Sprejeta besedila - Razvoj strateškega koncepta za boj proti organiziranemu kriminalu

Choisissez la langue de votre document :

Kazalo

Prejšnje

Naslednje

Celotno besedilo

Postopek : 2006/2094(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A6-0152/2007
Predložena besedila : A6-0152/2007		Razprave : PV 23/05/2007 - 15 CRE 23/05/2007 - 15		Glasovanja : PV 24/05/2007 - 9.2 Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P6_TA(2007)0213

Sprejeta besedila

223k

75k

Četrtek, 24. maj 2007 - Strasbourg

Razvoj strateškega koncepta za boj proti organiziranemu kriminalu

P6_TA(2007)0213

A6-0152/2007

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 24. maja 2007 o razvoju strateškega koncepta za boj proti organiziranemu kriminalu (2006/2094(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je predstavil Bill Newton Dunn v imenu skupine ALDE, o razvoju strateškega koncepta za boj proti organiziranemu kriminalu (B6-0073/2006),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Razvoj strateškega koncepta za boj proti organiziranemu kriminalu" (KOM(2005)0232),

– ob upoštevanju členov 114(3) in 90 svojega Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0152/2007),

A. A ker je bil od prvih začetkov pred 30 leti dosežen napredek pri policijskem in pravosodnem sodelovanju na področju boja proti organiziranemu kriminalu,

B. ker je bil dosežen pomemben napredek pri sodelovanju med organi pregona in pravosodnimi organi (kot je prikazano v letnih poročilih 2005 držav članic, Europola, Eurojusta in delovne skupine za carinsko sodelovanje) in ker je tako sodelovanje temelj vsake uspešne politike boja proti organiziranemu kriminalu na ravni EU,

C. ker so prizadevanja, ki so privedla do večji izmenjave informacij in pospeševanja pobud za usposabljanje za storitve, ki jih je treba opravljati skupaj, obrodila sadove prek premagovanja medsebojnega nezaupanja, ki je vedno glavna ovira vsakega sodelovanja na tem področju,

D. ker bi morale vse institucije in agencije EU, ki sodelujejo v boju proti organiziranemu kriminalu, v celoti spoštovati državljanske svoboščine ter temeljne človekove pravice državljanov EU in tretjih držav, vključno z najvišjimi standardi varstva podatkov,

E. ker danes ni več mogoče dosegati nadaljnjega napredka v boju proti organiziranemu kriminalu brez korenite spremembe perspektive, ki bi omogočila reševanje vedno bolj zapletenih notranjih omejitev, hkrati pa soočanje z vedno večjim izzivom eksponentno naraščajočih zunanjih omejitev,

F. ker geografsko širjenje organiziranega kriminala, v doslej še nikoli tako odprti Evropi, že v celoti izkorišča svoje popolno obvladovanje novih sredstev prevoza, izmenjave in komuniciranja, medtem ko organe kazenskega pregona še vedno omejuje ter jih pri vsakdanjem delovanju ovira pravno in upravno breme,

G. ker organizirane kriminalne skupine postajajo vedno bolj kompleksne in strukturirane poslovne organizacije, ki lahko prodrejo na gospodarske in finančne trge ter jih izkrivljajo za ustvarjanje zakonitega gospodarskega okolja, v katerega usmerjajo nezakonito pridobljene dohodke, pogosto s prefinjenimi dejavnostmi pranja denarja,

H. ker je ustanovitev in/ali prevzem, pogosto prek uporabe "navideznih družb", podjetij v sektorjih, v katerih krožijo ogromne denarne vsote, eden od glavnih instrumentov, ki jih uporabljajo organizirane kriminalne skupine,

I. ker je pregon sam po sebi neustrezno sredstvo za boj proti organiziranemu kriminalu in ga mora spremljati natančna analiza razširjenosti tega pojava in sposobnosti mafiji podobnih organizacij, da se uveljavijo, zlasti na področjih s šibkimi družbenimi strukturami,

J. ker bi moral biti boj proti organiziranemu kriminalu podprt s temeljito preiskavo zmogljivosti akumulacije kapitala in medsebojnega razmerja med zakonitimi in nezakonitimi gospodarskimi dejavnostmi na svetovni ravni, sprejeti pa bi bilo treba tudi ukrepe za preprečevanje vstopa organiziranega kriminala v javne uprave ter vzpostavitve povezave z institucijami, množičnimi organizacijami in političnimi osebnostmi,

K. ker organiziran kriminal pri svojem delovanju uporablja nezakonite dejavnosti, da doseže tiho sprejemanje ter vzpostavi kontrolo nad določenim ozemljem,

