Sprejeta besedila - Posebna pravila za sektor sadja in zelenjave *

Choisissez la langue de votre document :

Kazalo

Prejšnje

Naslednje

Celotno besedilo

Postopek : 2007/0012(CNS)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A6-0183/2007
Predložena besedila : A6-0183/2007		Razprave : PV 06/06/2007 - 22 CRE 06/06/2007 - 22		Glasovanja : PV 07/06/2007 - 5.14 CRE 07/06/2007 - 5.14 Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P6_TA(2007)0232

Sprejeta besedila

641k

340k

Četrtek, 7. junij 2007 - Bruselj

Posebna pravila za sektor sadja in zelenjave *

P6_TA(2007)0232

A6-0183/2007

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2007 o predlogu Uredbe Sveta o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave ter o spremembi določenih uredb (KOM(2007)0017 – C6-0075/2007 – 2007/0012(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0017)(1),

– ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0075/2007),

– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0183/2007),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe Parlamenta

Sprememba 1
UVODNA IZJAVA 2

(2) Glede na izkušnje je treba spremeniti ureditev za sadje in zelenjavo, da bi dosegli naslednje cilje: izboljševanje konkurenčnosti in tržne usmerjenosti sektorja, da bi prispevali k doseganju trajnostne proizvodnje, konkurenčne na notranjem in zunanjih trgih, upoštevanje razmer v novih državah članicah, da bi se zmanjšalo, če je mogoče, neravnovesje med različnimi državami članicami in regijami in ohranilo prihodke kmetov, zmanjševanje nihanja prihodkov proizvajalcev sadja in zelenjave zaradi kriz na trgu, povečevanje porabe sadja in zelenjave v Skupnosti, nadaljnja prizadevanja sektorja za ohranitev in zaščito okolja, varstvo javnega zdravja in interesov potrošnikov ter krepitev učinkovitosti nadzora nad uvozom sadja in zelenjave iz tretjih držav.

Sprememba 2
UVODNA IZJAVA 5

(5) Področje uporabe te uredbe mora vključevati proizvode, ki jih zajemata skupni ureditvi trgov za sadje in zelenjavo ter za predelano sadje in zelenjavo. Vendar določbe o organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah ter sporazumih veljajo samo za proizvode, ki jih zajema skupna ureditev trga za sadje in zelenjavo, in to razlikovanje je treba ohraniti. Področje skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo je treba razširiti tudi na določena kuharska zelišča, da bi lahko imela korist od te ureditve.

(5) Področje uporabe te uredbe bi moralo vključevati proizvode, ki jih zajemata skupni ureditvi trgov za sadje in zelenjavo ter za predelano sadje in zelenjavo. Področje skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo bi bilo treba razširiti tudi na določena kuharska zelišča, da bi lahko imela korist od te ureditve.

Sprememba 3
UVODNA IZJAVA 7

(7) Pridelava in prodaja sadja in zelenjave mora v celoti upoštevati varovanje okolja, vključno z načinom obdelovanja, ravnanjem z odpadki in uničenjem proizvodov, ki se umaknejo s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja podeželja.

(7) Pridelava in prodaja sadja in zelenjave bi morala v celoti upoštevati varovanje okolja, vključno z načinom obdelovanja, ravnanjem z odpadki in uničenjem proizvodov, ki se umaknejo s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja podeželja. Komisija bi morala nadalje preučiti možnost uvedbe oznake evropske kakovosti, kar bi kmetom in izvajalcem pomagalo bolje vnovčiti visoko kakovost njihovih izdelkov.

Sprememba 4
UVODNA IZJAVA 8

(8) Organizacije proizvajalcev so temeljni element pri ureditvi trga za sadje in zelenjavo, katerega decentralizirano delovanje zagotavljajo na svoji ravni. Zaradi vedno večje koncentracije povpraševanja je združevanje ponudbe prek teh organizacij še vedno gospodarska nujnost, da bi se okrepil položaj proizvajalcev na trgu. Tako združevanje mora potekati prostovoljno in mora z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih organizacije proizvajalcev nudijo svojim članom, dokazati svojo koristnost.

(8) Organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije so temeljni element pri ureditvi trga za sadje in zelenjavo, katerega decentralizirano delovanje zagotavljajo na svoji ravni. Zaradi vedno večje koncentracije povpraševanja je združevanje ponudbe prek teh organizacij še vedno gospodarska nujnost, da bi se okrepil položaj proizvajalcev na trgu. Vendar pridobitev ustreznega položaja proizvajalcev v odnosu do verig blagovnic in velikih predelovalnih podjetij zahteva dodatne politične ukrepe, ki bi jih bilo treba vzpostaviti na ravni Skupnosti. Tako združevanje mora potekati prostovoljno in mora z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih organizacije proizvajalcev nudijo svojim članom, dokazati svojo koristnost.

Sprememba 5
UVODNA IZJAVA 9

(9) Izkušnje kažejo, da so organizacije proizvajalcev ustrezno orodje za združevanje ponudbe. Vendar razširjenost organizacij proizvajalcev v različnih državah članicah ni enakomerna. Da bi še povečali privlačnost organizacij proizvajalcev, je treba predvideti večjo prožnost njihovega delovanja, kadar je to mogoče. Taka prožnost mora zadevati zlasti skupine proizvodov organizacije proizvajalcev, raven dovoljene neposredne prodaje in razširitev pravil na nečlane, pa tudi dovoljevanje prenosa pooblastil ali nalog organizacij proizvajalcev na združenja organizacij proizvajalcev pod določenimi pogoji in prenos nalog na podružnice.

(9) Izkušnje kažejo, da so organizacije proizvajalcev ustrezno orodje za koncentracijo ponudbe. Vendar razširjenost organizacij proizvajalcev v različnih državah članicah ni enakomerna. Da bi še povečali privlačnost organizacij proizvajalcev, bi bilo treba predvideti večjo prožnost njihovega delovanja, kadar je to mogoče, in se tudi izogibati preveliki koncentraciji organizacij na območjih, na katerih so proizvodni in tržni pogoji bolj homogeni, kar bi posredno privedlo do razpršenosti celotne ponudbe. Taka prožnost bi morala zadevati zlasti skupine proizvodov organizacije proizvajalcev, raven dovoljene neposredne prodaje in razširitev pravil na nečlane, pa tudi dovoljevanje prenosa pooblastil ali nalog organizacij proizvajalcev na združenja organizacij proizvajalcev pod pogoji, ki so namenjeni zagotavljanju njihovega učinkovitega delovanja, in prenos nalog na podružnice.

Sprememba 6
UVODNA IZJAVA 11

(11) Skupinam proizvajalcev, ki želijo pridobiti status organizacije proizvajalcev v skladu s to uredbo in prihajajo iz držav članic, ki so k Skupnosti pristopile leta 2004 ali kasneje, je treba omogočiti, da izkoristijo prehodno obdobje, v katerem lahko dobijo posebno državno finančno pomoč in finančno pomoč Skupnosti, če sprejmejo določene obveznosti.

(11) Skupinam proizvajalcev, ki želijo pridobiti status organizacije proizvajalcev v skladu s to uredbo in prihajajo iz držav članic, ki so k Skupnosti pristopile leta 2004 ali kasneje, bi bilo treba omogočiti, če stopnja koncentracije ponudbe še ni zadostna, da izkoristijo prehodno obdobje, v katerem lahko dobijo posebno državno finančno pomoč in finančno pomoč Skupnosti, če sprejmejo določene obveznosti.

Sprememba 7
UVODNA IZJAVA 13

(13) V regijah, kjer je organizacija proizvodnje slaba, je treba dovoliti dodeljevanje dodatne državne finančne pomoči. V primeru držav članic, ki so glede teh struktur v posebej neugodnem položaju, mora pomoč povrniti Skupnost.

(13) V regijah, kjer je organizacija proizvodnje slaba, bi bilo treba dovoliti dodeljevanje dodatne državne finančne pomoči. V primeru držav članic, ki so glede teh struktur v posebej neugodnem položaju, lahko pomoč povrne Skupnost, če zanjo zaprosijo pristojni organi.

Sprememba 8
UVODNA IZJAVA 14

(14) Za poenostavitev in zmanjšanje stroškov tega sistema bi bilo koristno, da bi se, kadar je to mogoče, postopki in pravila za upravičenost izdatkov v okviru operativnih skladov uskladili s tistimi za razvoj podeželja, da bi bilo državam članicam omogočeno oblikovanje nacionalne strategije za operativne programe. V tej nacionalni strategiji ter v nacionalnem strateškem načrtu in v programih za razvoj podeželja bi bilo treba natančno navesti ukrepe, ki so jih sprejele države članice, zato da se prepreči dvojno financiranje ukrepov. Poleg tega bi lahko zaradi boljše pravne varnosti in boljše učinkovitosti ukrepov operativnih skladov države članice oblikovale negativne sezname upravičenih izdatkov.

