Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU" (KOM(2006)0502),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Investiranje v raziskave: akcijski načrt za Evropo" (KOM(2003)0226),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti z naslovom "Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje: skupni pristop" (KOM(2005)0488) ter ustreznih delovnih dokumentov Komisije (SEK(2005)1253 in SEK(2005)1289),

–   ob upoštevanju poročila z dne 20. januarja 2006 neodvisne skupine strokovnjakov za raziskave in razvoj ter inovacije, ki je bila vzpostavljena po vrhu v Hampton Courtu 27. oktobra 2005, z naslovom "Ustvarjanje inovativne Evrope" (Ahovo poročilo),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000, cilj katerega je bil iz Evrope narediti najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ter sklepov predsedstva z zasedanj Evropskih svetov v Bruslju 22. in 23. marca 2005 ter 23. in 24. marca 2006,

–   ob upoštevanju sklepov 2769. zasedanja Sveta za konkurenčnost dne 4. decembra 2006,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za Lizbonsko strategijo" (KOM(2005)0024),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program Skupnosti" (KOM(2005)0330),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti: financiranje rasti MSP – dodajanje evropski vrednosti" (KOM(2006)0349),

–   ob upoštevanju nacionalnih programov reform, ki so jih predstavile države članice, jesenskih poročil držav članic za leto 2006 o izvajanju njihovih nacionalnih programov reform in ocene Komisije o izvajanju nacionalnih programov reform v njenem letnem poročilu o stanju (KOM(2006)0816),

–   ob upoštevanju Priporočila Sveta 2005/601/ES z dne 12. julija 2005 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (2005-2008)(1) in Sklepa Sveta 2005/600/ES z dne 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(2), ki skupaj predstavljajo "Integrirane smernice za rast in zaposlovanje",

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013)(3),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006, ki vzpostavlja Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (2007-2013)(4),

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta (KOM(2006)0604),

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o patentu Skupnosti (KOM(2000)0412) in njenega besedila, kot ga je spremenilo predsedstvo,

–   ob upoštevanju okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije(5) ter sporočila Komisije z naslovom "Boljša uporaba davčnih olajšav za raziskave in razvoj" (KOM(2006)0728),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Evropsko poročilo o konkurenčnosti za leto 2006" (SEK(2006)1467) in Sporočila Komisije z naslovom "Gospodarske reforme in konkurenčnost: ključna sporočila Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2006" (KOM(2006)0697),

–   ob upoštevanju pregleda stanja na področju inovacij v Evropi 2006, ki jasno kaže, da so Združene države Amerike in Japonska na tem področju pred EU,

–   ob upoštevanju letnega pregleda "OECD Science, Technology and Industry Outlook 2006",

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2006 o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti "Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje: skupni pristop"(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o prihodnji evropski patentni politiki(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 o Lizbonski strategiji(8),

–   ob upoštevanju poročila strokovne skupine iz julija 2004 z naslovom "Izboljšanje institucij za prenos tehnologije iz znanosti v podjetja",

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki ga je ta izdal na lastno pobudo, z naslovom "Naložbe v znanje in inovacije" (EESO 40/2007, INT/325),

–   ob upoštevanju pobude i2010, zlasti sporočila Komisije z naslovom "Akcijski načrt za e-upravo i2010: pospeševanje e-uprave v Evropi za dobro vseh" (KOM(2006)0173),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o inovacijah na področju storitev iz novembra 2006,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o prispevku prihodnje regionalne politike k inovativnim zmogljivostim Evropske unije(9),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbor za pravne zadeve (A6-0159/2007),

A.   ker je zaradi svetovne konkurence treba upoštevati stopnjo razvoja Lizbonske strategije in torej pomen še obsežnejše inovacijske strategije,

