Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutkov teritorialne agende EU o regionalnem razvoju in Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih,

–   ob upoštevanju poročila z dne 20. januarja 2006 z naslovom "Oblikovanje Evrope inovacij", ki ga je skupina neodvisnih strokovnjakov za raziskave, razvoj in inovacije oblikovala po neuradnem srečanju predsednikov držav ali vlad v Hampton Courtu (poročilo skupine Aho),

–   ob upoštevanju sporočila Komisija z dne 12. junija 2006 z naslovom "Strategija za rast in delovna mesta ter reforma evropske kohezijske politike - Četrto poročilo o napredku glede kohezije" (KOM(2006)0281),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2002 o drugem poročilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o ekonomski in socialni koheziji(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o vlogi teritorialne kohezije v regionalnem razvoju(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2005 o vlogi neposredne državne pomoči kot orodju regionalnega razvoja(3),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada(4),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o selitvi proizvodnje v okviru regionalnega razvoja(6),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2006 o proračunu za leto 2007: poročilo Komisije o letni strategiji politik(8),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun (A6-0150/2007),

A.   ker strukturne politike nesporno koristijo koheziji na področju socialnih, gospodarskih in regionalnih politik ter izboljšanju ravni upravljanja na lokalni in regionalni ravni;

B.   ker se ta novi pozitivni učinek razlikuje od regije do regije, zato se želi s to resolucijo podati priporočila za dosego najboljših možnih učinkov v novem programskem obdobju 2007-2013;

C.   ker se trenutno oblikujejo omenjeni osnutki projekta teritorialne agende EU in Leipziške listine, ki jih bo mogoče sprejeti na neuradnem ministrskem srečanju o urbanem razvoju in regionalni koheziji 24. in 25. maja 2007 v Leipzigu;

D.   ker je za večji učinek strukturnih skladov na kohezijo EU treba povečati vlogo malih in srednje velikih podjetij pri raziskavah, razvoju in inovacijah ter njihov dostop do storitev, ki jih nudijo javne ustanove, ki se posvečajo raziskavam;

E.   ker je po podatkih iz prej omenjenega četrtega vmesnega kohezijskega poročila letna rast BDP na prebivalca za obdobje 1995-2002 v trinajstih kohezijskih državah znašala 3,6 % in je bila tako višja od rasti v EU petnajstih držav, ki je v povprečju znašala 2,2 %;

F.   ker vsak evro, ki se v EU porabi za kohezijsko politiko, ustvari povprečno za 0,90 evra dodatnih stroškov v najmanj razvitih regijah (cilj 1) in za 3 evre dodatnih stroškov v regijah, ki so v procesu preoblikovanja (cilj 2);

G.   ker pri ustvarjanju kohezije ne morajo veljati le pravila svobodne igre tržnih sil, kot so si to zamislili ustanovitelji Evropske unije, temveč so potrebni javni posegi, ki omogočajo vzpostavitev ponovnega ravnotežja med regijami;

H.   ker imajo strukturne politike pomembno vlogo pri krepitvi ozemeljske kohezije in se bodo morale prilagoditi novim ozemeljskim izzivom v EU, kot so staranje prebivalstva, razvoj kmetijskega trga in vprašanja glede priseljevanja, energije in podnebnih sprememb;

I.   ker je "policentrizem" vodilni motiv evropske ozemeljske strategije, ki jo je treba upoštevati v izvajalnem delu nove kohezijske politike;

J.   ker je potrebno izboljšati preglednost kohezijske politike;

K.   ker je treba zagotoviti, da podjetja, ki prejemajo finančna sredstva Skupnosti, v določenem daljšem obdobju ne preselijo svojih dejavnosti, in ker jih je treba v nasprotnem primeru izključiti iz programov sofinanciranja ter od njih zahtevati vračilo pomoči, če je ne uporabljajo pravilno,

1.   poudarja ključno vlogo kohezijske politike pri podpori notranjega trga, in sicer prek trgovinskih tokov in delovnih mest, ki nastajajo pri oblikovanju in izvajanju projektov, ki jih sofinancira EU;

2.   vztraja na pomenu celostne in trajnostne strukturne politike, ki na smiseln način združuje ukrepe strukturnih in kohezijskih skladov ter drugih politik Skupnosti; zahteva, da se z ukrepi obveščanja in izobraževanja vsi zadevni akterji, zlasti akterji na terenu, seznanijo s pojmom celostne politike in jo tudi uporabljajo;

3.   poudarja, da bi morale Komisija, države članice in regionalne ter lokalne oblasti posebno pozornost nameniti doseganju ciljev, ki so bili vključeni v vse politike in ukrepe izvajalnega dela nove kohezijske politike, da bi preprečili izključevanje prebivalstva iz družbe;

4.   znova poziva, da podjetja, ki so prejela državno pomoč in so svoje dejavnosti preselila na drugo območje znotraj EU, v obdobju sedmih let po preselitvi ne smejo biti upravičena do pomoči za dejavnosti, ki jih opravljajo v novem kraju poslovanja, ter da ne smejo prejemati sredstev iz strukturnih skladov in državne podpore;