Sprememba 9
UVODNA IZJAVA 16

(16) V uredbah (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 je bilo določenih več raznovrstnih shem pomoči za določeno sadje in zelenjavo. Zaradi števila in raznovrstnosti teh shem jih je bilo težko upravljati. Medtem ko so bile te sheme namenjene določenemu sadju in zelenjavi, niso zmogle popolnoma upoštevati regionalnih pogojev za proizvodnjo in niso zajemale vsega sadja in zelenjave. Zaradi tega je ustrezno, da se poišče drugačno orodje za podpiranje proizvajalcev sadja in zelenjave.

(16) V uredbah (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 je bilo določenih več raznovrstnih shem pomoči za določeno sadje in zelenjavo. Zaradi števila in raznovrstnosti teh shem jih je bilo težko upravljati in to lahko pripelje do pravne negotovosti. Medtem ko so bile te sheme namenjene določenemu sadju in zelenjavi, niso zmogle popolnoma upoštevati vrst, ki so jih uvedle nove države članice ali regionalnih pogojev za proizvodnjo in niso zajemale vsega sadja in zelenjave. Zaradi tega je ustrezno, da se poišče drugačno orodje za podpiranje proizvajalcev sadja in zelenjave.

Sprememba 10
UVODNA IZJAVA 18

(18) Da se zagotovi bolj usmerjen, vendar prilagodljiv sistem podpore za sektor sadja in zelenjave ter se poenostavi, je ustrezno, da se obstoječe sheme pomoči odpravijo, sadje in zelenjava pa se v celoti vključita v shemo, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1782/2003. Zaradi tega je treba predvideti, da so kmetje, ki so proizvajali sadje in zelenjavo v referenčnem obdobju, upravičeni do sheme enotnega plačila. Predvideti je treba tudi, da lahko države članice določijo referenčne zneske in upravičene hektare v okviru sheme enotnega plačila na podlagi reprezentativnega obdobja, ki ustreza trgu posameznega sadja in zelenjave, ter primernih objektivnih in nediskriminacijskih pravil. Površine, na katerih se pridelujeta sadje in zelenjava, vključno s trajnimi nasadi sadja in zelenjave, morajo biti upravičene do sheme enotnega plačila. Nacionalne zgornje meje je treba ustrezno spremeniti. Prav tako je treba zagotoviti, da Komisija sprejme podrobna pravila in vse potrebne prehodne ukrepe.

(18) Da se zagotovi bolj usmerjen, vendar prilagodljiv sistem podpore za sektor sadja in zelenjave ter se poenostavi, je ustrezno, da se obstoječe sheme pomoči odpravijo, sadje in zelenjava pa se vsaj delno vključita v shemo, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1782/2003. Zaradi tega je treba predvideti, da bi bili kmetje, ki so proizvajali sadje in zelenjavo v referenčnem obdobju, upravičeni do sheme enotnega plačila, ter določiti višino nacionalnih sredstev na podlagi reprezentativnega obdobja, ki ustreza trgu posameznega sadja in zelenjave, ter primernih objektivnih in nediskriminacijskih pravil. Površine, na katerih se pridelujeta sadje in zelenjava, vključno s trajnimi nasadi sadja in zelenjave, bi morale biti upravičene do sheme enotnega plačila. Nacionalne zgornje meje je treba ustrezno spremeniti ob upoštevanju razvoja novih razmer na trgu sadja in zelenjave po pridružitvi novih držav članic. Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da Komisija sprejme podrobna pravila in vse potrebne prehodne ukrepe.

Sprememba 11
UVODNA IZJAVA 18 A (novo)

(18a) Iz sheme enotnega plačila bi morali izključiti površine, na katerih se prideluje sadje in zelenjavo, da se ne bi mogle nameniti drugim kmetijskim dejavnostim, dokler se ne ugotovi potencialnih učinkov teh plačil na strukture in trge sadja in zelenjave, s čimer bi se spoštovalo sodno prakso Sodišča ES1, ki zahteva predstavitev podrobne študije vplivov za utemeljitev bistvene spremembe predpisov. Poročilo o regionalni uporabi enotnega plačila, ki ga mora Komisija podati Svetu, iz člena 60(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003, bi moralo na eni strani analizirati vpliv te sheme na površine, na katerih se pridelujeta sadje in zelenjava, ki že imata določeno svobodo pri proizvodnji, na drugi strani pa bi moralo vsebovati posebno analizo potencialnih učinkov takšne liberalizacije proizvodnje na celoten sektor sadja in zelenjave ter sektor krompirja v Skupnosti.

___________
1 Sodba z dne 7. septembra 2006 v zadevi C-310/04, Španija proti Svetu, [2006] PSES I-7285.

Sprememba 12
UVODNA IZJAVA 18 B (novo)

(18b) Zaradi širitve leta 2004 so češnje in jagodičevje (jagode, maline, rdeči ribez) postali socialno in gospodarsko pomembni pridelki za Unijo, ki pa vseeno povzročajo veliko strukturno krizo in potrebujejo posebne podporne ukrepe. Zato bi morala biti za površine, namenjene proizvodnji teh pridelkov, predvidena pomoč Skupnosti, da bo zajamčena dolgoročna zmožnost pridelave in boljše strukturne razmere, še posebej kar zadeva koncentracijo ponudbe.

Sprememba 13
UVODNA IZJAVA 19

(19) Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Presežki na trgu, tudi če niso preveliki, lahko povzročijo velike motnje na trgu. Uporabljali so se nekateri sistemi za umik s trga, vendar se je izkazalo, da je njihovo upravljanje nekoliko zapleteno in neučinkovito. Za sektor sadja in zelenjave je značilna nestabilnost trgov, in v primeru padca cen se sedanji sistem umika s trga izkaže kot le delno učinkovit varnostni ukrep zaradi nezadostnih prihodkov kmetov, pretirane birokracije, pomanjkanja organiziranosti v proizvodnih regijah, slabega poznavanja potencialne proizvodnje za pravilno upravljanje trga, posledic uvoza iz tretjih držav in pomanjkanja pravih možnosti za prodajo umaknjenih proizvodov. Treba bi bilo uvesti horizontalne in bolj učinkovite ukrepe, primerne za vse kmete na vseh sektorskih trgih, za obvladovanje kriz na način, ki je čimbolj enostaven za uporabo. Vključevanje vseh teh ukrepov v varnostni sklad, katerega financiranje bi bilo ločeno od financiranja operativnih programov organizacij proizvajalcev, se zdi najboljši pristop v teh okoliščinah, zagotoviti pa bi moral tudi večjo privlačnost organizacij proizvajalcev za proizvajalce. Države članice lahko sprejmejo ukrepe za obvladovanje velikih kriz na nacionalni in/ali regionalni ravni. Te ukrepe bi bilo treba določiti v okviru nacionalne strategije ter bi jih bilo treba financirati, če bi države članice menile, da je to primerno, iz deleža nacionalnih rezerv za plačila upravičencem iz člena 42 Uredbe (ES) 1782/2003.

Sprememba 14
UVODNA IZJAVA 19 A (novo)

(19a) V tržno zelo odprtih skupnih tržnih ureditvah, kot je ureditev trga sadja in zelenjave, so medpanožne organizacije zelo pomembne pri prvem trženju izdelkov in za njihovo kakovost. Poleg izboljšanja konkurenčnosti sektorja omogočajo tudi boj proti tržnim tveganjem. Njihovo delovanje znatno omejuje velike motnje trga in ščiti proizvajalce pred krizami.

Sprememba 15
UVODNA IZJAVA 20 A (novo)

(20a) V primeru večje spremembe obstoječega režima bi površine, namenjene proizvodnji toplogrednih gob, lahko bile upravičene do ugodnosti iz sheme enotnega plačila iz Uredbe (ES) 1782/2003.

Sprememba 16
UVODNA IZJAVA 20 B (novo)

(20b) Povprečno uživanje sadja in zelenjave je še vednopod tisto ravnjo, ki jo v povezavi z uravnovešeno prehrano in pomembno vlogo, ki ga ima pri preprečevanju kroničnih bolezni, priporočajo Svetovna zdravstvena organizacija in strokovnjaki za prehrano. V nekaterih državah članicah je celo zaznati postopno zmanjševanje uživanja sadja in zelenjave. Da bi preprečili to težnjo, bi bilo treba okrepiti vlogo in sredstva organizacij proizvajalcev na področju promocije in povečati sredstva za kampanijee informiranja in ukrepespodbujanja k uživanju sadja in zelenjave iz Uredbe (ES) št. 2826/2000, ki so namenjene vsemu prebivalstvu, še posebej pa mlajšim od 18 let. Poleg tega bi bilo dobro izboljšati pogoje za brezplačno oskrbo s sadjem in zelenjavo v Evropski uniji in, če je mogoče, tudi v tretjih državah v bližini ozemlja Skupnosti.

