ravnanju z odpadki

H.   ker je odlaganje, zlasti na odlagališča, v večini držav članic še vedno najbolj pogost način ravnanja z odpadki,

I.   ker lahko preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje in energetska predelava odpadkov – ta vrstni red odraža njihovo ustreznost – ohranja naravne vire,

J.   ker cilji Skupnosti in nacionalni cilji na področju preprečevanja niso bili nikoli doseženi, čeprav je preprečevanje še vedno najpomembnejši cilj,

K.   ker ne obstajajo ustrezni minimalni standardi Skupnosti, ki bi veljali za veliko število naprav za predelavo in recikliranje, kar povzroča različne ravni varstva okolja v državah članicah, "ekodamping" in izkrivljanje konkurence,

1.   priznava sporočilo Komisije z naslovom "Nadaljevanje trajnostne uporabe virov: Tematska strategija o preprečevanju in recikliranju odpadkov" kot osnovo za razpravo o prihodnosti politike ravnanja z odpadki;

2.   poudarja, da je odločilni cilj ravnanja z odpadki doseganje visoke ravni varstva okolja in zdravja ljudi, ne pa pospeševanje delovanja notranjega trga za predelavo odpadkov;

3.   poudarja, da bi bilo treba poleg okoljskih vplivov v EU upoštevati tudi vplive zunaj EU;

4.   poudarja pomen splošnih načel ravnanja z odpadki, kot so previdnostno načelo in načelo, da plača povzročitelj obremenitve, načelo odgovornosti tistega, ki povzroča odpadke, ter pri tokovih posebnih odpadkov načelo odgovornosti posameznega proizvajalca kot tudi načeli bližine samozadostnosti;

Glavni ukrepi

5.   poudarja, da polno izvajanje veljavne zakonodaje Skupnosti o ravnanju z odpadki in enako uresničevanje v vseh državah članicah predstavlja ključno prednostno nalogo;

6.   ne more razumeti, zakaj kljub predlogu za revizijo Okvirne direktive o odpadkih manjka še veliko konkretnih izvedbenih ukrepov in instrumentov (predvidenih v šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti);

Poenostavitev in posodobitev veljavne zakonodaje

7.   poudarja, da bi moralo do sprememb opredelitev priti zgolj zaradi večje jasnosti in ne zaradi omilitve pravil glede varstva okolja ali zaradi spodbujanja odobravanja nekega koncepta v javnosti (npr. z omilitvijo negativne konotacije besed "odpadki" ali "odlaganje");

8.   poudarja, da morajo biti politične odločitve, kot je opredelitev odpadkov, predelave in odlaganja, sprejete s postopkom soodločanja in ne s postopkom komitologije;

9.   poudarja, da bi morala biti uporaba postopka komitologije omejena zgolj na nepolitične odločitve, zlasti tiste, ki so tehnične in znanstvene narave;

10.   nasprotuje splošni deklasifikaciji odpadkov, ki bi lahko privedla do neprimernega ravnanja z okoljem in pomanjkanja sledljivosti tokov odpadkov; poudarja, da bi postopki za deklasifikacijo odpadkov lahko prišli v poštev samo v izjemnih primerih homogenih tokov odpadkov, kot je kompost, reciklirani agregati, predelan papir in predelano steklo;

11.   poudarja, da bi moral biti status "okolja brez odpadkov" dosežen šele potem, ko bi zadevni tok odpadkov ponovno uporabili, reciklirali ali bi šel skozi postopek predelave –kar ne izključuje možnosti nastanka novih odpadkov – in bi izpolnjeval dogovorjene evropske standarde, tako da bi bil primeren za uporabo, ter po sprejetju in začetku uporabe pravil o sledljivosti;

12.   zahteva, da bi morali vsi odpadki, namenjeni energetski predelavi ali sežiganju, ostati odpadki, pri čemer se uporablja Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov(6) (direktiva o sežiganju odpadkov);

13.   poudarja, da bi bila potrebna revizija seznamov odpadkov za predelavo in odlaganje iz prilog okvirne direktive o odpadkih in da bi bilo treba te sezname prilagoditi sedanji praksi ravnanja z odpadki v skladu s postopkom soodločanja;