B.   ker je raznolikost preko inovacij ena od možnosti EU, da obvladuje izzive globalizacije,

C.   ker je treba povečati prenos rezultatov akademskih raziskav zlasti v mala in srednje velika podjetja ter razpoložljivost rezultatov raziskav, zlasti za inovacije s socialno razsežnostjo, in ker je treba preučiti geografsko koncentracijo inovacijskih platform za uporabo znanja in raznolikosti v različnih regijah EU,

D.   ker obsežne zaloge specialističnih znanstvenih dognanj v raziskovalnih središčih EU niso dovolj izkoriščene,

E.   ker okolje na področju podpore inovacijam ni konkurenčno ter ne določa preglednih in pravičnih pogojev za vse udeležence, ki izvajajo inovativne dejavnosti, vključno z malimi inovativnimi podjetji in središči za tehnološke inovacije,

F.   ker običajen pristop k inovacijam, ki združuje tehnološke pobude in povpraševanje, ni zadosten in zahteva sočasno spodbujanje ugodnih tržnih pogojev, da se ustvari zakonodajno okolje, ki spodbuja inovacije,

G.   ker učinkovit notranji trg, ki ga spodbuja Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(10), ustvarja ugodne razmere za inovacije s povečano konkurenco v večjem in bolj stabilnem gospodarskem prostoru, ki spodbuja večje naložbe in spodbuja mobilnost delavcev,

H.   ker so na enotnem trgu še vedno ovire za prost pretok blaga, storitev in delovne sile, zaradi katerih se evropska podjetja ne morejo dovolj razširiti, da bi bile naložbe v raziskave in inovacije donosne,

I.   ker je poglavitni cilj inovacij okrepiti konkurenčnost EU in izboljšati kakovost življenja njenih državljanov,

J.   ker načelo odličnosti, ki je primerno predvsem pri podpori najbolj prednostnih znanstvenih raziskav, ovira zdravo konkurenčnost na področju podpore inovativnosti in iz programov pomoči izključuje manjše akterje (inovativna podjetja, tehnološka in inovacijska središča, raziskovalna središča),

K.   ker inovacije pomagajo tudi pri ohranjanju tradicionalnih sektorjev,

L.   če upoštevamo vlogo inovacij pri oblikovanju socialnih modelov držav članic,

M.   ker inovacije lahko prispevajo k vključevanju družbenih skupin, kot so invalidi,

N.   ker blago, storitve in postopki ponujajo premalo izkoriščen inovacijski potencial EU,

O.   ker je zelo pomembna institucionalna podpora postopku za upravljanje znanja na področju inovacij in avtorskih pravic,

P.   če upoštevamo financiranje inovacijske politike in čedalje večji pomen, ki ga daje javnim naročilom in javno-zasebnemu partnerstvu,

Q.   ker je izobraževanje, vključno z interdisciplinarnim poučevanjem na področjih, ki zadevajo tradicionalna znanja, predpogoj za inovativnost in ker mora biti inovativnost sestavni del izobraževalnih programov na vseh ravneh poučevanja,

R.   ker lahko vseživljenjsko učenje prispeva k razvoju znanja na področju inovativnosti in ker spodbujanje informacijske družbe omogoča boj proti zapostavljenosti na trgu delovne sile,

S.   ker je oblikovanje evropskih kakovostnih standardov in predpisov v zgodnji razvojni fazi proizvodov in storitev nove generacije lahko navdih za inovacije,

T.   ker mora Sedmi okvirni program spodbujati oblikovanje večjega in okrepljenega evropskega raziskovalnega prostora, usmerjenega na točno določene specifične cilje,

U.   ker ima opredelitev inovacij v priročniku OECD iz Osla široko razlago in postaja standard v institucijah Skupnosti,

1.   podpira predlog Komisije o sprožitvi nove pobude za vodilne trge, da bi se olajšal prihod novih inovativnih izdelkov in storitev na tržišče na področjih, kjer lahko Evropska unija postane vodilna sila na svetovni ravni; meni, da je treba z novo pobudo za vodilne trge, ki bo imela poudarek predvsem na ustvarjanju in trženju inovativnih proizvodov in storitev, začeti zlasti na področjih, kjer je veliko potencialno povpraševanje in zagotoviti, da pri tem ne zaostajajo manj razvite regije;

2.   poudarja, da se je treba pri oblikovanju politike za podporo inovacijam usmeriti v inovacije v širšem smislu, da se vključijo storitveni sektor, vključno s turizmom, in netehnološke inovacije, kar pomeni inovacije na področju trženja in organizacije; v celoti potrjuje sklepe Sveta za konkurenčnost z dne 4. decembra 2006, v katerih Svet poziva Komisijo, naj pripravi politične smernice o inovacijah na področju storitev in netehnoloških inovacijah, ter poziva Komisijo, naj v te razprave vključi zlasti organizacije, ki predstavljajo mala podjetja in domačo obrt;

3.   opozarja, da ni sistematične javne podpore s preglednimi pogoji, čeprav imajo mala in srednje velika podjetja, grozdi ter sodelovanje med organizacijami, podjetji, univerzami in raziskovalnimi središči posebno vlogo pri uvajanju inovativnih rešitev, tudi v sektorjih nizke in srednje visoke tehnologije; kljub temu pozdravlja novi okvir državne pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije, ki vključuje seznam posebnih ukrepov za podporo inovativnim dejavnostim malih in srednje velikih podjetij;

4.   poziva države članice, naj ponovno oživijo evropska podjetja in njihov inovacijski potencial tako, da zmanjšajo birokracijo ter s tem izboljšajo kakovost ureditve in hkrati zmanjšajo upravno breme; je trdno prepričan, da bo boljša ureditev, zlasti zmanjšanje nepotrebnih regulativnih bremen za mala in srednje velika podjetja, omogočila ugodne tržne pogoje in pomagala dati na vodilne trge nove inovativne proizvode in storitve ter povečala tudi zaupanje potrošnikov in spodbudila pobude, kot je predlagani program Eurostars;

5.   pozdravlja začetek delovanja široko zastavljene inovacijske strategije za mala in mikro podjetja, katerih inovacijski potencial, zlasti pri nizki in srednje visoki tehnologiji ter netehnoloških inovacijah, še ni dovolj priznan in izkoriščen; kljub temu obžaluje, da v navedenem sporočilu Komisije o prenosu znanja v prakso niso predlagani operativni ukrepi za takšna podjetja; zato poziva Komisijo in Svet, naj vključita njihove posebne značilnosti in potrebe v deset prednostnih nalog široko zastavljene inovacijske strategije, ter poziva Komisijo, naj v povezavi z njihovimi predstavniškimi organizacijami predloži Svetu in Parlamentu poseben program za razvoj inovacij v širšem smislu v takšnih podjetjih, ne glede na področje njihovega delovanja;

6.   poudarja pomen znanosti, tehnologije in inovacij na področju izobraževanja in kulture; izpostavlja, da je treba v učne programe vključiti dejavnosti in pobude za privabljanje mladih k znanosti in inovacijam; meni, da je treba izboljšati in povečati kakovost in obseg programov vseživljenjskega učenja ter spodbuditi rabo informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi ustvarili na zanju temelječo družbo, ki bo podpirala evropsko inovativnost;

7.   priporoča Komisiji in državam članicam, naj ocenijo vzpostavitev pravega evropskega sistema nadaljnjega izobraževanja, ki bi pomagal oblikovati trdnejši evropski trg dela;

8.   meni, da so na ravni EU, na regionalni in lokalni ravni potrebni ukrepi za povečanje števila diplomantov, še posebej diplomantk, na področju znanosti, inženirstva in tehnologije ter tudi na področju primarnih raziskav, še posebej s pomočjo posebnega programa "Ljudje" znotraj Sedmega okvirnega programa, s štipendijami, nagradami in drugimi spodbudami ter s spodbujanjem žensk, naj ustanovijo inovacijska podjetja, še posebej preko mentorskih projektov in drugih oblik podpore;

9.   predlaga, da se vzpostavi tehnološka in znanstvena infrastruktura, potrebna za nastajanje inovativnih rešitev v že obstoječih terciarnih izobraževalnih ustanovah, da bi se zagotovilo razvojne perspektive raziskovalnim središčem; opozarja na pomen financiranja visokokakovostne fizične in tehnološke infrastrukture za privabljanje naložb in olajšanje delovne mobilnosti;

10.   poudarja, da je za inovativne postopke potrebna ustrezna ozemeljska organizacija, pri kateri je treba določiti nove modele odnosov med podjetji, raziskovalnimi središči in univerzami (npr. grozdi, območja, platforme), ter opozarja na pozitiven učinek, ki ga lahko imajo inovacije na organizacijske postopke; poziva države članice, naj uporabijo strukturne sklade za izgradnjo nove in krepitev obstoječe tehnične infrastrukture za razvoj inovacij v obliki inovacijskih središč, tehnoloških inkubatorjev ter središč za raziskave in razvoj v regijah z zadostnim inovacijskim potencialom in potencialom znanja; meni, da je pogoj za vzpostavljanje inovacijske zmogljivosti v EU brezplačen ali nizkocenoven širokopasovni dostop, ki je namenjen olajševanju ustanavljanja podjetij, ki temeljijo na znanju; pozdravlja prizadevanja za spodbujanje prenosa znanja med univerzami in drugimi javnimi raziskovalnimi organizacijami ter industrijo;

11.   poziva države članice, naj preučijo in uvedejo davčne spodbude, ki bodo spodbujale podjetja, da vlagajo v raziskave, razvoj in inovacije, po potrebi pa naj pripravijo strukturni pregled obstoječih mehanizmov in spodbud;

12.   poziva države članice k tesnemu sodelovanju, da se dokončno vzpostavi notranji trg ter da dosežejo politično soglasje o zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepih na področjih, na katerih so še vedno ovire, ki otežujejo prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile ter tako onemogočajo podjetjem, da bi kapitalizirala naložbe v inovacije;

13.   meni, da je treba zmanjšati ovire za prost pretok proizvodnih dejavnikov in izdelkov na notranjem trgu, saj to lahko pomaga zagotoviti enostavnejši dostop do tveganega kapitala, pri čemer bo zagotovljena mobilnost raziskovalcev in tehnološko inovativnega blaga in storitev ter izboljšan pretok znanja, kar vse prispeva k razvoju pristnega evropskega inovacijskega področja; meni, da je treba uporabne inovativne rešitve, značilne za industrijo storitev, bolj upoštevati in da bo nadaljnje odstranjevanje ovir prostemu pretoku blaga, storitev in kapitala, svobodnemu ustanavljanju in prostemu pretoku oseb, tudi delavcev, spodbudilo inovacije;

14.   ugotavlja pozitivne učinke obstoja evropskih tehnoloških platform in sodelovanje EUREKA skupin v takih platformah ter poziva države članice, naj podpirajo te platforme in pospešujejo vzpostavitev drugih omrežij evropskih tehnoloških platform; pozitivno ocenjuje tudi pripravo skupnih evropskih tehnoloških pobud na ključnih področjih za evropske inovacije, kot na primer predlagan Eurostars program, ki se bodo izoblikovale v javno-zasebna partnerstva;

15.   poziva države članice, naj glede na stopnjo pomembnosti določijo področja, za katera menijo, da so najbolj inovativna, in sicer za uporabne raziskave in tehnologijo ter za netehnološke dejavnosti, kot je teorija trženja ali birokratska organizacija, in naj poleg svojih prednostnih nalog podpirajo tudi prednostne naloge, ki so jih določile evropske tehnološke platforme na področju inovacij;

16.   poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljših praks ter prepoznavanje in izmenjavo izkušenj, pridobljenih na podlagi neustreznih praks, zlasti za spodbujanje boljše ureditve skupnih tehnoloških pobud, ki temeljijo na specializiranih javno-zasebnih partnerstvih in bodo spodbujale razvoj inovacij tudi v manj razvitih regijah EU;

17.   opozarja Komisijo in države članice na dejstvo, da mora Evropski tehnološki inštitut , če bo ustanovljen, vlagati v odnos med znanstvenimi ustanovami in podjetji preko osredotočenja na inovacije; poleg usklajevanja znotraj trikotnika znanja, bi moral spodbujati konkurenco na področju inovacij; tako bo zmožen znatno prispevati k prenosu evropskega potenciala na področju inovacij v prakso;

18.   spremlja ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta ter poziva, naj bosta inovativnost in možnost za dejansko izvajanje izbranih projektov pomembni merili pri izbiri raziskovalnih tem;

19.   poudarja, da se mu zdi cilj 3 % BDP za sredstva za raziskave in razvoj, ki ga določa Lizbonska strategija, minimalen;

20.   se zaveda, da se zaradi negotovosti, ki je neločljivo povezana z raziskavami in razvojem, zmanjšuje pripravljenost finančnih trgov za naložbe v projekte raziskav in razvoja; pozdravlja predlog Komisije o skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja, katerega namen bi bil s posojili in jamstvi omogočiti naložbe v zelo tvegane projekte raziskav in razvoja;

21.   ugotavlja, da obstaja program za konkurenčnost in inovacije, ki zagotavlja ustrezne finančne instrumente, ter navedeno sporočilo Komisije o financiranju rasti malih in srednjih podjetij, ki napoveduje konkretne ukrepe za povečanje naložb tveganega kapitala;

22.   poudarja, da je dostop manjših in srednje velikih podjetij, mikro podjetij in podjetnikov do sredstev bistven za dvig ravni raziskav in razvoja, za razvoj novih tehnologij in prenos inovativnih rešitev na trg; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati tako zgodnje kot stalno financiranje, ki traja dovolj dolgo; vendar opozarja, da sedanji sistem tveganega kapitala ne izpolnjuje finančnih potreb ciljne skupine, zlasti glede netehnoloških inovacij; zato poziva države članice, naj uporabijo javna sredstva, vključno s strukturnimi skladi, za začetek vzpostavitve skladov tveganega kapitala v obliki javno-zasebnih partnerstev v regijah in na področjih z inovacijskim potencialom in dobrim temeljnim znanjem; poleg tega poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad, naj opredelijo ustrezne načine financiranja, tako da prilagodijo tvegani kapital ali po potrebi oblikujejo inovativne instrumente financiranja;

23.   poziva države članice ter regionalne in lokalne skupnosti, naj v okviru programa za konkurenčnost in inovacije sprejmejo inovativne rešitve, prijazne do okolja, ter opozarja, da obstaja možnost, da se finančno pomoč, kot v primeru programa Jeremie, uporabi za mala in srednja podjetja; spodbuja Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj uporabijo obnovljive vire finančne podpore za raziskave, usmerjene v inovacije, kot je sistem "bonov za inovacije"; spodbuja odgovorne akterje na regionalni ravni, naj s sredstvi iz strukturnih skladov financirajo tudi poskusne in zato tvegane ukrepe;

24.   poziva ustrezne akterje na regionalni in lokalni ravni, naj ustvarijo ugodne pogoje in spodbujajo inovacije kot ključno točko operativnih programov ter naj znaten del sredstev iz strukturnih skladov namenijo naložbam v znanje, inovacije ter nadaljnje usposabljanje. Poleg drugih koristi bodo na ta način ustvarjena nova delovna mesta, povečala se bo zaposljivost ter preprečen bo "beg možganov" in ustavljen trend zmanjševanja števila prebivalstva na podeželju; države članice poziva tudi, naj to podprejo z javnimi naložbami v visokošolske ustanove, ki bodo namenjene posebej za razvoj nadarjenih posameznikov.

25.  Komisijo poziva, naj ovrednoti rezultate kakovostne, količinske in finančne ocene projektov in akcij na način, ki vodi k postopnemu izboljšanju učinkovitosti prihodnjih akcij;

26.   pričakuje, da bo večja konkurenca, ki jo ustvarja notranji trg, spodbudila družbe, da namenijo več finančnih sredstev za raziskave in inovacije; poziva družbe, naj nekaj dobička vložijo nazaj v raziskave in tehnološki razvoj;

27.   meni, da imajo ekološke inovacije pomembno vlogo pri izboljšanju energetske učinkovitosti, razvoju čiste in varne energetske oskrbe (vključno z obnovljivimi viri energije in čisto fosilno energijo) in krepitvi evropske konkurenčnosti; zato meni, da je treba ekološkim inovacijam posvetiti večjo pozornost v evropski in nacionalnih inovacijskih strategijah ter da bi morala EU začeti uporabljati tudi pristop "top runner";

28.   opozarja, da lahko urbana središča odigrajo pomembno vlogo pri izdelavi inovacijske strategije za celotno regijo in da lahko morda prevzamejo pobudo z nekaterimi obetajočimi projekti, kot denimo izkoriščanje možnosti za toplotno posodabljanje in soproizvodnjo toplote in električne energije, ali druge pobude, kot je razvoj znanstvenih in tehnoloških parkov;

29.   posebej opozarja na težave, ki jih imajo manj razvite regije pri pridobivanju zasebnih kapitalskih naložb, ter poziva države članice in akterje na lokalni in regionalni ravni, naj bolje izkoristijo možnosti posojil EIB ter naj krepijo javno-zasebna partnerstva na področju inovativnih dejavnosti, s posebnim poudarkom na najboljši praksi in učinkoviti porabi javnih sredstev;

30.   poudarja potrebo po krepitvi vloge podjetij kot glavne gonilne sile v ozadju inovacij in ne le kot uporabnika inovativnih postopkov in mehanizmov;

31.   ugotavlja, da ima evropska pobuda INNOVA bolj dinamičen pristop k ustanavljanju ter podpiranju inovativnih podjetij v storitvenem sektorju;

32.   poziva Komisijo, naj spodbudi uporabo preoblikovanih mrež evropskih informativnih središč in inovacijskih relejnih središč za opravljanje kompleksnih storitev na regionalni ravni za vse udeležence v inovacijskem postopku, zlasti za posamezne inovatorje in mala inovativna podjetja; spodbuja sektorske in posredniške organizacije, kot so gospodarske zbornice in druga informativna središča, naj v sodelovanju z evropskimi informativnimi središči in inovacijskimi relejnimi središči delujejo kot informacijska točka, kjer so na enem mestu na voljo vse informacije; zato poziva Komisijo, naj vlogo razvijalcev in svetovalcev pri inovacijah, ki jo igrajo posredniške organizacije, ki predstavljajo mala in srednje velika podjetja, podpre z razvojem podpore spremljajočim in svetovalnim mehanizmom;

33.   poziva države članice, naj nadaljujejo s prizadevanjem za zmanjšanje vseh regionalnih razlik, ki ovirajo nastajanje evropskega znanstvenega in tehnološkega območja;

34.   meni, da imajo javna naročila strateško vlogo pri spodbujanju inovativnih proizvodov in storitev, če so usmerjena v ustvarjanje učinkovitejših in uspešnejših proizvodov in zagotavljanje smiselno organiziranih storitev, ki omogočajo boljšo stroškovno učinkovitost; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj pri izboru najboljših ponudb upoštevajo dejansko inovativnost;

35.   pozdravlja namero Komisije, da objavi smernice za najbolj učinkovito uporabo konsolidiranega pravnega okvira za javna naročila, ki spodbuja konkurenco in zagotavlja večjo prilagodljivost predpisov, s čimer spodbuja uporabo inovativnih rešitev in ustvarjalnost;

36.   poziva Svet in Komisijo, naj izboljšata pravne standarde, ki so povezani z gospodarskimi vidiki raziskav in inovacij, da zagotovita boljše varstvo pri širjenju postopkov, tehnik ali odkritij v okviru mednarodne odprtosti;

37.   ugotavlja, da so inovacije v storitvah zelo pomembne za gospodarstvo ter da je v Evropi varstvo intelektualne lastnine v zvezi s storitvami pogosto omejeno na poslovne skrivnosti; meni, da so za manjša podjetja pogajanja o sporazumih o zaupnosti in njihovo izvrševanje težka in draga ter da to lahko ovira poslovno sodelovanje in boljše financiranje;

38.   poudarja, da si je treba prizadevati predvsem za poenostavitev prenosa rezultatov raziskav v tržne izdelke zlasti za mala in srednje velika podjetja (pri čemer je treba paziti, da niso onemogočene temeljne raziskave), in meni, da je potreben celovitejši pristop, ki bi omogočil usklajeno tesnejše sodelovanje med raziskovalnim in poslovnim sektorjem v skladu z interesom strank, civilne družbe in okolja ter tudi vsemi lokalnimi udeleženci (javnimi in zasebnimi); pozdravlja dejstvo, da Komisija načrtuje sprejetje sporočila za spodbujanje prenosa znanja med univerzami ter drugimi javnimi raziskovalnimi organizacijami in industrijo;

39.   ugotavlja, da sta razumno in zanesljivo varstvo avtorskih pravic in patentni sistem bistvena elementa pri izgradnji inovativnega, na znanju temelječega gospodarstva in družbe; poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj preučita možnosti za zagotovitev ustrezne finančne podpore malim podjetjem pri prijavi patentov;

40.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi ukrepe, ki nadomestijo in dopolnijo ukrepe za pravno varstvo patentne pravice, ki bodo ščitili avtorje in nove modele ustvarjanja pred izsiljevanjem in zlorabo zakona;

41.   pozdravlja nedavne pobude Komisije v zvezi z odprtim dostopom, s katerimi si prizadeva za spodbujanje širjenja znanstvenih spoznanj;

42.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo skupni predpisi na področju patentiranja prilagojeni prevladujočim pogojem vsakega sektorja;

43.   poziva Komisijo in države članice, naj v okviru novega patenta Skupnosti predlagajo postopek za odpravo patentov manjšega pomena ter tako imenovanih "spečih" patentov;

44.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo pospeši evropsko standardizacijo in učinkovito uporablja standarde, ki že obstajajo;

45.   je prepričan, da bo hitrejša določitev medopravilnih evropskih standardov pomagala podpirati razvoj vodilnih trgov zlasti za storitve in visoko tehnologijo ter prispevala k njihovi uporabi na svetovni ravni, s čimer bo evropskim podjetjem omogočila prednost pred drugimi udeleženci na svetovnem trgu;

46.   poziva države članice, naj spodbujajo iskanje soglasja na področju evropskih standardov, ker je hitro odločanje na tem področju bistveno za pravilno delovanje notranjega trga EU in čezmejno trgovino ter posledično za donosnost naložb podjetij v raziskave in inovacije;

47.   poziva Komisijo, naj ne spodbuja le sprejetja, ampak tudi uporabo evropskih standardov, zlasti tako, da jih na enostaven način sporoča malim in srednje velikim podjetjem; meni, da morata biti priročnik in obrazložitev postopkov na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

48.   pozdravlja sodelovanje EU z regulativnimi organi po vsem svetu ter pričakuje hitro in učinkovito postopno uvedbo tehničnih inovacij s standardizacijo;

49.   meni, da razdrobljenost standardov na svetovni ravni ni zaželena; priporoča, naj Komisija, države članice ter različni evropski in mednarodni organi za določanje standardov pri določanju novih standardov uporabijo pristop "najprej mednarodni", če je to mogoče;

50.   opozarja na opredelitev odprtih standardov, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s katero (i) standard sprejme in vzdržuje neprofitna organizacija, stalen razvoj standarda poteka na podlagi odprtega postopka odločanja, ki je dostopen vsem zainteresiranim strankam; (ii) se standard objavi, specifikacija standarda pa je na voljo brezplačno ali po nominalni ceni; (iii) je intelektualna lastnina – tj. potencialno prisotni patenti – (delov) standarda nepreklicno in brezplačno na voljo;

51.   se strinja s Komisijo, da ima "politika grozdov" velik pomen za inovacijske politike držav članic in poziva akterje, še posebej regionalne in lokalne, naj tako grozde kot tudi inovacijska in tehnološka središča, v mestnih središčih in na podeželju spodbujajo tako, da bo doseženo ravnotežje med različnimi regijami; poziva države članice, naj v svojih državah spodbujajo ustvarjanje "regij znanja" in "grozdov" ter sodelovanje v EU in čezmejno sodelovanje ter naj spodbujajo tudi sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav; v tem kontekstu poudarja pomen ustvarjanja struktur vodenja za izboljšanje sodelovanja med različnimi akterji v grozdih ter poziva grozde, naj se usmerjajo tudi v čezmejne dejavnosti na podlagi izkušenj iz evroregij, kjer so že vzpostavljene čezmejne strukture in družbena omrežja, ter meni, da bi se v zvezi s tem skupine in tematska omrežja EUREKA lahko vprašalo za mnenje in jih povabilo k sodelovanju;

52.   ugotavlja, da obstaja pobuda Odbora regij za povezovanje regij v mreže v okviru interaktivne platforme teritorialnih skupnosti, katerih cilj je primerjava in izmenjava izkušenj, pridobljenih pri uresničevanju Lizbonske strategije;

53.   poziva Komisijo, naj spremlja inovacijske postopke v regijah in razvije skupne kazalce inovativnosti za celotno EU, ki bodo bolje pokazali prizadevanje držav članic in regij za inovativnost;

54.   poziva države članice, naj dejavno povečajo ugled znanstvene kariere, spodbujajo obstoječe spodbude in nagrade, kot so Descartes, Aristotel in nagrade za mlade znanstvenike, ter ponudijo privlačne pogoje, ki bodo v Evropo privabili najbolj pametne in inovativne znanstvenike;

55.   poziva Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj vzpostavijo in spodbujajo nacionalne in evropske nagrade za inovacije;

56.   meni, da so za zagotovitev širšega javnega sprejemanja blaga in storitev, ki so dosežki raziskav, potrebni ustrezni instrumenti varstva potrošnikov, da se izboljša raven zaupanja in varnosti;

57.   poudarja, da so inovacije sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU in ne cilj sam po sebi; v skladu s tem meni, da morajo konkurenco ter liberalizacijo blaga in storitev, ki prispevata k doseganju tega cilja v smislu inovacij, spremljati določbe o spremljanju in varstvu potrošnikov, kadar to koristi javnemu interesu;

58.   meni, da je treba inovacijske dejavnosti bolj podpreti z informacijskimi kampanjami, ter poudarja potrebo po izmenjavi informacij iz zaključenih projektov; hkrati priporoča pridobivanje novih spoznanj iz nepravilnih postopkov pri neuspešnih projektih ter opozarjanje na podobne napake v drugih regijah EU;

59.   poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo univerzalni dostop do dela, ki temelji na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kar bo olajšalo elektronsko učenje in elektronsko delo na splošno;

60.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 205, 6.8.2005, str. 28. (2) UL L 205, 6.8.2005, str. 21. (3) UL L 412, 30.12.2006, str. 1. (4) UL L 310, 9.11.2006, str. 15. (5) UL C 323, 30.12.2006, str. 1. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0301. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0416. (8) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 321. (9) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0184. (10) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.