Sprememba 17
UVODNA IZJAVA 23

(23) Oblikovanje enotnega trga Skupnosti vključuje uvedbo trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Ta trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in naj bi načeloma stabiliziral trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, kar pomeni, da bi bilo treba ukiniti izvozna nadomestila, ki so bila v preteklosti namenjena temu sektorju, in preoblikovati zneske nadomestil, določenih v notranjih ukrepih, ki so združljivi z večstranskim okvirjem. Poleg tega je treba okrepiti akcije informiranja in ukrepe promocij sadja in zelenjave v tretjih državah v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah1. Komisija predloži predloge za spremembo te uredbe.

__________
1 UL L 327, 21.12.1999, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 3).

Sprememba 18
UVODNA IZJAVA 25

(25) Za spremljanje obsega trgovanja s kmetijskimi proizvodi s tretjimi državami je pri nekaterih proizvodih lahko potrebna uvedba sistemov uvoznih in izvoznih dovoljenj, vključno s polaganjem varščine, da se zagotovi, da se transakcije, za katere se taka dovoljenja izdajo, dejansko opravijo. Zato bi morala biti Komisija pooblaščena za uvedbo sistemov dovoljenj za take proizvode. Da bi se zaščitilo zdravje potrošnikov in preprečila okužba pridelkov z zunanjimi škodljivci, je treba sisteme izdajanja dovoljenj dopolniti z novimi določbami, poleg teh, ki so v tej Uredbi, za okrepitev sistemov fitosanitarnega nadzora in nadzora kakovosti na mejah. V zvezi s tem bi bilo v okviru Evropske agencije za varnost hrane zaželjeno ustanoviti evropski organ za nadzor kakovosti sadja in zelenjave iz tretjih držav.

Amendment 19
UVODNA IZJAVA 28 A (novo)

(28a) Postopek usklajevanja na ravni Skupnosti, ko gre za pogajanja o fitosanitarnih protokolih s tretjimi državami na področju izvoza sadja in zelenjave, bi bilo treba podpreti.

Sprememba 21
UVODNA IZJAVA 30

(30) Ker se skupni trgi za kmetijske proizvode neprestano spreminjajo, bi morale države članice in Komisija izmenjevati informacije o pomembnih spremembah.

(30) Dinamičnost sektorja sadja in zelenjave je odvisna od strukturnih sprememb v proizvodnji ali trgovanju, ki spreminjajo delovanje trgov, in zato bi morale države članice in Komisija izmenjavati informacije o najpomembnejših opaženih spremembah. Prav tako je primerno vzpostaviti opazovalno službo za cene, ki bo priskrbela točne in nepristranske podatke o trgih, in bo v primeru krize omogočila hitro ukrepanje Komisije. Hkrati bi morali pospešiti ustanovitev evropskega organa, da se zagotovi preglednost trgovinskih transakcij in natančno upoštevanje pravil o konkurenci, še posebej pri široki distribuciji.

Sprememba 22
UVODNA IZJAVA 31

(31) Ureditev trga za sadje in zelenjavo predvideva, da se bodo spoštovale določene obveznosti. Za zagotovitev izpolnjevanja teh obveznosti sta potrebna nadzor in uporaba kazni v primeru njihovega neizpolnjevanja. Zato mora biti Komisija pooblaščena, da določi ustrezna pravila, vključno s tistimi, ki zadevajo povračilo neupravičenih plačil in obveznosti držav članic glede poročanja. Posebna inšpekcijska služba v sektorju sadja in zelenjave v novi ureditvi ne bo več potrebna in se lahko ukine.

(31) Ureditev trga za sadje in zelenjavo predvideva, da se bodo spoštovale določene obveznosti. Za zagotovitev izpolnjevanja teh obveznosti sta potrebna nadzor in uporaba kazni v primeru njihovega neizpolnjevanja. Zato bi morala biti Komisija pooblaščena, da določi ustrezna pravila, vključno s tistimi, ki zadevajo povračilo neupravičenih plačil in obveznosti držav članic glede poročanja.

Sprememba 23
ČLEN 1, PODODSTAVEK 1

Ta uredba določa posebna pravila za proizvode, navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96.

Ta uredba določa posebna pravila za proizvode, navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96, kakor tudi za pomembne proizvode, ki so jih prinesle nove države članice.

Sprememba 24
ČLEN 1, PODODSTAVEK 2

Vendar se naslova III in IV te uredbe uporabljata samo za proizvode, navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.

črtano

Sprememba 25
ČLEN 1, PODODSTAVEK 3

Člen 39 se uporablja za krompir, svež ali ohlajen, z oznako KN 0701.

črtano

Sprememba 26
ČLEN 2, ODSTAVEK 1

1. Komisija lahko določi tržne standarde za enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96.

1. Komisija lahko določi tržne standarde za enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96. Zato se upošteva standarde EGS/OZN, ki jih priporoča delovna skupina za kakovostne standarde pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo. Do sprejetja novih standardov se uporablja standarde iz člena 2 Uredbe (ES) št. 2200/96.

Sprememba 27
ČLEN 2, ODSTAVEK 2, TOČKA B

(b) lahko zadevajo zlasti kakovost, razvrščanje, težo, velikost, pakiranje, zavijanje, skladiščenje, prevoz, predstavitev, trženje in označevanje.

(b) zadevajo zlasti kakovost, razvrščanje, težo, velikost, pakiranje, zavijanje, skladiščenje, prevoz, predstavitev, trženje, izvor in označevanje, vključno z obveznim označevanjem porekla svežega sadja in zelenjave, uporabljenih za predelavo, ter posebne oblike proizvodnje.

Sprememba 28
ČLEN 2, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 1

3. Razen če Komisija v skladu z merili iz točke (a) odstavka 2 ne določi drugače, se lahko proizvodi, za katere so določeni tržni standardi, v Skupnosti tržijo samo v skladu s temi standardi.

3. Razen če Komisija v skladu z merili iz točke (a) odstavka 2 ne določi drugače, se lahko proizvodi, za katere so določeni tržni standardi, v Skupnosti tržijo samo v skladu s temi standardi. Trgovec s proizvodi, za katere veljajo sprejeti standardi, lahko razstavi z namenom prodaje, prodaja, raznaša ali kakor koli drugače trži te proizvode na ozemlju Evropske unije, le če so v skladu s temi standardi. Sam je odgovoren za spoštovanje skladnosti proizvodov s temi standardi.

Sprememba 30
ČLEN 2, ODSTAVEK 3 A (novo)

3a. Pri prodaji na drobno so proizvodi opremljeni s podatki, ki jih predvidevajo standardi, zato da se zagotovi pravilna informiranost potrošnika. Ti podatki se nanašajo najmanj na:

(a) sorto ali tip sorte,

(b) poreklo proizvoda,

Sprememba 31
ČLEN 2, ODSTAVEK 3 B (novo)

3b. Določbe o nadzoru nad skladnostjo s standardi iz Uredbe Komisije (ES) št. 1148/2001 z dne 12 junija 2001 o preverjanju skladnosti s tržnimi standardi, ki veljajo za sveže sadje in zelenjavo1, ostajajo v veljavi do sprejetja novih določb o izvajanju nadzora.

__________
1 UL L 156, 13.6.2001, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 408/2003 (UL L 62, 6.3.2003, str. 8).

Sprememba 32
ČLEN 3, ODSTAVEK 1, TOČKA A

(a) ustanovljene so na pobudo kmetov v skladu s členom 2a Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki pridelujejo enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96;

(a) ustanovljene so na pobudo kmetov v skladu s členom 2a Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki pridelujejo enega ali več proizvodov iz člena 1(1) te uredbe;

Sprememba 33
ČLEN 3, ODSTAVEK 1, TOČKA B (III)

(iii) zmanjšati proizvodne stroške in stabilizirati cene proizvajalcev;

(iii) optimizirati proizvodne stroške in stabilizirati cene proizvajalcev;

Sprememba 34
ČLEN 3, ODSTAVEK 1, TOČKA B (IV A) (novo)

(iva) spodbujati proizvodnjo preverjene kakovosti.