L. ker lahko organiziran kriminal zagotavlja terorističnim organizacijam možnost sodelovanja pri nezakonitem trgovanju po poteh, ki jih običajno sam uporablja, s čimer se ustvarjajo ilegalni dobički, ki se nato uporabljajo za teroristične dejavnosti,

M. ker mora v tej bitki s časom in prostorom boj proti organiziranemu kriminalu nujno prilagoditi sredstva in metode, ki jih ima na razpolago, obenem pa razviti sposobnost predvidevanja, zlasti na podlagi ustrezne in največje možne uporabe potencialnih virov obveščanja,

N. ker bo le proaktivna politika s politiko preprečevanja, ki vključuje nove akterje, vendar ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, omogočila stopanje v korak s trenutnim stanjem tehnično zahtevnega sodelovanja med posameznimi kriminalnimi skupinami in odstranitev večjega dela groženj, ki jih te organizacije predstavljajo za našo družbo,

O. ker obstaja splošna potreba po boljšem poznavanju pojava kriminala in širjenju tega poznavanja na vse sodelujoče akterje v boju proti kriminalu,

P. ker je podpora javnega mnenja, ki je na splošno slabo obveščeno, eden ključnih elementov za zmago v tem srednjeročnem in dolgoročnem boju,

Q. ker bodo razpoložljiva orodja Skupnosti - kot sta Europol in Eurojust - lahko v celoti učinkovita le takrat, ko bodo imela dejansko avtonomijo ukrepanja in ker jim je zato nujno treba dati sredstva za bolj svobodno ukrepanje kot sedaj ter hkrati vzpostaviti ustrezen parlamentarni nadzor, ki bo omogočal vrednotenje koristi in prave dodane vrednosti njihovih ukrepov na področju varnosti, kot tudi polno spoštovanje temeljnih pravic, ki so opredeljene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije,

R. ker z zanimanjem ugotavlja, da z Oceno nevarnosti organiziranega kriminala (OCTA)(1), ki jo je letos opravil Europol, države članice razpolagajo z dinamično analizo, ki jim omogoča določanje strateških prednostnih nalog in ta prvi korak bi moral spodbuditi Svet, da nadaljuje z ureditvijo ustreznega prostora, ki bo združeval še vedno zelo različne elemente boja proti kriminalu, zlasti s poglobitvijo koncepta strukture notranje varnosti, ki ga je začelo avstrijsko predsedstvo, ter z razvojem načela interoperabilnosti; ta dva elementa, združena z metodo kazenskega pregona, ki temelji na obveščevalni dejavnosti, naj bi prispevala k razvijanju novih sinergij in odpravi vse "parazitske konkurence" med analitičnimi službami in/ali organi pregona na strateški, taktični in operativni ravni;

1. naslavlja naslednja priporočila Svetu:

	a)	ga poziva, naj vse države članice pozove k ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Palermska konvencija) ter dopolnjujoča protokola o trgovini z ljudmi in migranti ter izvajajo te pravne instrumente;
	b)	ga poziva, naj močno spodbudi države članice, da še naprej odločno podpirajo programe usposabljanja ter izmenjave med pristojnimi službami in organi, ki so vključeni v boj proti organiziranemu kriminalu, ter poziva države članice, da tem programom – v okviru finančnih perspektiv in ustreznega splošnega programa ter postavke "varnosti" Sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj – dodelijo zadostna proračunska sredstva za programe usposabljanja in izmenjave, da bodo resnično učinkoviti in da bodo najboljše prakse na voljo tudi drugim državam članicam;
	c)	ga opozarja, da okrepitev instrumentov policijskega in pravosodnega sodelovanja danes zahteva prilaganje notranjih struktur v skladu s trojno potrebo po modeliranju postopkov, nemotenosti prenosa informacij ter boljšem poznavanju pojava organiziranega kriminala;
	d)	ga poziva, da zaradi omogočanja učinkovitejšega ukrepanja na ravni EU zagotovi, da države članice medsebojno tesno sodelujejo pri približevanju določb kazenskega prava, pri čemer poseben poudarek namenijo opredelitvam pojmov in kaznivih dejanj na področju organiziranega kriminala in terorizma, ter pri približevanje kazenskih postopkov držav članic, pri čemer popolnoma ohranijo postopkovna jamstva;
	e)	mu predlaga, naj države članice pozove, da čimprej razširijo uporabo posebnih metod preiskav ter pospešijo oblikovanje skupnih preiskovalnih enot, ki so bile uvedene z Okvirnim sklepom Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah(2), katerih vsebino so države članice večinoma prenesle(3) ter sistematično vključile vidik sodelovanja na kraju samem v posamezne priročnike "najboljše prakse", ki bodo služili kot operativna podlaga zadevnim službam;
	f)	opozarja Svet in države članice, da je treba sprejeti predpise v zvezi z organiziranim kriminalom in terorizmom prav za zaščito pravnega reda in finančnih interesov Evropske unije;
	g)	ga opozarja na potrebo po bolj nemotenem prenosu informacij med akterji boja proti kriminalu, ki zahteva velik zakonodajni napredek na posebnih področjih, kot so pridobivanje dokazov in njihova dopustnost, finančne informacije, namenjene identificiranju in nevtraliziranju premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, pa tudi na še odprta načelna vprašanja, kot je načelo razpoložljivosti, ki ga je treba natančno opredeliti ter vanj vključiti zaščitne ukrepe, zlasti v zvezi z varstvom osebnih podatkov v okviru tretjega stebra; zato poziva Svet, da nujno sprejme predlog Okvirnega sklepa (KOM(2005)0475) o varstvu podatkov v tretjem stebru, ob ustreznem upoštevanju stališča, ki ga je skoraj soglasno sprejel Parlament dne 27. septembra 2006(4);
	h)	ugotavlja, da lahko države članice in institucije EU zahtevajo izvedensko mnenje novo ustanovljene Agencije za temeljne pravice, da zaščitijo pravice iz Listine o temeljnih pravicah in preiščejo primere, ki so nastali na področju sodelovanja pri notranjih zadevah in pravosodju; razen tega poziva Svet, da izkoristi to priložnost in jo spodbuja tudi v primeru držav članic, če je potrebno, s posebnim poudarkom na členu 7 Pogodbe o Evropski uniji;
	i)	ga poziva, da opozori države članice na potrebo po podpiranju preiskovalnih strategij in sprejemanju učinkovitih ukrepov za boj proti organiziranemu kriminalu s sistematičnim odkrivanjem nezakonito pridobljenih gospodarskih in finančnih sredstev;
	j)	ga poziva, naj v skladu z Akcijskim načrtom Komisije za statistiko na področju kriminala in kazenskega pravosodja (KOM(2006)0437) podpre prizadevanje držav članic za boljše poznavanje tega pojava kriminala s pripravo in mrežnim povezovanjem statističnih orodij, razvitih v dinamičnem okviru (kot v primeru OCTA) ter na podlagi skupnih kazalcev, tako da razširjene informacije ne le omogočijo natančno oceno organiziranega kriminala, ampak so primerljive in predlagajo jasno strategijo in priporočila za ukrepe, ki jih lahko izvajajo službe, delujoče na kraju samem;
	k)	ga poziva, da Europolu in Eurojustu da potrebno avtonomijo ter jima podeli polne pristojnosti dajanja pobud na njunem področju pristojnosti, da lahko razširita svojo vlogo koordinatorja na vlogo vodje v boju proti organiziranemu kriminalu na evropski ravni, ob hkratnem ustreznem upoštevanju potrebe po ustreznih povezavah s pristojnimi nacionalnimi organi, da se ne razvrednotijo dejavnosti teh organov ali nastanejo neravnovesja ali podvajanja; poudarja, da mora razširitev njunih pristojnosti spremljati vzpostavitev dejanskega parlamentarnega nadzora, katerega lahko zaradi legitimnosti in učinkovitosti ustrezno izvaja le Parlament;
	l)	ga poziva, naj prizna, da se ne bi smelo zanemariti nobenega vidika pri preprečevanju, ki mu je treba posvetiti posebno pozornost, zlasti prek pobud, katerih namen je tudi učinkovito varstvo prič, ne le žrtev kriminalnih dejanj, da se sprostijo viri informacij, ki so s stalnim pritiskom izsiljevanja in terorja s strani kriminalnih združb pogosto prisiljeni k molku;
	m)	mu predlaga, da organizira odkrito razpravo o ustreznosti uradnega statusa pravosodnih sodelavcev na evropski ravni in njegove združljivosti z našimi glavnimi skupnimi vrednotami spoštovanja človekovih pravic in človeškega dostojanstva, za vzpostavitev optimalnega iskanja informacij v predhodno določenem pravnem okviru, ki bi bil sprejemljiv za vse;
	n)	je prepričan, da sta srednjeročna in dolgoročna podpora javnega mnenja eden od pogojev za uspeh v boju proti organiziranemu kriminalu in zato poziva Svet, naj povabi države članice, da si močno prizadevajo informirati širšo javnost o uspehih, doseženih z dobrim sodelovanjem med posameznimi organi pregona in pravosodnimi organi, ter zlasti o prispevku instrumentov in akterjev Skupnosti za dvigovanje ozaveščenosti o dodani vrednosti pobud EU na tem za državljane pomembnem področju;
	o)	mu predlaga, naj v celoti upošteva najpomembnejše ugotovitve rednih anket Eurobarometra (na primer tiste, ki je bila opravljena marca 2006 o organiziranem kriminalu in korupciji(5)), ki bi moral imeti nalogo, da ugotavlja, kako evropski državljani zaznavajo vlogo EU na tem področju ter kakšnih sprememb si želijo na evropski ravni;
	p)	zato ga poziva, da na podlagi Bele knjige o evropski komunikacijski politiki(6) pomaga pripraviti pravo strategijo za urejanje teh sporočil in njihovo širjenje v širši javnosti, pri kateri bi lahko bila udeležena Mreža EU za preprečevanje kriminala, če bi se razširilo njene pristojnosti(7);
	q)	mu priporoča, naj pozove države članice, da zlasti na lokalni ravni spodbujajo programe za povečanje ozaveščenosti javnosti v zvezi s trgovino z ljudmi za spolno izkoriščanje ali izkoriščanje delovne sile, predvsem žensk in otrok;
	r)	ga poziva, da v okviru sporazumov o sodelovanju z državami, ki niso del EU, uporabi proaktiven pristop politike EU v boju proti organiziranemu kriminalu, hkrati pa sprejme strog okvir z zavezujočimi jamstvi glede temeljnih pravic; v zvezi s tem poudarja, da je OCTA koristna, saj javno obtožuje sektorje in povezave kriminalnih združb, katerih geografsko poreklo je bilo ugotovljeno, in tako jasno nakazuje pot;
	s)	mu predlaga, naj zaradi dovzetnosti za kriminalno dejavnost, ki je v določenih državah na meji z EU še preveč razširjena, uvede specifičen pristop na podlagi nove pobude, povezane s preglednostjo in bojem proti korupciji, z namenom oblikovanja odnosov s tretjimi državami, ki niso del EU, zlasti s sosedami EU;
	t)	mu priporoča, da pozove države članice k ohranjanju največje stopnje budnosti glede možnih povezav med terorističnimi organizacijami in organiziranimi kriminalnimi skupinami, zlasti v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma;
	u)	razen tega ga poziva, da ustrezno upošteva bistveno vlogo koordinatorja EU za boj proti terorizmu, ki je odgovoren za nadzor nad protiterorističnimi instrumenti in obveščevalnimi podatki ter za usklajevanje in primerjavo informacij, ki jih zberejo policijski organi in varnostne službe v državah članicah;
	v)	poziva predsedstvo Sveta, naj nadaljuje in pospešuje razmišljanje, ki ga je začelo avstrijsko predsedstvo glede razvijanja primerne "strukture notranje varnosti";
	w)	ga poziva, da sprejme ukrepe, katerih prednostni nalogi bosta prestrezanje pretoka kapitala, pridobljenega z dejavnostmi pranja denarja, in odvzem sredstev, pridobljenih s kriminalnimi in mafijskimi dejavnostmi;
	x)	ga poziva, da pozove vse države članice, ki še niso ratificirale Konvencije Združenih narodov proti korupciji, naj to naredijo;
	y)	ga poziva, naj zlasti na območjih držav članic, kjer je kulturni in družbeni vpliv organiziranega kriminala najmočnejši, na šolah in v soseščinah z velikim tveganjem spodbuja izvajanje projektov za izobraževanje ljudi o življenju v skladu z zakonom ter se tako z veliko izobraževalno kampanjo bojuje proti organiziranemu kriminalu;
	z)	ga poziva, da spremlja upravne in vladne dejavnosti izvoljenih institucij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, katerih člani so politične osebnosti, proti katerim je bila vložena kazenska obtožba zaradi povezave z organiziranim ali mafijskih kriminalom;

2. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji.

(1)	"Ocena nevarnosti organiziranega kriminala"- glej http://www.Europol.eu.int/publications/OCTA/OCTA2006.pdf
(2)	UL L 162, 20.6.2002, str. 1.
(3)	Glej Poročilo Komisije o nacionalnih ukrepih v skladu z Okvirnim sklepom Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (KOM(2004)0858).
(4)	UL C 300 E, 9.12.2006, str. 231, in UL C 306 E, 15.12.2006, str. 263.
(5)	1 http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_245_
(6)	2 http://ec.europa.eu/communication_white_paper/doc/white_paper_en.pdf
(7)	3 www.eucpn.org: http://www.eucpn.org/keydocs/l_15320010608en00010003.pdf

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov