Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. maja 2007 o Estoniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 2. maja 2007 o dogajanju pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi,
– ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa o razmerah v Estoniji in razprave na plenarnem zasedanju dne 9. maja 2007,
– ob upoštevanju številnih izjav v podporo Estoniji, ki so jih podali Svet, Komisija in vlade držav članic,
– ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,
A. ker so se v estonskem glavnem mestu in na območjih severozahodne Estonije med 26. in 28. aprilom 2007 dve noči zapored vrstili nasilni protesti proti odločitvi estonske vlade o prestavitvi sovjetskega spomenika osvoboditeljem Talina iz središča estonske prestolnice na pokopališče Estonskih obrambnih sil nekaj kilometrov stran, ki so jih protestniki sprožili z napadi na policijo in so se končali z vsesplošnim vandalizmom v središču mesta,
B. ker je policija uporabila nasilje zgolj v izrednih razmerah in ker estonski ombudsman ni ugotovil nobenega primera njenega nepravilnega ravnanja,
C. ker je estonska vlada vlado Ruske federacije predhodno obvestila o razlogih za svojo odločitev, pri čemer ji je ponudila možnost sodelovanja pri prestavitvi spomenika ter spodbujala predstavnike Rusije, naj se udeležijo izkopa posmrtnih ostankov, kar pa so ruske oblasti zavrnile,
D. ker je izkop potekal strogo v skladu z mednarodnimi standardi in normami spoštljivega ravnanja in ker je bil spomenik na vojaškem pokopališču ponovno odkrit z uradno slovesnostjo, na kateri so sodelovali predstavniki protihitlerjevske koalicije,
E. ker so pri nasilnih demonstracijah in napadih na javni red in mir aktivno sodelovale in jih organizirale sile izven Estonije,
F. ker je bilo v Rusiji na visoki ravni podanih več izjav, med katerimi je tudi uradna izjava državne delegacije dume med obiskom v Talinu, v kateri je delegacija estonsko vlado pozvala k odstopu,
G. ker je predsednik estonske vlade Andrus Ansip izjavil, da ti dogodki predstavljajo dobro usklajen in očiten poseg v estonske notranje zadeve,
H. ker so neposredno po neredih v Talinu za sedem dni sovražni protestniki, pripadniki ruske provladne mladinske organizacije "Naši", onemogočili normalno delovanje estonskega veleposlaništva v Moskvi, med protesti pa je prišlo do fizičnih napadov na estonsko veleposlanico in švedskega veleposlanika, groženj z uničenjem stavbe, v kateri je veleposlaništvo, raztrganja estonske zastave na ozemlju veleposlaništva in označevanja Estonije kot fašistične države,
I. ker so bili sistematični računalniški vdori – poskusi, da se blokirajo uradne komunikacijske zveze in spletne strani estonske uprave – večinoma organizirani zunaj Estonije; ker so izvirali iz naslovov IP ruske uprave ter ker so se prek interneta in sporočil na mobilnih telefonih nadaljevali propagandni napadi s pozivi k oboroženemu uporu in nadaljnjemu nasilju,
J. ker so bile le nekaj dni po dogodkih v Talinu uvedene obsežne omejitve za estonski izvoz v Rusijo, pri čemer so ruske družbe prekinjale pogodbe z estonskimi podjetji in je bila v Estoniji ogrožena oskrba z energijo ter bo od konca junija 2007 ukinjena železniška povezava med Estonijo in Sankt Peterburgom,
K. ker so ruske oblasti, vključno z državno delegacijo dume, žal zavrnile začetek dialoga z estonskimi oblastmi in celo odklonile sodelovanje na skupni tiskovni konferenci ministrstva za zunanje zadeve,
L. ker je metropolit pravoslavne cerkve moskovskega patriarhata v Estoniji Kornelius izjavil, da ni razloga za spore med skupnostma in da ne vidi razloga, da se nemiri prikazujejo kot spor med estonsko in rusko govorečo skupnostjo,
M. ker je širjenje napačnih informacij v ruskih medijih dogajanje le še poslabšalo in povzročilo nove proteste,
N. ker je samo majhen del prebivalstva ruske narodnosti sodeloval pri demonstracijah in ropanju, precejšnje število policistov ruskega porekla je odlično opravilo svoje naloge, in ker je velika večina vprašanih odobravala ravnanje estonske vlade,
O. ker ima Estonija kot neodvisna država članica EU in zveze NATO suvereno pravico, da oceni svojo tragično bližnjo preteklost, ki se je začela z izgubo neodvisnosti po paktu Hitler-Stalin leta 1939 in končala šele leta 1991,
P. ker zahodne demokracije niso nikoli priznale zakonitosti sovjetske okupacije in priključitve baltskih držav,
Q. ker je v svoji resoluciji dne 12. maja 2005 o 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945(1) ugotovil, da je za nekatere države konec druge svetovne vojne pomenil novo nasilje, ki ga je povzročila stalinistična Sovjetska zveza, in je čestital državam srednje in vzhodne Evrope, ko so se osvobodile po desetletjih sovjetske nadvlade oziroma okupacije,
R. ker samo Ruska federacija, pravna naslednica Sovjetske zveze, še vedno ne prizna nezakonite priključitve baltskih držav k Sovjetski zvezi,
1. izraža podporo demokratično izvoljeni estonski vladi in solidarnost z njo ob prizadevanjih, da bi vsem prebivalcem Estonije zagotovila red, stabilnost in načela pravne države;
2. meni, da so napadi, usmerjeni proti eni najmanjših držav članic EU, preizkušnja za solidarnost Evropske unije;
3. meni, da so različni poskusi vmešavanja ruskih oblasti v notranje zadeve Estonije nedopustni,
4. je zelo zaskrbljen, ker ruske oblasti niso ustrezno zaščitile estonskega veleposlaništva v Moskvi in ker so protestniki skupine "Naši" fizično napadli estonsko veleposlanico; poziva rusko vlado, naj brez izjeme spoštuje Dunajsko konvencijo o zaščiti diplomatov iz leta 1961;
5. obsoja ruske poskuse izvajanja gospodarskega pritiska na Estonijo kot instrument zunanje politike ter poziva rusko vlado, naj obnovi normalne gospodarske odnose med državama;
6. opozarja ruske oblasti, da je neselektivna in odprto sovražna retorika, ki jo uporabljajo proti Estoniji, v ostrem nasprotju z načeli mednarodnega ravnanja in bo vplivala na odnose med EU in Rusijo;
7. poziva Komisijo in vse države članice, naj sodelujejo pri analizi računalniških vdorov na estonske spletne strani in izvedejo študijo o načinih preprečevanja takih vdorov in groženj na ravni EU; poleg tega Rusijo poziva k polnemu sodelovanju pri preiskavah;
8. poziva rusko vlado, naj z demokratičnimi državami vzhodne in srednje Evrope začne odprt in nepristranski dialog o zgodovini 20. stoletja ter o zločinih proti človeštvu, vključno s tistimi, ki so bili storjeni v obdobju totalitarističnega komunizma;
9. pozdravlja poziv estonskega predsednika Toomasa Hendrika Ilvesa, ki je poudaril, da so ljudje, ki so v Estonijo prišli v času Sovjetske zveze in sedaj živijo v Republiki Estoniji, ter njihovi otroci in vnuki, vsi Estonski rojaki, in da so vsi Estonci doživeli zelo bolečo izkušnjo življenja pod oblastjo treh zaporednih okupatorskih sil v prejšnjem stoletju in da moramo biti sposobni videti in razumeti tragedijo drugih, ter je nadalje opomnil vse zadevne strani, da je zaradi tega treba okrepiti notranji estonski dialog za premostitev vrzeli med različnimi skupnostmi in za oblikovanje priložnosti za integracijo še posebej rusko govorečih rojakov;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ruske federacije.