Sprememba 35
ČLEN 3, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1, TOČKA A

(a) uporabljajo sprejeta pravila organizacije proizvajalcev, ki se nanašajo na poročanje o proizvodnji, na proizvodnjo samo, trženje in varovanje okolja;

(a) uporabljajo sprejeta pravila organizacije proizvajalcev, ki se nanašajo na informacije in poročanje o proizvodnji, na proizvodnjo samo, trženje in varovanje okolja;

Sprememba 36
ČLEN 3, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1, TOČKA E

(e) plačujejo finančni prispevek, ki ga predvideva poslovnik za ustanovitev in vzdrževanje operativnega sklada iz člena 7;

črtano

Sprememba 37
ČLEN 3, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA C

(c) kadar organizacija proizvajalcev to odobri, tržijo preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi navadno ne pokriva.

(c) kadar organizacija proizvajalcev to odobri, tržijo sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi navadno ne pokriva.

Sprememba 38
ČLEN 3, ODSTAVEK 2 A (novo)

2a. V tej uredbi je "združenje organizacij proizvajalcev" vsaka pravna oseba, ki jo sestavljajo dve ali več priznanih organizacij proizvajalcev, katerih cilji so zlasti:

(a) nadomeščati svoje člane pri upravljanju operativnega sklada iz člena 7 ter pri pripravi, predstavitvi in izvajanju operativnih programov iz člena 8,

(b) obvladovati krize na trgu;

Sprememba 39
ČLEN 4, ODSTAVEK 1

1. Države članice lahko vse skupine proizvajalcev, ki za to zaprosijo, priznajo za organizacije proizvajalcev v smislu te uredbe, pod pogojem, da:

(a) izpolnijo zahteve, določene v členu 3, in v ta namen med drugim dokažejo, da imajo minimalno število članov in da pokrivajo minimalno količino tržne proizvodnje, ki jo določijo države članice;

(b) obstajajo zadostna dokazila o možnostih za primerno izvajanje njihovih dejavnosti glede trajnosti ter glede učinkovitosti in koncentracije ponudbe;

(d) po potrebi učinkovito zagotavljajo svojim članom tehnična sredstva za skladiščenje, pakiranje in trženje njihovega pridelka ter zagotavljajo ustrezno komercialno in proračunsko vodenje svojih dejavnosti.

(d) imajo tehnična sredstva in človeške vire za skladiščenje, pakiranje in trženje njihovega pridelka ter zagotavljajo ustrezno komercialno in proračunsko vodenje svojih dejavnosti.

Sprememba 40
ČLEN 4, ODSTAVEK 2

2. Države članice lahko za organizacije proizvajalcev v smislu te uredbe priznajo tudi tiste organizacije proizvajalcev, ki ne izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1)(a), če:

2. Organizacije proizvajalcev, ki so bile v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96 priznane pred 31. decembrom 2007, izkoristijo prehodno obdobje dveh let, ki začne teči 1. januarja 2008, če še naprej izpolnjujejo pogoje iz ustreznih členov Uredbe (ES) št. 2200/96. Združenja, ki so bila priznana predhodno v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, predhodno priznanje ohranijo do izteka obdobja za izvedbo načrta za priznanje.

(a) so obstajale pred 21. novembrom 1996;

(b) so bile priznane pred 1. januarjem 1997 v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 1035/72.

Za organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, veljajo vse druge zahteve, določene v členu 3, razen, če je to primerno, odstavka 1(c) tega člena, in v odstavku 1 tega člena.

Sprememba 41
ČLEN 4, ODSTAVEK 3 A (novo)

3a. Države članice določijo pogoje za priznanje združenj priznanih organizacij proizvajalcev.

Sprememba 42
ČLEN 5, ODSTAVEK 1

1. Država članica lahko organizacijam proizvajalcev dovoli, da svoja pooblastila prenesejo na združenje organizacij proizvajalcev, katerega člani so, če država članica meni, da je združenje sposobno učinkovito izvajati ta pooblastila.

1. Država članica lahko organizacijam proizvajalcev dovoli, da vsa ali del svojih pooblastil prenesejo na združenje priznanih organizacij proizvajalcev, katerega člani so, ali na pomožne organizacije v skladu s pogoji, ki jih je treba določiti, če država članica meni, da je združenje sposobno učinkovito izvajati ta pooblastila.

Sprememba 43
ČLEN 6, NASLOV

Nove države članice

Nove države članice, oddaljene in otoške regije

Sprememba 131
ČLEN 6, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1

1. Organizacijam proizvajalcev v državah članicah, ki so k Skupnosti pristopile leta 2004 ali kasneje, se lahko dovoli prehodno obdobje največ pet let, v katerem morajo izpolniti pogoje za priznanje iz člena 4.

1. Organizacijam proizvajalcev v državah članicah, ki so k Skupnosti pristopile leta 2004 ali kasneje, ter tistim iz oddaljenih in otoških regij se lahko dovoli prehodno obdobje največ pet let, v katerem morajo izpolniti pogoje za priznanje iz člena 4.

Sprememba 45
ČLEN 6 A (novo)

Člen 6a

Financiranje načrtov za priznanje

1. Pomoč, navedena v členu 6(2a), se dodeli v obliki pavšalne pomoči.

2. Znesek te pomoči se določi za vsako organizacijo proizvajalcev posebej glede na vrednost letne tržne proizvodnje in znaša:

(a) prvo in drugo leto 10 % tržne vrednosti do največ 2 000 000 EUR, tretje leto 8 %, četrto leto 6 % in peto leto 4 % te vrednost,i in

(b) prvo in drugo leto 5 %, tretje leto 4 %, četrto leto in peto leto 3 % tržne vrednosti, ki presega 2 000 000 EUR.

3. Komisija v svojih izvedbenih pravilih določi najvišje zneske pomoči za organizacijo proizvajalcev in načine plačila.

Sprememba 46
ČLEN 7, ODSTAVEK 1, TOČKA A

(a) finančnih prispevkov članov ali organizacije proizvajalcev;

(a) finančnih prispevkov članov ali organizacije proizvajalcev; v slednjem primeru države članice določijo, od kod izhajajo prispevki organizacije proizvajalcev.

Sprememba 48
ČLEN 8, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA B A (novo)

(ba) spodbujanje ukrepov za varstvo potrošnikov,

Sprememba 49
ČLEN 8, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA E A (novo)

(ea) spodbujanje označb porekla in geografskih označb,

Sprememba 50
ČLEN 8, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA E B (novo)

(eb) boljše prilagajanje ponudbe in povpraševanja, po potrebi z izvajanjem programov prestrukturiranja;

Sprememba 51
ČLEN 8, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA F

(f) obvladovanje kriz.

črtano

Sprememba 52
ČLEN 8, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA F A (novo)

(fa) sprejetje ukrepov, katerih cilj je predelava pridelkov za njihovo uporabo kot biogoriva,

Sprememba 53
ČLEN 8, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA F B (novo)

(fb) usposabljanje,

Sprememba 54
ČLEN 8, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA F C (novo)

(fc) zavarovanje pridelkov.

Sprememba 55
ČLEN 8, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2

Obvladovanje kriz je povezano s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem zajema:

črtano

(a) umik s trga;

(b) zeleno trgatev ali opustitev spravila sadja in zelenjave;

(d) ukrepe za usposabljanje;

(e) zavarovanje pridelkov;

(f) podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

Sprememba 126
ČLEN 8, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1

2. Operativni programi vključujejo prizadevanja, da bi proizvajalci člani začeli uporabljati okolju prijazne tehnologije pridelave, tako glede načina obdelovanja kot ravnanja z odpadki.

2. Operativni programi vključujejo prizadevanja, da bi proizvajalci člani začeli uporabljati okolju prijazne tehnologije pridelave ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti kot referenčnega okvira, tako glede načina obdelovanja kot ravnanja z odpadki.

Sprememba 56
ČLEN 8, ODSTAVEK 3

3. Naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, se dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

črtano

Sprememba 57
ČLEN 8, ODSTAVEK 4

4. Operativni programi vključujejo ukrepe, namenjene promociji porabe sadja in zelenjave pri mladih potrošnikih na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.

4. Operativni programi lahko prostovoljno vključujejo ukrepe, namenjene promociji porabe sadja in zelenjave zlasti pri mladih potrošnikih na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, vključno s posebnimi ukrepi za spodbujanje dnevne porabe teh proizvodov v izobraževalnih ustanovah.

Sprememba 58
ČLEN 8, ODSTAVEK 4 A (novo)

4a. Države članice lahko v okviru nacionalnih strategij iz člena 11, oblikujejo negativni seznam ukrepov, ki pridejo v poštev v operativnih skladih organizacij proizvajalcev v določeni regiji ali na določenem območju pridelave, v povezavi s posebnimi strukturnimi pogoji te regije ali območja.

Sprememba 59
ČLEN 9, odstavek 1, pododstavek 1

1. Finančna pomoč Skupnosti je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov proizvajalcev članov, vendar omejena na 50 % dejanskih nastalih izdatkov.