14.   je zelo zadržan do predlagane metode za izračun energetske učinkovitosti in dejstva, da se jo uporablja le za sežigalnice komunalnih odpadkov; poziva Komisijo k reviziji direktive o sežiganju odpadkov, da bi se vzpostavili enaki okoljski standardi (za emisije in energetsko učinkovitost) tako za sežiganje kot za sosežiganje;

Uvedba koncepta življenjskega cikla v politiki ravnanja z odpadki

15.   poudarja ključni pomen hierarhije ravnanja z odpadki, ki ukrepe razvršča po pomembnosti:

16.   meni, da je koncept življenjskega cikla uporaben za oceno vplivov odpadkov na okolje in zdravje ljudi; poudarja, da sama hierarhija temelji na tem konceptu, a priznava, da je analizo življenjskega cikla in druge analize v izjemnih primerih možno uporabiti kot odklon od hierarhije ravnanja z odpadki, vendar le če obstajajo jasni dokazi za to, da je druga možnost iz okoljskih ali zdravstvenih razlogov dejansko boljša, ali da se izogne pretirano visokim stroškom;

Izboljšanje temeljnega znanja

17.   podpira izboljšanje temeljnega znanja v zvezi s politiko EU glede ravnanja z odpadki, a poudarja, da je bolj pomembno izvajanje konkretnih ukrepov;

Preprečevanje nastajanja odpadkov

18.   obžaluje pomanjkanje ciljev na področju kvantitativnega in kvalitativnega zmanjševanja odpadkov, ki bi zajemali vse zadevne odpadke in ki so bili v šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti označeni za enega izmed prednostnih ukrepov; poziva Komisijo, naj v končni oceni šestega okoljskega akcijskega programa predstavi predlog ciljev;

19.   poziva Komisijo, naj pripravi konkretne ukrepe za preprečevanje odpadkov na področju politike proizvodov, kemikalij in ekološkega oblikovanja, da bi se s tem zmanjšalo nastajanje odpadkov in prisotnost nevarnih snovi v odpadkih, kar bi pospešilo varno in okolju prijazno ravnanje z odpadki; poudarja pomen pospeševanja proizvodov in tehnologij, ki manj škodujejo okolju, kot tudi proizvodov, ki so primernejši za ponovno uporabo in recikliranje;

20.   opozarja na medsebojno vplivanje strategij za ravnanje z odpadki in drugih strategij, zlasti trajnostne uporabe naravnih virov, trajnostnega razvoja in integrirane politike do proizvodov;

21.   poziva Komisijo, naj do leta 2008 razvije nabor kazalcev, kot je bilo napovedano v strategiji o virih;

22.   poudarja, da ustrezno izvajanje koncepta odgovornosti proizvajalca predstavlja močan instrument za preprečevanje odpadkov;

23.   opozarja na vlogo kampanj obveščanja o politiki odpadkov, zlasti o preprečevanju, ter osveščanja javnosti o prednostih trajnostnega ravnanja z odpadki;

24.   poziva Komisijo, naj okrepi vidike preprečevanja odpadkov iz referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah, razvitih v skladu z Direktivo Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(7) (Direktiva IPPC), in v te dokumente vključi ustrezna navodila;

Ponovna uporaba

25.   poziva Komisijo, naj predstavi konkretne ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe in popravil z:

K evropski družbi recikliranja

26.   poudarja pomen doseganja skupnih minimalnih standardov za predelavo in recikliranje na ravni EU in poudarja, da bodo enaki pogoji delovanja vzpostavljeni le, ko bo prišlo do približanja uporabe ekonomskih instrumentov v celotni EU;

27.   poudarja pomen, ki ga ima ločevanje odpadkov po izvoru kot tudi cilji glede recikliranja in odgovornost proizvajalca za povečanje stopnje recikliranja določenih tokov odpadkov;

28.   spoznava potrebo po boljšem sodelovanju EU pri reševanju težav s čezmejnim odlaganjem odpadkov;

29.   poudarja, da bi moral materialno usmerjen pristop za spodbujanje recikliranja dopolnjevati pristop, usmerjen v tok odpadkov; poziva Komisijo, naj podrobneje razišče izvedljivost in ekonomsko upravičenost takšne strategije;

30.   vnovič poziva Komisijo, naj predlaga ločene direktive o biorazgradljivih odpadkih, gradbenih odpadkih in odpadkih pri rušenju objektov ter blatu iz čistilnih naprav, kot je nakazano v šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti;

31.   poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje Zelene knjige o okoljskih vprašanjih PVC-ja (KOM(2000)0469);

32.   poziva k zmanjšanju količin odpadkov, namenjenih odlaganju, na minimum; zopet poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih(8), ki bi vključevala naslednji časovni razpored:

33.   meni, da Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov(9) uvaja pravne obveznosti Baselske konvencije ZN(10) in sklepe OECD(11); podpira preprečevanje ekodampinga in lažne predelave ter poudarja, da je cilj urejanja pošiljk odpadkov izboljšati ponovno uporabo in recikliranje odpadkov za visoko raven varstva okolja in zdravja ljudi;

34.   poudarja, da imajo države članice pravico do uporabe načel bližine in samozadostnosti v zvezi s predelavo ali odlaganjem mešanih komunalnih odpadkov, da bi spodbudile nacionalno načrtovanje ravnanja z odpadki in sposobnost za sežiganje odpadkov;

o
o   o

35.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 242, 10.9.2002, str. 1. (2) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 401. (3) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 400. (4) UL C 362, 2.12.1996, str. 241. (5) UL C 76, 11.3.1997, str. 1. (6) UL L 332, 28.12.2000, str. 91. (7) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. (8) UL L 182, 16.7.1999, str. 1. (9) UL L 190, 12.7.2006, str. 1. (10) Baselska konvencija z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Sklep Sveta 93/98/EGS, UL L 39, 16.2.1993, str. 1). (11) Sklep Sveta OECD C(2001)107/končen o spremembah Sklepa OECD C(92)39/končen z dne 14. junija 2001 o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja.

Resolucija Evropskega parlamenta o vlogi žensk v družbenem, gospodarskem in političnem življenju v Turčiji (2006/2214(INI))

P6_TA(2007)0031 A6-0003/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2006–2007"(KOM(2006)0649) z dne 8. novembra 2006, zlasti vanj vključenega poročila o napredku Turčije,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2005 z naslovom "Strateški dokument širitve 2005" (KOM(2005)0561),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2006 o napredku Turčije na poti k pristopu(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o vlogi žensk v Turčiji v družbenem, gospodarskem in političnem življenju(2),

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 17. decembra 2004 o začetku pogajanj s Turčijo o pristopu k Evropski uniji 3. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju pravnega reda Skupnosti na področju pravic žensk in enakosti med spoloma,

–   ob upoštevanju Priporočila Rec(2003)3 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam za uravnoteženo udeležbo žensk in moških v političnem in javnem odločanju z dne 12. marca 2003,

–   ob upoštevanju Konvencije št. 177 Mednarodne organizacije dela iz leta 1996 o delu na domu,

–   ob upoštevanju poročila "Ženske in zaposlovanje" skupnega posvetovalnega odbora EU-Turčija v okviru Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, pripravljenega v Kayseriju (Turčija) dne 14. julija 2006,

–   ob upoštevanju poročila turškega parlamentarnega odbora iz leta 2006 o ubojih zaradi običajev in časti ter o nasilju nad ženskami in otroki,

–   ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 10. novembra 2005 o turških predpisih glede nošenja muslimanske naglavne rute v ustanovah višjega izobraževanja(3),

–   ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenega opcijskega protokola, ki sta del mednarodnega prava in h katerima je Turčija pristopila leta 1985 oz. 2002, ter ob upoštevanju člena 90 turške ustave, ki določa, da ima mednarodno pravo prednost pred turškim nacionalnim pravom,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0003/2007),

A.   ker morajo kandidatke za pristop k Evropski uniji obvezno sprejeti pravni red Skupnosti in ker so pravice žensk ter enakost med spoloma del tega pravnega reda,

B.   ker so v poročilu Komisije, ki je vključeno v strateški dokument širitve z dne 9. novembra 2005 in obravnava napredek Turčije na poti k pristopu, v zvezi s položajem žensk med drugim določene naslednje glavne skrb zbujajoče teme: nasilje nad ženskami, zlasti nasilje v družini in zločini zaradi časti, visoka stopnja nepismenosti, nizka stopnja udeležbe žensk v parlamentu in lokalnih predstavniških organih, nizka udeležba ter diskriminacija žensk na trgu dela, saj je ekonomska neodvisnost žensk bistvena za njihovo emancipacijo in bi ji morala Turčija posvetiti posebno pozornost,

C.   ker je Komisija v poročilu za leto 2006 o napredku Turčije zaključila, da je pravni okvir o pravicah žensk na splošno zadovoljiv, vendar si je treba še naprej prizadevati za njegovo izvajanje,

1.   poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami žensk, osnovni pogoj za članstvo v EU ter poziva Komisijo, naj vprašanje pravic žensk postavi v središče pogajanj s Turčijo;

2.   pozdravlja dejstvo, da je v pristopnih pogajanjih med Turčijo in Evropsko unijo nastopilo dejavno obdobje; vendar obžaluje, da se proces reform v Turčiji v zadnjem letu upočasnjuje in da še vedno obstajajo težave glede pravic žensk;

Izvajanje zakonodaje in usklajevanje

3.   ugotavlja, da je pravni okvir za pravice žensk na splošno zadovoljiv, vendar meni, da so še vedno pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju; zato ponovno poziva k celovitemu in učinkovitemu izvajanju pravnega reda Skupnosti na področju pravic žensk, zlasti v revnejših regijah države;

4.   poziva turško vlado, naj pospeši izvajanje nove zakonodaje o pravicah žensk, da se zagotovi popolna skladnost z zahtevami prava Skupnosti in njeno učinkovito izvajanje v praksi;

5.   poudarja, da so v novem kazenskem zakoniku, ki je začel veljati junija 2005, močno okrepljene osnovne pravice žensk, vendar evropske direktive o enakosti med moškimi in ženskami še vedno niso bile v celoti prenesene; je zaskrbljen zaradi (neuspešnih) poskusov, da bi razveljavili zakonodajo o pravicah žensk;

6.   obžaluje, da se v nekaterih delih jugovzhodne Turčije rojstva deklic ne prijavijo in da to ovira boj proti prisilni poroki in zločinom zaradi časti, saj žrtve uradno nimajo identitete; poziva turške oblasti, naj še naprej sprejemajo vse potrebne ukrepe in zagotovijo vpis vseh rojstev turških otrok v matično knjigo;

7.   poudarja, da mora turška vlada na celotnem ozemlju države ohraniti in po potrebi uvesti vpis porok v matično knjigo, zato da bodo vsi moški in ženske uživali državljanske pravice v celoti, npr. dostop do izobrazbe in zdravstvenega varstva, pa tudi enak dostop do trga dela;

8.   pozdravlja ustanovitev svetovalnega odbora o statusu žensk v Turčiji, ki bo svetoval o načrtovanju in izvajanju državnih politik, povezanih s pravicami žensk;

9.   poudarja, da je treba v ta odbor vključiti socialne partnerje, predstavnike organov in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji enakosti med spoloma, ter predstavnike sindikatov, saj doslej niso bili vključeni vanj, in poziva zadevne oblasti, naj ga učinkovito uporabljajo za uspešno usklajevanje med zainteresiranimi stranmi;

Civilna družba

10.   je še vedno zaskrbljen glede sodelovanja med nevladnimi organizacijami in turško vlado;

11.   poziva, da je treba enako obravnavati vse nevladne organizacije, vključno s svobodnimi in avtonomnimi organizacijami žensk;

12.   meni, da sta srečanje turškega ministra, ki je pristojen za pravice žensk, s predstavniki 55 ženskih organizacij v Turčiji in odločitev, da se vzpostavita bolj strukturirano sodelovanje ter učinkovitejše usklajevanje med ministrstvom in nevladnimi organizacijami, zgleda dobre prakse, ki jima je treba redno slediti; pričakuje, da se bo ta politična volja v prihodnje udejanjila v obliki konkretnih pobud in ukrepov;

13.   poziva Komisijo in turško vlado, naj prek uradnih in stalnih struktur ter ustanov priznata temeljno in bistveno partnersko vlogo nevladnih organizacij za pravice žensk in naj na podlagi predvidenih postopkov nevladne organizacije strukturirano vključita v postopek pogajanj o pristopu k EU;

14.   poziva turške oblasti, naj organizirajo obsežno kampanjo, da se v celotni družbi uveljavi podoba o ženskah kot akterkah, ki pomembno prispevajo h gospodarskemu in družbenemu razvoju;

15.   se zaveda vse večje zaskrbljenosti nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s pravicami žensk, zaradi težav, s katerimi se soočajo med obsežnim postopkom za pridobitev pomoči EU in med izvajanjem projektov, za katere so prejele pomoč; ugotavlja, da mnoge nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami žensk, odlašajo s prijavo, in zaradi tega nimajo koristi od tega izredno pomembnega vira sredstev;

16.   pozdravlja ustanovitev Centra za razvoj civilne družbe, ki dejavno podpira razvoj civilne družbe;

17.   poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno pomoč, med drugim s krepitvijo zmogljivosti drugih centrov za pomoč;

Podatki, merila uspešnosti in cilji

18.   ugotavlja, da še vedno ni natančnih podatkov o položaju žensk v Turčiji in da obstoječi podatki še ne zajemajo vseh težav, ki se nanašajo na položaj, vlogo in pravice žensk;

19.  V zvezi s tem odobrava pobudo o pripravi "statističnih podatkov po spolu" glede socialnega, kulturnega in gospodarskega življenja, vključno s podatki o razliki v plači med spoloma, ki jo je na začetku leta 2007 sprožil turški državni inštitut za statistiko;

20.   pozdravlja skupni projekt EU in Turčije z naslovom "Spodbujanje enakosti med spoloma" za okrepitev zmožnosti zadevnih strani, da zaščitijo ženske pred nasiljem v družini, in pozdravlja pobudo z naslovom "Nacionalna raziskava o vzrokih in posledicah nasilja nad ženskami", ki je del tega projekta in katere namen je vzpostaviti podatkovno bazo o nasilju nad ženskami;

21.   poziva turško vlado, naj zagotovi specifične in zanesljive podatke o stopnji nepismenosti med ženskami, o enakem dostopu žensk do izobraževanja, o težavah, povezanih z vključitvijo žensk v delovno silo, o nasilju nad ženskami ter o umorih zaradi časti in prisilnih porokah;

22.   poziva Komisijo, naj v svojih poročilih Evropskemu svetu o hitrosti reform pripravi jasne smernice in natančne kratko-, srednje- in dolgoročne cilje na področju pravic žensk;

23.   poziva turško vlado, naj zagotovi, da so v programe za pravice žensk vključene vse ženske, ne glede na jezik, raso, narodnost, barvo kože, politično mnenje, prepričanje in vero;

24.   je zaskrbljen zaradi ugotovitve Komisije, da se zakon o zaščiti družine izvaja le deloma, ter poziva turške oblasti, naj ga takoj začnejo pravilno in učinkovito izvajati, saj bo to pripomoglo k zaščiti položaja in pravic žensk znotraj družine;

Nasilje nad ženskami

25.   ugotavlja, da je nasilje nad ženskami še vedno problem in obsoja primere nasilja nad ženskami, vključno z uboji zaradi časti, nasiljem v družini, prisilnimi porokami in mnogoženstvom;

26.   je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da so kljub določbam iz novega kazenskega zakonika, v skladu s katerimi je "uboj zaradi časti" oteževalna okoliščina pri kaznivem dejanju umora, izrečene kazni kažejo mešano sliko, kot poudarja Komisija; poziva pravosodne organe, naj pravilno in učinkovito izvajajo ter razlagajo določbe kazenskega zakonika, da se preprečijo tovrstna kazniva dejanja in da zagotovijo, da se v primerih zločinov nad ženskami ne bo uveljavljalo zniževanja kazni in olajševalnih okoliščin;

27.   je globoko zaskrbljen, ker med ženskami še vedno prihaja do samomorov zaradi vpliva družine, zlasti na vzhodu in jugovzhodu države; poziva turške oblasti, naj ženske zaščitijo pred takim pritiskom njihovih družin in naj predložijo specifične in zanesljive podatke o samomoru med ženskami, zlasti v teh regijah;

28.   poziva javne ustanove (sodstvo, javno upravo, policijo, zdravstveni sistem itd.), naj ženskam v Turčiji, ki so žrtve nasilja, zagotovijo vso potrebno zaščito;

29.   poudarja, da morajo v primerih, ko žrtve niso prejele ustrezne zaščite in pomoči, javne ustanove sprožiti sodno preiskavo in da je treba storilcem kaznivih dejanj izreči disciplinski ukrep;

30.   pozdravlja uradno okrožnico, ki jo je izdal premier na podlagi poročila turške parlamentarne komisije o zločinih zaradi običajev in časti ter nasilju nad ženskami in v kateri je vsem ministrstvom, javnim ustanovam in lokalnim upravam naročil, naj uveljavijo predlagane rešitve v zvezi z nasiljem nad ženskami; poziva turško vlado, naj pripravi zavezujoča in praktična navodila za izvajanje te uradne okrožnice, zagotovi zadostna finančna sredstva za izvajanje potrebnih ukrepov ter opredeli posledice kršitev;

31.   pozdravlja uradno okrožnico turškega ministrstva za notranje zadeve z dne 9. januarja 2007, ki določa akcijski načrt usklajevanja politik za preprečevanje zločinov iz časti in zločinov iz običajev, ki zahteva odločno izvajanje zakona o ustanovitvi zavetišča v vseh občinah z več kot 50.000 prebivalci, ustanovitev posebnih odborov v mestih, ki bi usklajevali prizadevanja za pomoč žrtvam zločinov iz časti in iz običajev, ter sprejetje ukrepov za zagotavljanje psihološke in finančne pomoči in zaščite žrtvam;

32.   pozdravlja pobudo, da se vojaki med služenjem vojaškega roka izobražujejo o preprečevanju nasilja nad ženskami in da se teme, kot so pravice žensk kot del človekovih pravic, enakost med spoloma, nasilje nad ženskami in zločini zaradi časti vključijo v učni program policijskih šol;

33.   poziva turško vlado in Komisijo, naj prednostno obravnavata nasilje na splošno, še posebej pa zločine zaradi časti, in ustanovita posebna strogo varovana zatočišča, tudi v regijah v jugovzhodni Turčiji, da se bodo ženske lahko zatekle vanje v svoji soseščini; poziva k ukrepom podpore in pomoči za brezplačne svetovalne centre za ženske na jugovzhodu Turčije, kot je npr. KA-MER, in poziva h gospodarskemu razvoju, ki bo osredotočen na ženske v regijah, kjer so izpostavljene nasilju; poudarja, kako pomembne so sistematične preiskave in učinkovito kaznovanje ter izobraževanje policijskih in sodnih organov o vprašanjih enakosti med spoloma in o boju proti nasilju; poudarja, da je treba dati sodnikom navodila, da uporabljajo nove zakone in strogo kaznujejo nasilna dejanja na splošno, še posebej pa zločine zaradi časti, prisilne poroke in mnogoženstvo, in da je treba zaščititi priče; poziva turško vlado, naj sklene poseben sporazum s Komisijo o sodelovanju v programu Daphne in da temu nameni potrebna finančna sredstva iz nacionalnega proračuna;

34.   poudarja, da morajo ženske poleg zaščite dobiti predvsem psihološko oskrbo in svetovanje; zahteva, da se takšne storitve zagotovijo v zatočiščih za ženske ter na javnih mestih v regijah z visoko stopnjo samomorov pri ženskah in nasiljem nad njimi;

35.   poziva turške institucije, naj se povežejo z vsemi (civilnimi, socialnimi ali verskimi) skupinami v družbi in pripravijo kampanje ozaveščanja zlasti mladih o tem, da je nasilje nad ženskami in otroki huda kršitev človekovih pravic, s katerimi bodo dosegle zavračanje vsakršnih oblik nasilja;

Zatočišča

36.   ugotavlja, da v Turčiji zatočišča za ženske, ki so bile žrtve nasilja, katerih zmogljivost naj bi bila 469 oseb in so doslej nudila storitve 5 512 ženskam(4), ne zadostujejo za potrebe približno 70-milijonskega prebivalstva, hkrati pa so premalo izkoriščene že tako skromne možnosti iz veljavne zakonodaje, ki predpisuje vsaj eno zatočišče na občino z več kot 50.000 prebivalci;

37.   poziva turško vlado, naj za potrebe žensk zagotovi zadostno število učinkovitih in varnih zatočišč;

38.   pozdravlja uvedbo telefonske številke 183 za socialne storitve za družine, ženske, otroke in invalidne osebe, na katero je mogoče prijaviti nasilje, ter številke 157 za nujno pomoč po celotni državi za žrtve trgovine z ljudmi in je prepričan, da sta lahko ti dve telefonski liniji za pomoč dober zgled za EU;

39.   ponovno poziva Turčijo, naj ratificira dodatni protokol št. 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

40.   poziva turško vlado, naj v zavetiščih za ženske opravi strukturne in kadrovske izboljšave ter odpravi pomanjkljivosti, zaradi katerih prihaja do pritožb;

41.   spodbuja turško vlado, naj naredi več za spodbujanje sodelovanja med državnimi institucijami/lokalnimi oblastmi in neodvisnimi ženskimi organizacijami; jo poziva tudi, naj zagotovi finančno podporo neodvisnim in samostojnim zatočiščem za ženske;

Politična udeležba

42.   ugotavlja, da je politična udeležba žensk v Turčiji prenizka; poudarja, da je mogoče diskriminacijo žensk včasih najbolje odpraviti z ukrepi začasne pozitivne diskriminacije, kar med drugim omogoča tudi Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, in da so nujno potrebne vzornice na vplivnih in odločujočih položajih;

43.   predlaga uporabo ukrepov za zagotovitev ustrezne zastopanosti žensk na volilnih seznamih kot najboljšega načina za kratkoročno izboljšanje udeležbe žensk v turški politiki;

44.   poziva turške politične stranke, naj sprejmejo notranja pravila, s katerimi bodo zagotovile udeleženost žensk v svojih upravnih organih na vseh ravneh;

45.   poziva politične stranke v Turčiji, da od naslednjih volitev leta 2007 naprej na volilne sezname vključijo več kandidatk, ženskam v hierarhiji stranke namenijo ustrezno vlogo in povečajo ozaveščenost o pomenu udeležbe žensk v politiki;

46.   močno obžaluje, da v turškem parlamentu še vedno ni bil ustanovljen stalni odbor za pravice žensk in enakost med spoloma; poudarja, da je treba izpolniti obljube turške vlade in obljube, ki so jih nekatere politične stranke zapisale v svojih programih, ter poziva, da je treba odbor ustanoviti čim prej;

47.   je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitve Komisije, da so ženske še vedno izpostavljene diskriminaciji, med drugim zaradi pomanjkanja izobrazbe in visoke stopnje nepismenosti v državi, ter poziva turško vlado, naj zagotovi enakost med spoloma pri dostopu do izobrazbe in trga dela, zlasti na jugovzhodu države; zato poziva, da je treba v izobraževalnem sektorju sprejeti ukrepe, da bo pedagoško osebje znalo upoštevati razlike med spoloma, ter ohraniti sistem spodbud, da bodo dekleta nadaljevala šolanje; poziva tudi k ozaveščanju učenk in učencev glede enakih pravic za ženske in moške ter pravic žensk do samoodločanja, med drugim prek učbenikov, ki vključujejo enakost med spoloma;

Izobraževanje

48.   ugotavlja, da po ocenah Unicefa vsako leto med 600 000 in 800 000 deklet, ki so dosegla obvezno starost za vpis v šolo, ne more obiskovati pouka, ker jim to prepričujejo družine ali pa so razlog logistične težave;

49.   pozdravlja kampanjo za izobraževanje deklet z naslovom "Dekleta, pojdimo v šolo!", s pomočjo katere se je v šolo vpisalo 222 800 deklic; pozdravlja tudi "Kampanjo za podporo nacionalnemu izobraževanju", ki je v štirih letih dosegla skoraj 5 milijonov odraslih, večinoma žensk iz podeželskih območij in deklet, ki niso mogla obiskovati šole;

50.   poudarja pomen izobraževanja in prispevek, ki ga lahko ima za ekonomsko neodvisnost žensk; poziva turške oblasti, da vzpostavijo sistem spremljanja, zato da bi deklice ostale v sistemu izobraževanja; poudarja, kako pomembno je, da imajo šolajoče se ženske boljši dostop do visokih šol in univerz ter da se jih čim več usmeri v discipline, kot je psihologija, da bodo pripravljene in izobražene za pomoč ženskam, ki so žrtve zlorabe;

Udeležba na trgu dela

51.   ugotavlja, da je odstotek žensk na trgu dela izjemno nizek (pod 25 %), tudi v primerjavi s povprečno stopnjo zaposlenosti žensk v EU-27, ki znaša 49 %, in da je stopnja zaposlenosti žensk padla na približno 20 %, v nasprotju z vedno večjo udeleženostjo žensk v neformalnem sektorju, do česar pogosto pride zaradi nizke stopnje izobrazbe številnih žensk, pomanjkanja institucionaliziranih, razširjenih, dostopnih in ne predragih objektov za varstvo otrok, starejših in invalidnih sorodnikov ter delitve dela v družbi glede na spol;

52.   opozarja na ugotovitev Komisije glede enakih možnosti, da so potrebne prilagoditve v skladu s pravnim redom Skupnosti, zlasti kar zadeva starševski dopust, enako plačilo, enak dostop do delovnih mest ter obvezno poklicno in socialno varnost;

53.   v luči tega pozdravlja projekte, kot sta skupni projekt med Nizozemsko in Turčijo z naslovom "Krepitev enakosti med spoloma pri zaposlovanju" in prihodnji projekt "Podpiranje podjetništva žensk", ter sodelovanje med banko Garanti Bank in združenjem podjetnic KAGIDER v zvezi s krediti v znesku do 30 000 dolarjev ter brezplačnim usposabljanjem za podjetnice;

54.   poziva turško vlado, naj ustanovi organ oziroma več organov za spodbujanje, analizo, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja moških in žensk na trgu dela, vključno s poklicnim usposabljanjem v smislu člena 8(a) Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(5);

55.   poziva socialne partnerje in turško vlado, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev prehoda iz neformalnega gospodarstva v formalno; poziva Komisijo, naj podporo tem prizadevanjem vključi med svoje prednostne naloge;

56.   poziva turško vlado, naj zagotovi natančne podatke o diskriminaciji žensk, vključno z dostopom žensk, ki nosijo naglavno ruto, do trga dela, da bi ugotovili, ali obstaja nevarnost posredne diskriminacije na podlagi spola;

57.   poziva turško vlado, naj izboljša položaj delavcev na domu, med katerimi so večinoma ženske; v zvezi s tem poziva Turčijo, naj podpiše in ratificira konvencijo št. 177 Mednarodne organizacije dela in razširi turško delovno zakonodajo, da bo vključevala tudi delavce na domu;

58.   znova poziva turško vlado, naj pripravi in izvaja nacionalne akcijske načrte o ženskah in zaposlovanju z omejenim časovnim okvirom in konkretnimi cilji, kar je danes praksa v državah članicah EU;

59.   poziva turško ministrstvo za delo in socialne partnerje, naj vprašanja enakosti med spoloma vključijo v svoje politike in v kolektivne delovne pogodbe, ter poziva turške sindikate, naj organizirajo delo v neformalnem sektorju in usposobijo sindikalne predstavnike glede vprašanj enakosti med spoloma; v zvezi s tem pozdravlja pobude zveze sindikatov Türk-IS;

60.   poudarja, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri spodbujanju pravic žensk in njihovega udejstvovanja v gospodarskem, družbenem in političnem življenju; poziva socialne partnerje, naj še bolj spodbujajo vključevanje žensk v organe, ki so udeleženi v socialnem dialogu;

61.   je sklenil, da bo redno ocenjeval napredek glede pravic žensk v Turčiji, kar bo potekalo vzporedno in v povezavi z letnim poročilom Komisije o napredku, ter da bo napredek Turčije na tem področju ocenjeval v skladu z merili, opredeljenimi v tem poročilu;

o
o   o

62.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, posebnemu poročevalcu Združenih narodov o nasilju nad ženskami, generalnemu direktorju Mednarodne organizacije dela ter vladi in parlamentu Turčije.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0381. (2) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 385. (3) Leyla Şahin proti Turčiji, primer št. 44774/98. (4) Vir: Nimet Çubukçu, turški minister, pristojen za pravice žensk. (5) UL L 39, 14.2.1976, str 40. Direktiva kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 5.10.2002, str. 15).