5.   zahteva od Komisije, naj preuči, katere javne nacionalne in regionalne politike spodbujajo konvergenco, in naj na to temo oblikuje sporočilo, da bi lahko preučili možnosti, kako v okviru prihodnje kohezijske politike dodeljevanje sredstev podrediti ustrezni nacionalni politiki rasti, ki bi morala biti opredeljena s količinskimi pokazatelji, da bi tako izboljšali učinkovitost kohezijske politike;

6.   meni, da bi morale Komisija in države članice povečati prispevek Evropskega socialnega sklada pri izvajanju evropske strategije zaposlovanja, in sicer z okrepitvijo njunega razmerja, in to povečanje takoj ponazoriti z ustreznimi kazalci za spodbujanje enakih možnosti;

7.   poziva Komisijo, naj poišče nove načine za združevanje politik in instrumentov strukturnih politik z drugimi politikami in orodji Skupnosti, da bi povečali sinergijo pri spodbujanju trajnostne konkurenčnosti, raziskav in inovacij ter se pri tem zgledovali po delu medresorske delovne skupine Komisije, pristojne za omenjena področja;

8.   regijam in državam članicam predlaga, naj v operativnih programih oblikujejo kvantitativne cilje za področje raziskav, razvoja in inovacij;

9.   vabi Svet in Komisijo, da preučita, v kolikšni meri so izvedljive obveznosti, kot je na primer obveznost iz prej omenjenega poročila Aho, v skladu s katero je treba z naslednjim programskim obdobjem 2007-2013 najmanj 20 % strukturnih skladov nameniti za rast raziskav, razvoja in inovacij, in naj se ne osredotočata le na velike projekte in centre odličnosti, temveč tudi na manjše projekte, ki potekajo v manj razvitih regijah, še posebej tiste, ki prispevajo k trajnostnemu regionalnemu razvoju;

10.   predlaga Svetu in Komisiji, naj z uporabo obstoječih sredstev, kot so mreže evropskih informacijskih centrov in centrov za prenos inovacij, spodbujata oblikovanje tehnološkega animatorja na lokalni in regionalni ravni, ki se ga bo financiralo iz strukturnih skladov in bi bil povezan z regionalnimi projekti, tehnološkimi parki, grozdi in mrežami ter bo spodbujal inovacije v podjetjih, še zlasti v malih in srednje velikih, katerim bi omogočal tudi dostop do evropskih sredstev in programov;

11.   pozdravlja oblikovanje osnutkov teritorialne agende EU in Leipziške listine, vendar ob tem poudarja, da mora biti v teh strateških dokumentih bolj natančno opredeljeno, kako določiti ukrepe za izpolnjevanje zastavljenih ciljev in kakšno naj bo pri tem sodelovanje držav članic; v okviru omenjenega neuradnega ministrskega srečanja v Leipzigu 24. do 25. maja 2007 trdno vztraja pri tem, da se države članice uradno zavežejo k trajnostnemu razvoju mest;

12.   meni, da je ocena dolgoročnih učinkov uporabe strukturnih skladov na različnih ravneh nujno potrebna za pripravo bodočih zakonodajnih aktov in za dobro proračunsko upravljanje na tem področju;

13.   predlaga institucijam EU in državam članicam, naj spodbujajo dobre prakse in z ustreznimi kazalci merijo učinke politik Skupnosti na kohezijo ter da se dodelijo nova sredstva in naloge Evropski opazovalni mreži za prostorsko načrtovanje (EPSON), da ta začne delovati kot resnični center za spremljanje učinka strukturnih politik na kohezijo;

14.   poziva Komisijo, naj prav tako preveri ozemeljski učinek namenske dodelitve sredstev in zlasti oceni, če namenitev evropskih sredstev za uresničitev ciljev Lizbonske strategije dejansko prispeva k uravnoteženemu in skladnemu regionalnemu razvoju;

15.   vabi Komisijo, države članice, regije in lokalne oblasti, še posebej tiste, ki so zajete v konvergenčnem cilju, naj s spodbujanjem celostnega razvoja in z oblikovanjem policentričnih območij prednostno obravnavajo ukrepe za preprečevanje ozemeljskih neravnovesij;

16.   zahteva od Komisije, držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti, naj preučijo, kateri instrumenti so najbolj primerni za doseganje ozemeljskega ravnotežja med mesti in podeželjem, in sicer ob zagotavljanju dopolnjevanja med podeželskim in regionalnim razvojem, spodbujanju celostnega strateškega pristopa za razvoj mestnih območij v povezavi z okoliškimi primestnimi in podeželskimi območji ("gravitacijska območja") in s spodbujanjem izmenjave dobrih praks, še posebej v ozemeljskih in sektorskih mrežah za boljše upravljanje s sredstvi, predvsem v okviru "Evropskega tedna regij in mest", ki poteka v Bruslju;

17.   poziva Komisijo, države članice in regije, naj v večji meri uporabljajo strukturne sklade za spodbujanje trajnostnega in neodvisnega razvoja regij, ki se soočajo z izseljevanjem, in za odpravljanje negativnih posledic demografskih sprememb;

18.   poziva Komisijo, države članice in regionalne ter lokalne oblasti, naj spodbujajo doprinos kohezijske politike k uresničevanju nove strategije trajnostnega razvoja, in sicer predvsem prek virov obnovljive energije, prometnega sistema, ki bolj učinkovito izrablja možnosti multimodalnega prometa, ter ponovne uporabe in recikliranja;

19.   predlaga Komisiji, državam članicam ter regijam in lokalnim oblastem, naj na podeželju podpirajo in spodbujajo gospodarske dejavnosti, povezane z razvojem novih tehnologij, pri katerih ni potrebna geografska bližina velikih mestnih središč;

20.   poudarja vlogo, ki jo igra v kohezijski politiki ozemeljsko sodelovanje, in organe upravljanja poziva, naj z oblikovanjem različnih mrež ozemeljskega in sektorskega sodelovanja spodbujajo čezmejno in medregijsko sodelovanje ter posredovanje izkušenj in dobrih praks na regionalni in lokalni ravni prek pobude "Regije za gospodarsko spremembo";

21.   poleg BDP na prebivalca zahteva tudi uporabo drugih teritorialnih kazalcev merjenja stopnje kohezije, kot na primer stopnja in kakovost zaposlovanja, stopnja razlik BDP med sosednjimi regijami, indeks decentralizacije in dostopnosti, dodeljena sredstva za infrastrukturo in promet, stopnja dejavnosti na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja ter raznovrstnost proizvodnje na območju;

22.   poziva Komisijo, naj skupaj z Eurostatom sprejme odločitev glede uporabe novih količinskih in kakovostnih kazalcev kohezije v okviru vmesne ocene nove kohezijske politike leta 2009;

23.   poziva Komisijo, naj preuči učinek finančnega vzvoda strukturnih skladov za spodbujanje zasebnih naložb v okviru nove kohezijske politike in poudari potrebo po sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem;

24.   predlaga Komisiji, naj pridobi natančnejše podatke o kakovosti in trajnosti delovnih mest, ki so bila ustvarjena s pomočjo strukturnih skladov;

25.   opozarja Komisijo, da je pomanjkanje upravnih zmogljivosti, še posebej na ravni oblikovanja regionalne in lokalne uprave, lahko velika ovira pri optimiziranju učinka kohezijskih politik, zato jo poziva k razvoju orodja iz tripartitnih pogodb in konvencij ter k nadaljnji krepitvi upravnih zmogljivosti pri izvajanju nove kohezijske politike, med drugim z uvedbo mreže akreditiranih izobraževalcev, s čimer bo v posamezni državi članici zagotovljena skladnost izobraževanja in osveščanja znotraj organov upravljanja, še zlasti na regionalni in lokalni ravni;

26.   poudarja, da je treba pri izvajanju kohezijske politike uresničevati načelo o partnerstvu, po katerem morajo biti partnerji natančno obveščeni, njihova stališča morajo biti zapisana v ocenah, hkrati pa morajo biti predvideni potrebni ukrepi za njihovo usposabljanje, ki jim bo omogočilo uresničitev nalog;

27.   vabi Komisijo, naj v okviru uredbe o izvajanju(9) sprejme ukrepe za večjo preglednost strukturnih posegov, in to ne le pri velikih infrastrukturnih projektih, temveč tudi pri malih projektih, ter naj natančneje spremlja izvajanje obveznih ukrepov obveščanja in kaznuje države članice, ki so odgovorne za hude kršitve teh pravil; vabi organe upravljanja, naj evropske poslance vključijo v obveščanje v zvezi z izvedbami, financiranimi iz strukturnih skladov;

28.   poudarja, da projekti, ki jih financira EU, predstavljajo evropsko bližino in solidarnost, zato morajo regionalne oblasti in države članice spoštovati in delovati v skladu z ukrepi, ki jih določa uredba o izvajanju, da bi povečali preglednost strukturnih posegov in okrepili napore, da se izpostavi konkretne rezultate, ki jih kohezijska politika Skupnosti prinaša državljanom;

29.   ocenjuje, da je treba izvesti nove študije, ki bodo prikazale različne scenarije o prihodnosti financiranja kohezijske politike EU; meni, da je treba izvesti primerjavo med glavnimi instrumenti financiranja (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, prvi steber skupne kmetijske politike, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) glede njihovega učinka na razvoj Evropske unije 27 članic;

30.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru.

(1) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 329. (2) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 509. (3) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 501. (4) UL L 210, 31.7.2006, str. 79. (5) UL L 210, 31.7.2006, str. 25. (6) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 123. (7) UL L 291, 21.10.2006, str. 11. (8) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 357. (9) Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (UL L 371, 27.12.2006, str. 1).