1. Finančna pomoč Skupnosti je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov proizvajalcev članov, vendar omejena na 50 % dejansko nastalih izdatkov za operativne programe in, v skladu s smernicami iz člena 12a(2), za varnostni sklad.

Sprememba 60
ČLEN 9, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2

Finančna pomoč Skupnosti se omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje za vsako organizacijo proizvajalcev.

Finančna pomoč Skupnosti se omeji na 6 % vrednosti tržne proizvodnje za vsako organizacijo proizvajalcev.

Sprememba 61
ČLEN 9, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 A (novo)

Finančna pomoč Skupnosti se dopolni z deležem nacionalne rezerve iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki znaša največ 0,5 % referenčnih zneskov, dodeljenih vsaki državi članici, vključno z varnostnim skladom, navedenim v členu 12a te uredbe. Države članice Komisijo obvestijo o svojem interesu glede te neobvezne možnosti financiranja, ki jo v skladu s členom 11 upoštevajo pri svojih nacionalnih strategijah.

Sprememba 62
ČLEN 9, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 B (novo)

Vendar omejitev finančne pomoči ne velja za primere povečanja na 60 % dejansko nastalih izdatkov, kakor je določeno v odstavku 2 spodaj.

Sprememba 63
ČLEN 9, ODSTAVEK 2, TOČKA A

(a) predloži ga več organizacij proizvajalcev v Skupnosti, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;

(a) predloži ga več organizacij proizvajalcev v Skupnosti, ki delujejo v skupnih programih ali v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;

Sprememba 64
ČLEN 9, ODSTAVEK 2, TOČKA C

(c) vključuje sisteme posebne podpore za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91, ter ukrepe, predvidene v prvem pododstavku člena 8(2); ali ukrepe za podporo integrirani proizvodnje sadja in zelenjave, glede na veljavna pravila držav članic, ki so uredile to obliko proizvodnje, dokler se ne določijo posebna pravila Skupnosti.

Sprememba 65
ČLEN 9, ODSTAVEK 2, TOČKA F

(f) predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave.

(f) predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave ali organizacija proizvajalcev, ki deluje v regiji, v kateri organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave, ali organizacija proizvajalcev, priznana pred začetkom veljavnosti te uredbe in katere vrednost tržne proizvodnje v več kot 50 % izhaja iz pomoči za predelano sadje in zelenjavo v skladu z Uredbo (ES) št. 2201/96 in Uredbo (ES) št. 2202/96;

Sprememba 66
ČLEN 9, ODSTAVEK 2, TOČKA G A (novo)

(ga) predloži ga priznana organizacija proizvajalcev za proizvod, ki ni povezan z velikim številom združenj;

Sprememba 67
ČLEN 9, ODSTAVEK 2, TOČKA G B (novo)

(gb) predloži ga priznana organizacija proizvajalcev za proizvod, ki je gospodarsko ali ekološko zelo pomemben na lokalni ali regionalni ravni in ima na trgu Skupnosti stalne težave, zlasti zaradi mednarodne konkurence;

Sprememba 68
ČLEN 9, ODSTAVEK 2, TOČKA G C (novo)

(gc) predloži ga združenje priznanih organizacij proizvajalcev.

Sprememba 69
ČLEN 9, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 A (novo)

Omejitev iz drugega pododstavka odstavka 1 ne velja za tisti del finančne pomoči Skupnosti, ki presega omeijtev iz prvega pododstavka navedenega odstavka.

Sprememba 70
ČLEN 9, ODSTAVEK 3

3. Odstotek iz prvega pododstavka odstavka 1 je 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % tržne količine proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:

črtano

(a) s prosto razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;

(b) s prosto razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

Sprememba 71
ČLEN 11, ODSTAVEK 1

1. Države članice pripravijo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z ukrepi iz prvega pododstavka člena 8(2). Ta okvir predvideva predvsem, da je vsaj 20 % skupnih izdatkov v okviru operativnega programa povezanih s temi ukrepi.

1. Države članice pripravijo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z ukrepi iz prvega pododstavka člena 8(2).

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko v treh mesecih zahteva dopolnitve, če ugotovi, da predlog ne omogoča doseganja ciljev, opredeljenih v členu 174 Pogodbe in v programu politike in delovanja Skupnosti v zvezi z varstvom okolja in trajno uravnoteženim razvojem. Posamezne naložbe, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo te cilje.

Sprememba 72
ČLEN 11, ODSTAVEK 2, UVODNI DEL

2. Države članice oblikujejo nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Taka strategija mora vključevati naslednje elemente:

2. Na osnovi smernic Komisije in za določitev in oceno programov države članice oblikujejo nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Taka strategija bi morala vključevati naslednje elemente:

Sprememba 73
ČLEN 11, ODSTAVEK 2, TOČKA C

Sprememba 74
ČLEN 11, ODSTAVEK 2, TOČKA D A (novo)

(da) ukrepe, s katerimi se zagotovi, da ne prihaja do dvojnega financiranja iz programov za razvoj podeželja ali nacionalnih okvirnih programov in iz operativnih programov;

Sprememba 75
ČLEN 11, ODSTAVEK 2, TOČKA D B (novo)

(db) fakultativnotudi negativne sezname ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje za financiranje iz operativnih programov za določene proizvodne regije ali območja proizvodnje, če se pri tem upošteva člen 8(4a).

Sprememba 76
ČLEN 11, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2

Ta strategija mora vključevati tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

črtano

Sprememba 77
ČLEN 11, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2 A (novo)

2a. Države članice predložijo Komisiji osnutke nacionalnih strategij, ta pa zagotovi njihovo objavo v skladu s pogoji, za katere meni, da so potrebni.

Sprememba 78
ČLEN 12, ODSTAVEK 3 A (novo)

3a. Pomoči iz kmetijskih skladov Skupnosti EKSRP in EKJS, ter po potrebi tudi ESRR, so združljive. Države članice zagotovijo izvajanje potrebnega nadzora, da izključijo podvajanje pri financiranju ukrepov.

Sprememba 79
ČLEN 12, ODSTAVEK 3 B (novo)

3b. Operativni programi, izdelani do leta 2007 in že odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, so veljavni do svojega izteka, razen če organizacije proizvajalcev ne odločijo drugače.

Sprememba 80
POGLAVJE II A (novo), ČLEN 12 A IN 12 B (novo)

Poglavje IIa

Varnostni sklad

Člen 12a

Opredelitev "hude krize"

Pojem "hude krize" se opredeli v vsaki državi članici za vsak proizvod na podlagi razlike med tržno vrednostjo proizvoda in povprečno vrednostjo, zabeleženo v reprezentativnem predhodnem obdobju. Upošteva se, kakšna cenovna razlika bi imela hude posledice za vse proizvajalce.

Člen 12b

Smernice za delovanje Varnostnega sklada

1. Države članice v skladu z naslednjimi smernicami v svoje nacionalne strategije vključijo ustanovitev varnostnega sklada za obvladovanje hudih kriz v sektorju:

(a) hudo krizo razglasi država članica in/ali regija ter jo opredeli za vsak proizvod, ki ga želi vključiti v sklad v okviru zadevnih nacionalnih strategij. V tem okviru lahko organizacije proizvajalcev skupaj z državo članico in/ali regijo izberejo vse ali del naslednjih ukrepov:

- umik s trga;

- zeleno trgatev ali opustitev spravila sadja in zelenjave;

- promocijo in obveščanje;

- ukrepe za usposabljanje;

- zavarovanje trga ali prihodkov;

- podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov in prispevke članov organizacij proizvajalcev v te sklade;

- pomoči za predelavo za proizvode za dvojno rabo;

(b) ukrepi v primeru hude krize vplivajo na vse proizvajalce enega ali več gospodarskih območij, ki jih je Komisija oopredelila v poglavju III te uredbe, in ti proizvajalci prispevajo k financiranju stroškov, ki ustrezajo njihovi udeležbi v skladu in stroškov njegovega upravljanja;

(c) Skupnost v sklad prispeva dve tretjini, preostalo tretjino prispevajo organizacije proizvajalcev na območjih, ki jih je prizadela kriza;

(d) v primeru razglasitve hude krize v določenem obdobju proizvajalci nečlani na prizadetih območjih prispevajo k financiranju z deležem, ki dopolnjuje delež proizvajalcev članov, vključno s stroški upravljanja;

(e) v primeru, da se huda kriza v določenem obdobju ne razglasi, se ustrezne vsote v skladu lahko prerazporedijo za ukrepe splošne promocije ali pa ostanejo v skladu za prihodnja leta.

2. Države članice Komisijo obvestijo o vzpostavitvi Varnostnega sklada in ocenijo posebne pogoje za vsak posamezni proizvod. Vzpostavitev in delovanje sklada uradno odobri Komisija.

3. Poleg določb iz odstavka 1(c) se lahko za prispevek Skupnosti v Varnostni sklad uporabi delež nacionalne rezerve, predvidene v členu 42 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki znaša največ 0,5 % referenčnih zneskov, dodeljenih vsaki državi članici, v skladu z določbami člena 9 te uredbe. Države članice Komisijo obvestijo o svojem interesu glede te neobvezne možnosti financiranja, ki jo v skladu s členom 11 upoštevajo pri svojih nacionalnih strategijah.

Sprememba 81
ČLEN 13, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1

1. Kadar se organizacija proizvajalcev, ki deluje na določenem gospodarskem območju, šteje za reprezentativno glede proizvodnje in proizvajalcev določenega proizvoda na tem območju, lahko zadevna država članica na zahtevo organizacije proizvajalcev določi naslednja pravila kot obvezujoča za proizvajalce s sedežem na tem območju, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev:

1. Kadar se organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki deluje na določenem gospodarskem območju, šteje za reprezentativno glede proizvodnje in proizvajalcev določenega proizvoda na tem območju, lahko zadevna država članica na zahtevo organizacije proizvajalcev določi naslednja pravila kot obvezujoča za proizvajalce s sedežem na tem območju, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev:

(a) pravila iz točke (a) prvega pododstavka člena 3(2),

(b) pravila, ki jih je sprejela organizacija proizvajalcev v zvezi z umiki s trga.

(b) pravila, ki jih je sprejela organizacija proizvajalcev v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz.

Sprememba 82
ČLEN 13, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2

Prvi pododstavek se uporablja pod pogojem, da so ta pravila:

(a) v veljavi najmanj eno tržno leto,

(b) vključena v širši seznam iz Priloge I,

(a) vključena v širši seznam iz Priloge I,

(c)obvezujoča za največ tri tržna leta.

(b) obvezujoča za največ tri tržna leta.

Sprememba 83
ČLEN 13, ODSTAVEK 3

3. Organizacija proizvajalcev se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če njeni člani predstavljajo vsaj 50 % proizvajalcev na gospodarskem območju, na katerem deluje, in pokriva vsaj 60 % proizvodnje tega območja.

3. Organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če njeni člani predstavljajo vsaj 50 % proizvajalcev ali proizvajalcev članov organizacij proizvajalcev v primeru združenja organizacij proizvajalcev na gospodarskem območju, na katerem deluje, in pokriva vsaj 60 % proizvodnje tega območja.

Sprememba 84
ČLEN 13, ODSTAVEK 5

5. Pravila ne smejo biti obvezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (ES) št. 2092/91, razen če se s takim ukrepom ne strinja vsaj 50 % takih proizvajalcev na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev, in če ta organizacija pokriva vsaj 60 % take proizvodnje na tem območju.

5. Pravila ne smejo biti obvezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 2092/91, razen če se s takim ukrepom ne strinja vsaj 50 % takih proizvajalcev na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, in če ta organizacija pokriva vsaj 60 % take proizvodnje na tem območju.

Sprememba 86
ČLEN 16, TOČKA A

(a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih aktivnosti, povezanih s proizvodnjo in/ali trgovino in/ali predelavo proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96;

(a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih aktivnosti, povezanih s proizvodnjo in/ali trgovino in/ali predelavo proizvodov iz člena 1(1) te uredbe;

Sprememba 88
ČLEN 19, ODSTAVEK 3, TOČKA A (VII)

(vii) ukrepe za zaščito ekološkega kmetovanja kakor tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(vii) ukrepe za zaščito ekološkega in integriranega kmetovanja kakor tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

Sprememba 89
ČLEN 19, ODSTAVEK 3, TOČKA B

(b) morajo veljati najmanj eno tržno leto;

(b) morajo veljati najmanj eno tržno leto, razen v primerih preprečevanja kriz in upravljanja z njimi;;

Sprememba 90
ČLEN 30, ODSTAVEK 2

2. Če je deklarirana vhodna cena zadevne pošiljke višja, kot je pavšalna uvozna vrednost, povečana za znesek, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in ki ne sme presegati pavšalne vrednosti za več kot 10 %, se zahteva predložitev jamstva v višini uvozne dajatve, določene na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

2. Če je pavšalna uvozna vrednost nižja od vhodne cene iz skupne carinske tarife, se za uvoz plača dodatna uvozna dajatev, določena v skupni carinski tarifi za proizvode, za katere velja režim vhodnih cen.

Sprememba 91
ČLEN 30, ODSTAVEK 3

3. Če se vhodna cena zadevne pošiljke ne deklarira v času carinskega postopka, je uporabljena carinska stopnja iz skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti, ali pa se določi z uporabo ustreznih določb iz carinske zakonodaje pod pogoji, določenimi v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.

črtano

Sprememba 92
ČLEN 31, ODSTAVEK 2

2. Dodatne uvozne dajatve se ne uvedejo, kadar ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni s predvidenim ciljem.

črtano

Sprememba 93
ČLEN 35

Opustitev postopkov aktivnega oplemenitenja

Odprava postopkov aktivnega oplemenitenja

V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje skupne ureditve trgov, se lahko v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 v celoti ali delno prepove uporaba postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode, ki jih zajema ta uredba.

V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje skupne ureditve trgov, se na zahtevo zadevne države članice prepove uporaba postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode, ki jih zajema ta uredba.

Sprememba 95
ČLEN 37

Opustitev pasivnega oplemenitenja

Odprava pasivnega oplemenitenja

V obsegu, potrebnem za pravilno delovanje skupne ureditve trga za proizvode, ki jih zajema ta uredba, se lahko v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 v celoti ali delno prepove uporaba postopkov pasivnega oplemenitenja za te proizvode.

V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje skupne ureditve trgov za proizvode, ki jih zajema ta uredba, se prepove uporaba postopkov aktivnega oplemenitenja za te proizvode.

Sprememba 97
ČLEN 38, PODODSTAVEK 2, TOČKA A, TOČKA I

() določitev tržnih standardov iz člena 2;

(i) določitev tržnih standardov iz člena 2, in seznam proizvodov, za katere veljajo ti standardi,

Sprememba 98
ČLEN 38, PODODSTAVEK 2, TOČKA A, TOČKA III

(iii) pravila o odstopanjih od standardov;

(iii) pravila o odstopanjih in izvzetjih od standardov,

Sprememba 99
ČLEN 38, PODODSTAVEK 2, TOČKA A, TOČKA IV

(iv) pravila o predstavitvi podatkov v skladu z zahtevami standardov;

(iv) pravila o predstavitvi, trženju in označevanju v skladu z zahtevami standardov;

Sprememba 100
ČLEN 38, PODODSTAVEK 2, TOČKA B, TOČKA II

(ii) stopnjo financiranja ukrepov iz člena 6 in člena 10(1) ter podrobnimi pravili v zvezi s tem,

(ii) stopnjo financiranja ukrepov iz členov 6 in 6a ter člena 10(1). Znesek pomoči iz člena 6(2)(a) ne sme biti manjši od 10 %, 10 %, 8 %, 6 % in 4 % stroškov ustanovitve in delovanja skupine proizvajalcev za prvo, drugo, tretje, četrto in peto leto;

Sprememba 101
ČLEN 38, PODODSTAVEK 2, TOČKA B, TOČKE II A, II B in II C (novo)

(iia) splošni okvir Skupnosti za spodbujanje integrirane predelave;

(iib) splošni okvir za vzpostavitev in delovanje varnostnega sklada iz člena 12a,

(iic) splošni okvir financiranja iz nacionalne rezerve iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

Sprememba 102
ČLEN 38, PODODSTAVEK 2, TOČKA B, TOČKE II D, II E in II F (novo)

(iid) pravila za izračun tržne vrednosti z namenom ustanovitve operativnega sklada iz člena 7, še posebej glede razveljavitve režimov pomoči, predvidenih z Uredbo (ES) št. 2201/96 in Uredbo št. 2202/96.

(iie) standardi, namenjeni zagotavljanju prehoda v smislu priznavanja organizacij proizvajalcev in njihovih združenj;

(iif) standardi, namenjeni zagotavljanju prehoda v primeru navedenih večletnih pogodb s področja režima pomoči za proizvodnjo agrumov, ki ga določa Uredba (ES) št. 2202/96;

Sprememba 103
ČLEN 38, PODODSTAVEK 2, TOČKE I A, I B IN I C (novo)

(ia) operativna pravila službe za spremljanje cen na ravni Skupnosti, ki pravočasno zagotavlja objektivne podatke o razvoju trgov ter Komisiji in združenjem proizvajalcev omogoča, da se hitro odzivajo na morebitne cenovne krize;

(ib) predložitev, najkasneje do 1. januarja 2009, poročila o morebitni vzpostavitvi Evropskega organa za nadzor nad preglednostjo trgovinskih poslov v sektorju sadja in zelenjave Skupnosti in nad tem, kako dosledno vodilni proizvajalci spoštujejo konkurenčna pravila;

(ic) ukrepi za krepitev dejavnosti informiranja in promocije sadja in zelenjave v tretjih državah, kot določa Uredba Sveta (ES) št. 2702/1999.

Sprememba 104
ČLEN 39

Člen 39

črtano

Državne pomoči

Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se uporabljajo za proizvodnjo in trgovino s krompirjem, svežim ali ohlajenim z oznako KN 0701.

Sprememba 105
ČLEN 40, TOČKA 1
Člen 1, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 2200/96)

(1) V členu 1(2) so v preglednico 2 dodani naslednji proizvodi:

KN 0701 krompir, svež ali hlajen

KN 089 10 20 žafran

KN 0810 00 in 0811 10 jagode

KN 0810 20 10 in 0811 20 31 maline

KN 0810 90 50 ribez

KN 0811 20 39 kosmulje

KN 0809 20 višnje

KN 0812 10 00 češnje

KN 0813 20 00 suhe slive

KN paprika

Sprememba 106
ČLEN 42, TOČKA -1 (novo)
Člen 5, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 2826/2000)

(-1) Člen 5(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. V okviru določitve strategije v skladu z odstavkom 1 se Komisija lahko posvetuje s Stalno skupino o promociji kmetijskih proizvodov, ki deluje v okviru Posvetovalnega odbora o kakovosti in varnosti kmetijskih pridelkov, in vzpostavi, da bi se izdelala navedena strategija, tesno sodelovanje na notranji ravni med različnimi pristojnimi službami, ob dejavni udeležbi služb, odgovornih za javno zdravje".

Sprememba 107
ČLEN 42, TOČKA 1
Člen 5, odstavek 3 (Uredba (ES) št. 2826/2000)

"Pri promociji svežega sadja in zelenjave so glavna ciljna skupina otroci do 18 let starosti."

"Pri promociji svežega sadja in zelenjave se določijo ciljne skupine, med katerimi so glavne družbeni sloji z nižjimi dohodki, pri katerih se trenutno kaže najnižja poraba in še posebej otroci do 18 let starosti, pri katerih je treba utrditi nove prehranjevalne navade."

Sprememba 108
ČLEN 43, TOČKA 3 A (novo)
Člen 42, odstavek 5 a (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003)

3a. V členu 42 se doda naslednji odstavek:

"5a. Države članice lahko uporabijo del nacionalne rezerve za financiranje operativnih programov in po potrebi Varnostnega sklada iz člena 9 in 12a Uredbe Sveta (ES) št. XXX/2007 z dne XX, ki določa posebna pravila za sektor sadja in zelenjave ter spreminja določene uredbe. Ta del rezerve, ki v nobenem primeru ne sme preseči najvišje skupne meje 0,5 %, kot določa odstavek 1, se porazdeli v skladu s stvarnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo med pridelovalci in preprečuje izkrivljanje trga in konkurence. Komisija določi posebne pogoje te rabe."

Sprememba 109
ČLEN 43, TOČKA 5, D A (novo)
Člen 44, odstavek 2, pododstavek 2 (Uredba (ES) št. 1782/2003)

(da) vsaka površina, namenjena proizvodnji gob.

Sprememba 110
ČLEN 43, TOČKA 5, D B (novo)
Člen 44, odstavek 2, pododstavek 2 (Uredba (ES) št. 1782/2003)

(db) površine z drevesnimi sadikami;

Sprememba 111
ČLEN 43, TOČKA 6
Člen 51 (Uredba (ES) št. 1782/2003)

"Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost, razen za trajne nasade. Vendar lahko kmetje uporabljajo parcele za naslednje trajne nasade:

"Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost, razen za trajne nasade in za proizvodnjo izdelkov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. XXX/2007 o vzpostavtvi posebnih določb za sektor sadja in zelenjave in o spremembi nekaterih uredb, ter za pridelovanje krompirja, ki se ne uporablja za proizvodnjo škroba. Vendar lahko kmetje uporabljajo parcele za naslednje trajne nasade:

(a) hmelj,

(b) oljke,

(d) trajne nasade sadja in zelenjave."

V skladu s členom 60(8), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o strukturnih in tržnih posledicah sheme enotnega plačila, ki se uporablja v regijah, kjer že obstaja možnost uporabe zemlje za pridelovanje sadja in zelenjave. V tem poročilu so posebej ocenjeni možni učinki, ki bi jih imelo dovoljenje za splošno spremembo namembnosti parcel za sadje in zelenjavo v površine, ki izpolnjujejo pogoje za financiranje po shemi enotnega plačila, zlasti v regijah in območjih, specializiranih za to vrsto pridelka."

Sprememba 112
ČLEN 43, TOČKA 6 A (novo)
Člen 59, odstavek 4 a (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003)

(6a) V členu 59 se doda naslednji odstavek:

"4a. V sektorju sadja in zelenjave imajo države članice v prehodnem obdobju, ki se konča leta 2010–2011, možnost, da ob posvetovanju s panožnimi organizacijami poleg izvajanja pravila navzkrižne skladnosti določijo obvezen obseg proizvodnje, namenjene predelavi, za eno ali več vrst sadja in zelenjave, ki sta zajeta v sistemu popolne nevezanosti."

Sprememba 113
ČLEN 43, TOČKA 8 A (novo)
Člen 71, odstavek 1 (Uredba (ES) št. 1782/2003)

(8a) V členu 71 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1. Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči uporabiti shemo enotnega plačila po prehodnem obdobju, ki poteče bodisi 31. decembra 2005 bodisi 31. decembra 2006, če to upravičujejo posebni kmetijski pogoji. Za namen Uredbe (ES) št. XXX/2007 to prehodno obdobje poteče 31. decembra 2013 in država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2008 odloči uporabiti nova plačila."

Sprememba 114
ČLEN 43, TOČKA 10 A (novo)
Naslov IV, poglavje [X1] (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003)

(10a) V naslovu IV se vstavi naslednje poglavje:

POGLAVJE [X1]

POMOČ ZA PREDELAN PARADIŽNIK

Člen [x1]

Področje uporabe

1. Za tržna leta 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 se do 50 % zneska "nacionalne zgornje meje" iz člena 41, ki ustreza plačilom za paradižnik, namenjen predelavi, lahko uporabi za dodelitev pomoči na površino priznanim organizacijam proizvajalcev, katerih člani pridelujejo industrijski paradižnik, namenjen predelavi, npr. KN 0702.

2. V takšnem primeru se država članica najkasneje do 1. septembra 2007 odloči, če bo uporabila določbe iz tega poglavja, in določi višino zneska pomoči.

Člen [x2]

Zneski

Država članica določi znesek na enoto za pomoč na hektar površine.

Člen [x3]

Pogoji za upravičenost

1. Pomoč se dodeli priznanim organizacijam proizvajalcev iz člena x1, ki jo izplačajo kmetom, ki so njihovi člani, glede na število hektarov površine, upravičene do pomoči, na kateri gojijo paradižnik za predelavo.

2. Površina je upravičena do pomoči, če je v celoti obdelana v skladu z običajno agronomsko prakso na območju in če rastlina ostane na polju, dokler sadeži ne dozorijo.

Če pa paradižnik ne dozori zaradi izrednih podnebnih pogojev, ki jih država članica prizna kot take, površine, na katerih se prideluje paradižnik, ostanejo upravičene do pomoči pod pogojem, da se ne uporabljajo za druge namene, dokler paradižnik ne dozori.

Sprememba 132
ČLEN 43, TOČKA 10 B (novo)
Naslov IV, poglavje 4 a (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003)

(10b) Pod naslov IV (DRUGE SHEME POMOČI) se vstavi poglavje 4a:

"POGLAVJE 4a
POMOČ NA POVRŠINO ZA JAGODIČJE IN VIŠNJE ZA PREDELAVO

Člen 87a
Pomoč Skupnosti
1. Pomoč Skupnosti se odobri proizvajalcem jagodičja in višenj pod pogoji, določenimi v tem poglavju.
Med jagodičje spadajo:
- jagode z oznakama KN 0810 00 in 0811 10,
- maline z oznakama KN 0810 20 in 0811 20 31,
- črni ribez in kosmulje z oznakama KN 0810 90 50 in 0811 20 39,
- višnje z oznako KN 0809 20.
2. Države članice lahko pomoč razčlenijo glede na proizvode ali s povečanjem ali zmanjšanjem nacionalnih zajamčenih površin v skladu s členom 87b(3). Vendar pa vsaki državi članici celoten znesek pomoči, odobrene v danem letu, ne sme presegati zgornje meje, navedene v členu 87b(1).

Člen 87b
Površine
1.  Država članica odobri pomoč Skupnosti v okviru zgornje meje, ki se izračuna tako, da se število hektarjev nacionalnih zajamčenih površin, kot je določeno v odstavku 3, pomnoži s povprečnim zneskom v višini 230 EUR na hektar.
2.  Določi se največja zajamčena površina v velikosti 130 000 ha.
3.  Komisija največjo zajamčeno površino razdeli na nacionalne zajamčene površine glede na pridelke, ki so bili v preteklosti opredeljeni kot tradicionalni.
4.  Pomoč se odobri na osnovi objektivnih in nediskriminatorskih meril, ki jih določijo države članice.
5.  Države članice lahko razdelijo svoje nacionalne zajamčene površine na podpovršine v skladu z objektivnimi merili, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.
Člen 87c
Prekoračitev podpovršin
Če država članica razdeli svoje nacionalne zajamčene površine v podpovršine in je ena ali več od njih prekoračena, se površina na kmeta, za katero se zahteva pomoč Skupnosti, zmanjša sorazmerno v tistem letu za kmete na površinah, kjer so bile omejitve prekoračene. To zmanjšanje se zadevno državo članico izvedejo v primer, ko so bile površine v podpovršinah, ki niso dosegle njihovih omejitev, prerazporejene v podpovršine, ki so presegle njihove omejitve.

Člen 87d
Pogoji za upravičenost do pomoči
1.  Plačilo pomoči Skupnosti je pogojeno zlasti z minimalno velikostjo parcele.
2.  Države članice lahko odobritev pomoči Skupnosti pogojijo s članstvom kmetov v organizaciji ali skupini proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členoma 4 ali 6 Uredbe (ES) XXX/07.
3.  Če se uporabi določba iz odstavka 2, lahko države članice sklenejo, da se plačilo pomoči iz odstavka 1 izplača organizaciji ali predhodno priznani skupini proizvajalcev v korist njenih članov. Znesek pomoči, ki ga prejme organizacija ali predhodno priznana skupina proizvajalcev, se izplača njenim članom. Vendar pa lahko države članice pooblastijo organizacijo ali predhodno priznano skupino proizvajalcev, da kot plačilo za storitve, ki jih opravlja za svoje člane, od zneska pomoči Skupnosti odbije do največ 2 %.

Člen 87e
Državna pomoč
1. Države članice lahko odobrijo državno pomoč poleg pomoči Skupnosti do največ 200 EUR na hektar na leto.
2. Državna pomoč se lahko izplača le za površine, za katere se prejema pomoč Skupnosti.

Člen 87f
Člena 143a in 143c se od 1. januarja 2007 ne uporabljata za pomoč pri pridelovanju jagodičja in višenj v Skupnosti.

Sprememba 118
ČLEN 43, TOČKA 10 C (novo)
Naslov IV, poglavje 10 h (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003)

(10c) V naslov IV se vstavi naslednje poglavje:

"Poglavje 10h

Pomoč na površino za česen

Člen 110p

1. Pomoč na površino se odobri tradicionalnim proizvajalcem česna v skladu s pogoji iz tega poglavja.

2. Države članice sporočijo Komisiji število obdelanih hektarov na tradicionalnih območjih, da se opredeli največja dopustna površina, ki se razdeli med države članice.

3. To površino in pravila za uporabo določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96."

Sprememba 117
ČLEN 43, TOČKA 10 D (novo)
Člen 143a, pododstavek 1 a (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003)

(10d) V členu 143a se doda naslednji odstavek:

"Pomoč na površino za paradižnik, namenjen predelavi, iz poglavja 10g in pomoč na površino za češnje in drobno sadje iz poglavja 10h se v celoti izplačujeta od pričetka veljavnosti Uredbe (ES) XXX/2007 pod pogoji iz navedenih poglavij."

Sprememba 115
ČLEN 43, TOČKA 10 E (novo)
Člen 143 b b (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003)

(10e) Vstavi se naslednji člen:
"Člen 143bb

Ločeno plačilo za paradižnik, namenjen predelavi

1. Z odstopanjem od člena 143b se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, odločijo, da kmetom, ki so upravičeni do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino, odobrijo ločeno plačilo za paradižnik, namenjen predelavi. Odobri se na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril, kot so:

– količina paradižnika za predelavo, ki je predmet dobavnih pogodb,

– število hektarov, namenjenih pridelovanju paradižnika za predelavo, v reprezentativnem obdobju enega ali več tržnih let od leta 2004/2005, ki jih določijo države članice.

2. Ločeno plačilo za paradižnik, namenjen predelavi, se odobri v mejah finančnih sredstev, namenjenih izvajanju te pomoči.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vsaka nova zadevna država članica na osnovi objektivnih meril najkasneje do 31. oktobra 2007 odloči, da bo za ločeno plačilo za paradižnik, namenjen predelavi, uporabila zgornjo mejo, ki je nižja od meje, določene v točki Ma Priloge VII.

4. Sredstva, ki so v skladu z odstavki 1, 2 in 3 namenjena ločenemu plačilu za paradižnike, namenjene predelavi, niso vključena v letni finančni okvir iz člena 143b(3). Razlika med zgornjo mejo iz točke Ma Priloge VII, in tisto, ki se dejansko uporablja, je v primeru uporabe določbe iz odstavka 3 vključena v letni finančni okvir iz člena 143b(3).

5. Člena 143a in 143c se ne uporabljata za ločeno plačilo za paradižnik, namenjen predelavi."

Sprememba 119
ČLEN 45

Programi pomoči, ki so navedeni v uredbah (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 in se ukinejo s to uredbo, se za vsak zadevni proizvod uporabljajo še v tržnem letu za ta proizvod, ki se konča med letom 2008.

Program pomoči, ki je naveden v Uredbi (ES) št. 2201/96 in se ukine s to uredbo, se za vsak zadevni proizvod uporablja še v tržnem letu za ta proizvod, ki se konča med letom 2008. Program pomoči, ki je naveden v Uredbi (ES) št. 2202/96, se še uporablja v tržnih letih 2008/2009 in 2009/2010.

Sprememba 120
PRILOGA I, ODSTAVEK 4 A (novo)

4a. Pravila za preprečevanje kriz in krizno upravljanje

Sprememba 121
PRILOGA II, TOČKA 3 A (novo)
Priloga VI (Uredba (ES) št. 1782/2003)

3a. Prilogi VI se doda naslednja vrstica:

"(Sektor): sadje in zelenjava, namenjena predelavi

(Pravna podlaga) Ustrezni členi uredb (ES) št. 2201/96 in št. 2202/96.
(Opombe) Pomoč na hektar površine"

Sprememba 122
PRILOGA II, TOČKA 4 A (NOVO)
Priloga VII, točka M a (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003)

4a. Prilogi VII se doda naslednja točka:
"Ma: Ločeno plačilo za paradižnik, namenjen predelavi
1. Države članice, ki so k Skupnosti pristopile leta 2004 ali kasneje, določijo znesek, ki se vključi v referenčni znesek posameznega kmeta na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril, kot na primer:
– znesek tržne podpore, ki jo je kmet neposredno ali posredno prejel za paradižnik, namenjen predelavi,
– površina, ki se uporablja za pridelovanje paradižnika, namenjenega predelavi,
– količina pridelanega paradižnika, namenjenega predelavi,
ob upoštevanju reprezentativnega obdobja enega ali več tržnih let od tržnega leta z zaključkom v letu 2004 do tržnega leta z zaključkom v letu 2007.
Države članice izračunajo ustrezne hektare iz člena 43(2) te uredbe na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril, kot so površine iz druge alinee odstavka 1.
2. Če so skupni zneski, določeni v skladu z odstavkom 1, v zadevni državi članici višji od spodaj navedenih zgornjih mej, izraženih v tisoč EUR, se znesek na kmeta sorazmerno zmanjša.
	(EUR '000)
Bolgarija	5 394
Češka	414
Ciper	274
Malta	932
Madžarska	4 512
Romunija	1 738
Poljska	6 715
Slovaška	1 018".

Sprememba 123
PRILOGA II, TOČKA 5
Priloga VIII, vrstica "Španija" (Uredba (ES) št. 1782/2003)

2008 4 830 954

2008 4 868 312

2009 4 838 536

2009 4 875 894

2010 in pozneje 4 840 413

2010 in pozneje 4 877 771

(1)	Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov