Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o ukrepih Skupnosti za zagotavljanje čezmejnega zdravstvenega varstva

P6_TA(2007)0073 B6-0098/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Posvetovanje glede ukrepov Skupnosti na področju zdravstvenih storitev" (SEK(2006)1195/4),

–   ob upoštevanju člena 152 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju "Sodišče") v zadevah Decker (C-120/95, 28. april 1998), Kohll (C-158/96, 28. april 1998), Geraets-Smits & Peerbooms (C-157/99, 12. julij 2001), Vanbraekel (C-368/98, 12. julij 2001), IKA (C-326/00, 25. februar 2003), Müller-Fauré & van Riet (C-385/99, 13. maj 2003), Inizan (C-56/01, 23. oktober 2003), Leichtle (C-8/02, 18. marec 2004) in Watts (C-327/04, 16. maj 2005),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o mobilnosti bolnikov in razvoju zdravstvenega varstva v Evropski uniji(1),

–   ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor B6-0013/2007 Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 108 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker so bile zdravstvene storitve izključene iz Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(2),

B.   ker v Evropski parlament trenutno poteka razprava o osnutku poročila o vplivu in posledicah izključenosti zdravstvenih storitev iz Direktive 2006/123/ES;

C.   ker je Sodišče od leta 1998 izdalo že več sodb, na podlagi katerih imajo bolniki pravico izbirati zdravstveno oskrbo in zdravljenje drugod, pri čemer se za povračilo stroškov zdravstvenega varstva v tujini uporablja načelo prostega pretoka,

D.   ker je Sodišče najprej razsodilo, da naj bi povračilo stroškov, nastalih v drugi državi članici, za kar je potrebno predhodno dovoljenje, oviralo zagotavljanje storitev, vendar je pozneje načela povračil in potrebe po predhodnem dovoljenju dodatno razvilo,

E.   ker sistemi zdravstvenega varstva v Evropski uniji temeljijo na načelih solidarnosti, enakosti in univerzalnosti, da se vsem ljudem zagotovi ustrezna visokokakovostna nega, ne glede na zaslužek, socialni status ali starost,

F.   ker ima vsaka država svoj sistem zagotavljanja zdravstvenega varstva,

1.   pozdravlja pobudo Komisije, da sproži postopek posvetovanja za določitev najboljših ukrepov Skupnosti in s tem zagotovi okvir za čezmejne vidike zdravstvenega varstva;

2.   opozarja na obveznosti iz Pogodbe, da se v vseh politikah Skupnosti zagotovi visoka stopnja zdravstvenega varstva ljudi; opozarja tudi na člen 95(3) Pogodbe, ki določa pravno podlago za ukrepe notranjega trga na področju zdravja; zato meni, da je treba oblikovati pravni okvir za zagotavljanje čezmejnega zdravstvenega varstva, ki bo najbolje omogočal pravočasen dostop bolnikov do ustreznega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva, zagotavljanje čezmejnih zdravstvenih storitev in trajno financiranje zdravstvenega varstva;

3.   poudarja, da vidiki čezmejnega zdravstvenega varstva zajemajo mobilnost bolnikov in mobilnost strokovnjakov na področju zdravstvenega varstva ter tudi zagotavljanje zdravstvenega varstva v drugi državi; prav tako poudarja, da sodbe Sodišča izrecno obravnavajo problem pravice bolnikov, da poiščejo zdravljenje drugod in da jim sistemi nacionalnega zdravstvenega zavarovanja povrnejo stroške zdravljenja;

4.   zato meni, da je zagotavljanje pravne varnosti pri povračilu stroškov za čezmejno zdravstveno varstvo eno prednostnih vprašanj tako za bolnike kot za sisteme nacionalnega zdravstvenega zavarovanja in izvajalce zdravstvenih storitev; poudarja, da je treba pojasniti postopke in pogoje povračil za posamezne primere;

5.   poziva Komisijo, naj oblikuje skupna načela in osnovne smernice zdravstvenega varstva in tako zagotovi varnost bolnikov; meni tudi, da je za izboljšanje izmenjave najboljše prakse, zlasti med strokovnjaki za varovanje zdravja, pomembna uvedba usklajenih zdravstvenih kazalnikov na ravni Skupnosti (kot so npr. standardi za preiskave krvi);

6.   meni, da mora EU igrati pomembno vlogo pri zagotavljanju boljšega dostopa bolnikom do informacij o čezmejni mobilnosti s tem, da usklajuje sodelovanje držav članic na tem področju;

7.   meni, da mora biti mobilnost bolnikov vedno odvisna od njihove lastne izbire in da se nanje pri tej prosti izbiri ne sme izvajati pritiska;

8.   poudarja, da je treba bolnikom v vseh primerih zagotoviti varstvo ne glede na to, kje in kako se izvajajo zdravstvene storitve; poziva, da je treba jasno določiti odgovornosti različnih organov pri nadzoru nad ponudniki zdravstvenega varstva in da si morajo nacionalne oblasti učinkovito izmenjavati informacije o registraciji in disciplinskem statustu strokovnjakov za varovanje zdravja; meni, da je treba vzpostaviti mehanizem za pritožbe v zvezi s slabim čezmejnim zdravstvenim varstvom;

9.   poudarja, da v večini primerov zdravljenju in zdravniški oskrbi sledijo pregledi, kar lahko dolgo traja; ugotavlja, da je treba med različnimi stopnjami zdravljenja in nege določiti jasna pravila za dodeljevanje nalog in odgovornosti med izvajalci zdravstvenih storitev;

10.   meni, da je uvedba pravnega okvira na ravni Skupnosti najboljši način zagotavljanja pravne varnosti bolnikov, nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva in zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev; meni, da je ta način najboljši tudi za spodbujanje optimalne rabe sredstev zdravstvenega varstva in dostopa do zdravljenja;

11.   meni, da je treba skupno listino pravic bolnikov vključiti v ta okvir Skupnosti, da se zagotovi izvajanje teh pravic v praksi preko meja in v matični državi;

12.   meni, da je treba v pravni okvir vključiti mehanizem za zbiranje in izmenjavo informacij med nacionalnimi oblastmi o izvajalcih zdravstvenih storitvah, njihovi registraciji in disciplinskem statusu ter strokovnem znanju, ki je na voljo; meni tudi, da bi oblikovanje mreže evropskih informacijskih centrov bistveno prispevala k zdravljenju bolezni;

13.   meni, da je treba zaradi varnost pacientov v pravni okvir vključiti obveznost, da si nacionalne oblasti izmenjujejo informacije o registraciji in disciplinskem statusu strokovnjakov za varovanje zdravja, ki sodelujejo v čezmejnem zdravstvenem varstvu;

14.   poziva države članice, da uveljavijo pristop "vse na enem mestu" za pritožbene postopke za bolnike;

15.   poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti zagotavljanju informacij bolnikom o njihovih pravicah in dolžnostih ter naj v zakonodajni predlog vključi ustrezne določbe;

16.   je prepričan, da lahko prihodnji okvir Skupnosti okrepi pravice evropskih državljanov v vlogi bolnikov in hkrati spodbudi države članice k razvoju sistemov zdravstvena varstva;

17.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 543. (2) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o spomladanskem lovu in lovu s pastmi na ptice selivke na Malti

P6_TA(2007)0074 B6-0119/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju peticije št. 794/2004, peticije št. 334/2005 in peticije št. 886/2005,

–   ob upoštevanju poročila o misiji za ugotavljanje dejstev, ki jo je opravil Odbor za peticije na Malti med 9. in 12. majem 2006,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic(1) ("Direktiva o pticah"),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst(2) ("Direktiva o habitatu"),

–   ob upoštevanju členov 10, 226 in 242 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju ustnega vprašanja B6-0015/2007,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je Evropski parlament prejel številne peticije proti spomladanskemu lovu in lovu s pastmi na ptice selivke na Malti, vključno s peticijo Belgijskega kraljevega društva za zaščito ptic, ki jih je podpisalo več kot 300 000 ljudi v Evropi, izmed katerih je več kot 4 000 z Malte; ker je 115 000 ljudi v Evropi, zlasti iz Združenega kraljestva, februarja 2007 pri malteški vladi vložilo peticijo v protest proti spomladanskemu lovu,

B.   ker je Odbor za peticije preučil trditve iz peticij in v skladu s členom 193(3) Poslovnika Evropskega parlamenta odposlal delegacijo na Malto, da na kraju samem ugotovi dejstva,

C.   ker iz poročila o misiji za ugotavljanje dejstev izhaja, da sta, čeprav so si pristojne malteške oblasti nekoliko prizadevale, da nacionalno zakonodajo in njeno izvrševanje uskladijo s pravom Skupnosti, trajnost in preživetje številnih vrst ptic selivk še vedno ogrožena zaradi nezakonitega lova in lova s pastmi, ko ptice teh vrst med selitvijo preletijo Malto,

D.   ker poročilo o misiji izraža tudi skrb glede spoštovanja Malte Direktive o pticah in Direktive o habitatu ter glede lova in nezakonitega lova s pastmi zaščitenih vrst, zlasti ptic roparic,

E.   ker malteški lovci zagovarjajo spomladanski lov in lov s pastmi kot del svoje kulturne tradicije; ker se je prostor, ki je na voljo za počitek ptic selivk, v zadnjih letih znatno zmanjšal zaradi razvoja mest in ker so nove metode in novo orožje povečale učinkovitost lova ter so tem oškodovale populacijo ptic selivk ter povzročile lokalno izumrtje ptic, kot sta sivi sokol in pegasta sova,

F.   ker javnomnenjske raziskave kažejo, da je velika večina malteške družbe proti obstoječim lovskim praksam,

G.   ker je malteška vlada sklenila odpreti sezono lova na divjo grlico in prepelico, ki sta ogroženi vrsti, med 10. aprilom in 20. majem ter sezono lova s pastmi med 26. marcem in 20. majem 2007,

H.   ker je Malta eno izmed glavnih ozkih grl za ptice, ki se selijo med Evropo in Afriko; ker nedavno opravljena študija vsebuje dokaze, da v 35 državah, večinoma evropskih, streljajo na ptice, v 19 jih lovijo s pastmi, številne od teh vrst pa so redke ali ogrožene,

I.   ker Komisija raziskuje, ali je Malta Direktivo o pticah prenesla v skladu z zahtevami Direktive in ali se zakonodaja pravilno izvaja, ter je začela postopke za ugotavljanje kršitev proti Malti zaradi neizpolnjevanja določb člena 9 Direktive,

J.   ker je Komisija priporočila malteški vladi, naj letos ne dovoli spomladanskega lova in je navedla, da bo Komisija, če bo spomladanski lov dovoljen, v skupni zadevi preučila spomladanski lov, ki je bil dovoljen v letih 2004, 2005 in 2006 ter bo na Malto naslovila obrazloženo mnenje v tej zadevi,

K.   ker obveznost države članice, da sodeluje s Komisijo, ko ta deluje v okviru svojih pooblastil iz člena 226 Pogodbe ES, izhaja iz načela sodelovanja v dobri veri iz člena 10 Pogodbe ES,

1.   je seznanjen s poročilom o misiji za ugotavljanje dejstev Odbora za peticije, med katero so bila preučena dejstva na kraju samem med 9. in 12. majem 2006, in podpira priporočila iz poročila;

2.   soglaša z zaskrbljujočimi zaključki iz poročila o misiji za ugotavljanje dejstev, zlasti glede dovolitve spomladanskega lova ptic selivk, ki počivajo, ter nezakonitega lova in lova s pastmi zaščitenih vrst, vključno na območjih, ki so zaščitena na podlagi prava Skupnosti;

3.   obsoja vse oblike nezakonitega lova v vseh državah članicah;

4.   poziva malteško vlado in Komisijo, naj objavita izčrpna tehnična stališča o tej zadevi;

5.   pozdravlja odločitev Komisije, da razišče skladnost in izvajanje malteške zakonodaje v povezavi z Direktivo o pticah in poziva Komisijo, naj poveča svoja prizadevanja, da malteške oblasti prepriča v popolno spoštovanje prava Skupnosti;

6.   poziva malteško vlado, naj v celoti izvaja Direktivo o pticah, ustrezno zakonodajo Skupnosti in določbe Pristopne pogodbe, ki jo je podpisala malteška vlada;

7.   pozdravlja odločitev malteške vlade, da bo primere zlorab med drugim reševala tako, da bo zvišala kazni na največ 14 000 EUR ter predvidela zaporno kazen do dveh let in trajni odvzem dovoljenja za lov, ko gre za povratnike;

8.   pozdravlja tudi odločitev malteške vlade, da bo prepovedala lovljenje ščinkavcev in spomladanski lov na ptice na morju;

9.   ponovno opozarja na načelo sodelovanja v dobri veri iz člena 10 Pogodbe ES, v skladu s katerim so države članice soglašale, da bodo sodelovale z institucijami Skupnosti;

10.   ugotavlja, da je načelo sodelovanja v dobri veri posebno pomembno, ko Komisija ukrepa kot "varuh pogodb" in preiskuje spoštovanje prava Skupnosti s strani držav članic, v skladu s členom 226 Pogodbe ES;

11.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Malte.

(1) UL L 103, 25.4.1979, str. 1. (2) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o evro-sredozemskih odnosih

P6_TA(2007)0075 RC-B6-0080/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o pripravi evro-sredozemske konference ministrov za zunanje zadeve v Tampereju (KOM(2006)0620),

–   ob upoštevanju sklepov 8. evro-sredozemske konference ministrov za zunanje zadeve v Tampereju 27. in 28. novembra 2006 (8. evro-sredozemska konferenca),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (ESP) (KOM(2006)0726),

–   ob upoštevanju sklepov evro-sredozemskega vrha, ki je ob 10. obletnici evro-sredozemskega partnerstva potekal v Barceloni 27. in 28. novembra 2005,

–   ob upoštevanju rezultatov evro-sredozemske ministrske konference za trgovino v Marakešu 24. marca 2006,

–   ob upoštevanju zaključne izjave civilnega foruma, ki je potekal od 4. do 7. novembra 2006 v Marakešu,

–   ob upoštevanju evro-afriške konference v Rabatu 10. in 11. julija 2006 in konference, v Tripoliju 22. in 23. novembra 2006 o vprašanju priseljevanja,

–   ob upoštevanju programa trenutnega predsedstva Sveta,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 8. in 9. marca 2007,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je treba upoštevati strateški pomen sredozemskega območja in Bližnjega vzhoda za Evropsko unijo ter potrebe po solidarni sredozemski politiki, da bi se lahko soočili s številnimi skupnimi izzivi ter uresničili cilje, ki predvidevajo oblikovanje območja miru, stabilnosti in vzajemne blaginje,

B.   ker so vodje držav in vlad 28. novembra 2005 sprejeli petletni program za oživitev barcelonskega procesa,

C.   ker ne more biti trajnega razvoja brez miru, stabilnosti, solidarnosti in dobrega vodenja in ker mora trajnostni razvoj predstavljati jedro evro-sredozemskega partnerstva,

D.   ker se je v zadnjih letih palestinsko-izraelski spor poostril, zaradi česar so se humanitarne razmere na območju Gaze in na Zahodnem bregu močno poslabšale ter negativno vplivale na varnost v celotni regiji,

E.   ker je treba upoštevati sklep 8. evro-sredozemske konference, da se v letu 2007 pripravi konferenca o spoštovanju človekovih pravic v okviru boja proti terorizmu v skladu z mednarodnim pravom kot ukrep za izvajanje pravil ravnanja Euromed, sprejetih na vrhu v Barceloni novembra 2005,

F.   ker Evropska unija še nima skupne politike priseljevanja in v vsaki državi članici veljajo različni nacionalni predpisi,

G.   ker lahko nezakonito priseljevanje vodi v izkoriščanje ljudi, prisilno delo in trgovino z ljudmi,

H.   ker je vključevanje žensk v gospodarsko in družbeno življenje bistveno za razvoj družbe,

I.   ker dolg in trgovinski primanjkljaj do Evropske unije negativno vplivata na razvoj večine držav južnega Sredozemlja,

J.   ker je treba upoštevati navedeno sporočilo Komisije o krepitvi ESP, v katerem je vrsta predlogov za občutno povečanje partnerske politike, odpiranje novih možnosti za poglabljanje skupnih odnosov, krepitev političnega dialoga in večje vključevanje partnerskih držav v politiko Evropske unije,

K.   ker je treba glede na trgovinski, gospodarski in strateški pomen te regije in njenih odnosov z EU ohraniti proračunska sredstva, kot jih je EU namenila državam južnega in vzhodnega Sredozemlja za obdobje 2007–2013,

L.   ker bi oblikovanje evro-sredozemskega energetskega trga, ki bi bil popolnoma povezan in vključen preko razširjenja in vključitve energetskih trgov v evro-sredozemski in podsaharski regiji in z dokončanjem potrebnih energetskih infrastrukturnih projektov, vsem partnerjem prineslo ogromno prednosti,

M.   ker bi bilo lahko koristno vzpostaviti povezavo med cilji evro-sredozemske politike, zlasti njenimi gospodarskimi in finančnimi vidiki, ter politiko odnosov Evropske unije z državami članicami zalivskega sveta za sodelovanje,

N.   ker je preoblikovanje evro-sredozemskega parlamentarnega foruma v evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, sestavljeno iz treh odborov, okrepilo parlamentarno razsežnost evro-sredozemskega procesa, katerega demokratična odgovornost je odslej večja, ker bi moral novi organ spodbujati splošni dialog med obema regijama,

1.   se mu zdi primerno okrepiti politično razsežnost sosedske politike do južne regije ob upoštevanju večplastnosti odnosov s sredozemsko regijo, v kateri je barcelonski proces pomemben korak; ugotavlja, da smo še daleč od doseganja ciljev omenjene politike, zastavljenih za vzpostavitev stabilnih odnosov, ki temeljijo na skupnih vrednotah in si jih delimo tudi z novimi sosedami razširjene Evrope;

2.   meni, da se razvoj evropske sosedske politike ne sme omejiti na posodabljanje pridružitvenih sporazumov in sodelovanje z vsako od zadevnih držav s poudarkom na dvostranski razsežnosti, ter poziva vse partnerje, naj ponovno sprožijo in posodobijo strateške in politične cilje barcelonskega procesa, vključno z oblikovanjem mreže sodelovanja in zavzemanja za regionalno vključevanje sever-jug in jug-jug;

3.   pozdravlja predlog Komisije, da se evropski sosedski politiki doda tematska razsežnost, da se še naprej poglabljajo trgovski sporazumi in krepi podpora reformam, s katerimi se izboljšujeta regulativno okolje in pripravljenost na naložbe;

4.   poziva Komisijo in države partnerice, naj bolje opredelijo odnos med evropsko sosedsko politiko in evro-sredozemskim partnerstvom, tako da mu dodajo nove večstranske sporazume in programe na področju energije in prometa ter okrepijo že veljavne; zlasti poudarja okoljsko ranljivost evro-sredozemske regije, še posebej zaradi podnebnih sprememb, in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga akcijski načrt za uporabo obnovljive energije v tej regiji;

5.   ponavlja, da je nujno ponovno sprožiti mirovni proces na Bližnjem vzhodu, pri čemer je treba upoštevati kritične politične in humanitarne razmere, ter opozarja na omejitve začasnega mednarodnega mehanizma; meni, da ponovni pričetek pogajanj na podlagi načrta ne bo zadostoval, če se ne bodo upoštevali tudi predlogi, kot sta arabski načrt iz leta 2002 in sodelovanje vseh akterjev v regiji pri pogajanjih; podpira predlog za mednarodno konferenco, ki bi omogočila regionalno in končno rešitev spora;

6.   z zanimanjem spremlja namero o oblikovanju nove palestinske koalicijske vlade in izraža zadovoljstvo nad pobudo Savdske Arabije v zvezi s sporazumom, podpisanim 8. februarja 2007 v Meki;

7.   ponovno poudarja, da je edina rešitev za spor na Bližnjem vzhodu to, da se s pogajanji doseže sporazum o trdnem in dokončnem miru, kot ga predvideva mirovni načrt, to je brez postavljanja pogojev in temelječ na obstoju obeh demokratičnih, suverenih in ekonomsko neodvisnih držav, ki bosta sobivali v miru in znotraj varnih, mednarodno priznanih meja;

8.   ponovno izraža zaskrbljenost ob hudem sistematičnem uničevanju naravnih virov in človeškega potenciala, ki ga povzročajo različni sedanji spori; zahteva, da se temu zoperstavi z okrepljenim izvajanjem političnih in gospodarskih ukrepov znotraj evro-sredozemskega partnerstva in petletnega delovnega programa;

9.   vztraja pri pomenu dialoga med kulturami in verami ter ponavlja, da je treba spoštovati skupne vrednote, razvijati pravno državo in demokracijo ter spoštovati človekove pravice; opozarja vse evro-sredozemske vlade, da so se z barcelonsko deklaracijo iz leta 1995 zavezale načelom spoštovanja raznolikosti, drugih veroizpovedi in kultur, spodbujanja strpnosti ter spoštovanja temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja;

10.   meni, da ne glede na okoliščine nobeno teroristično dejanje ni opravičljivo, da ga ne sme upravičevati noben politični ali verski cilj in da boj proti terorizmu ne sme opravičevati stigmatizacije katere koli kulture, civilizacije ali vere; zahteva od vseh držav, da izpolnjujejo pravno obveznost spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v boju proti terorizmu;

11.   poziva Komisijo, naj stori vse za ustanovitev "odborov za demokracijo in človekove pravice" z državami podpisnicami akcijskega načrta evropske sosedske politike in poziva partnerske države, naj izpolnijo svoje obveznosti, zlasti glede posameznih primerov; ponovno opozarja vse pogodbene strani evro-sredozemskih sporazumov o pridružitvi, naj spremenijo klavzulo o človekovih pravicah v akcijski program za krepitev in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic ter uvedejo mehanizem za redno presojo skladnosti s členom 2 pridružitvenega sporazuma, da bi postal učinkovitejši in bolj zavezujoč;

12.   poudarja, da je v evro-sredozemskem dialogu treba pozornost nameniti pravicam žensk, in opozarja na pomen zakonodajnih reform za podporo enakosti med spoloma; poudarja pomen udeležbe žensk v političnem, gospodarskem in družbenem življenju ter v medijih; poziva k lažjemu dostopanju žensk do izobrazbe in zdravstvene oskrbe, zlasti v južnih državah partnerstva; poudarja tudi, da je treba podpreti vladne in nevladne organizacije, ki si prizadevajo za pravice žensk, ter izvesti akcijski načrt za ženske, sprejet na 8. evro-sredozemski konferenci;

13.   ponovno poudarja pomen socialne politike, ki ustvarja delovna mesta, predvsem za mlade, zlasti z ustvarjanjem ugodnega ozračja za več neposrednih naložb iz tujine in s spodbujanjem mladih, da odprejo nova podjetja na lokalni ravni, za kar naj se jim nudijo ustrezni instrumenti, recimo mikrokrediti;

14.   meni, da politika usposabljanja in izobraževanja ostaja bistvena za razvoj držav na južni obali Sredozemlja, boj proti revščini in polno vključitev mladih; poziva k razvoju kulturnih, univerzitetnih in znanstvenih izmenjav v evro-sredozemskem območju;

15.   poziva institucije Evropske unije in partnerskih sredozemskih držav, naj zagotovijo, da bodo v svojih strateških, političnih in gospodarskih načelih upoštevali cilje Lizbonske strategije in strategije iz Göteborga o trajnostnem razvoju ter načela sredozemske strategije za trajnostni razvoj, pri čemer naj upoštevajo tudi potrebno zmanjšanje neenakosti in razlik med obema stranema Sredozemskega morja;

16.   poziva Svet in Komisijo ter vlade partnerskih držav, naj dajo večji pomen okoljskim vprašanjem in naj se zlasti spopadejo s posledicami prenaseljenosti mest ter industrijskih in trgovskih dejavnosti na obeh straneh Sredozemlja;

17.   zahteva od Komisije in držav članic, da pri zagotavljanju finančne in tehnične pomoči partnerskim državam spodbujajo spoštovanje socialnih in sindikalnih pravic; poziva Komisijo, naj začne izvajati regionalni program za oblikovanje socialnega in evro-sredozemskega prostora, ki bo temeljil na socialnem dialogu med vsemi partnerji in katerega prednostni cilj bo zaposlovanje; se zavzema za oblikovanje kodeksa ravnanja za dostojno delo in družbeno odgovornost evro-sredozemskih podjetij;

18.   poziva, naj evropska strategija v regiji več vlaga v politično področje in v področje finančnih virov v obliki regionalnega in medregionalnega partnerstva, ki v tej strategiji pomeni dodano vrednost; poziva Komisijo, naj v skladu s sklepi ob sprejetju proračuna Evropske unije za leto 2007 zagotovi, da bo pri pripravi ustreznih strateških dokumentov in programov, ki se nanje nanašajo, vsa sredstva za regionalne in večstranske dejavnosti obdržala na ravni, doseženi v obdobju 2000–2006, in pri tem upoštevala, da je po mnenju Komisije ta raven dosegla 20 % celotnega zneska;

19.   poudarja potrebo po skupni evropski politiki priseljevanja in azilni politiki ter okrepitvi celovitega in uravnoteženega upravljanja migracijskih tokov, ki bo koristno za prebivalce sredozemske regije; v duhu partnerstva in na podlagi barcelonskega petletnega delovnega programa poudarja pomen odpiranja učinkovitih možnosti zakonitega priseljevanja ob hkratnem boju proti nezakonitemu priseljevanju ter pomen varovanja temeljnih pravic priseljencev in prosilcev za azil; poziva k boju proti izkoriščanju in trgovini z ljudmi; poziva države članice barcelonskega procesa, zlasti iz Evropske unije, naj čimprej ratificirajo konvencijo Združenih narodov o pravicah delavcev migrantov;

20.   poziva k povečanju finančnih sredstev za Evropsko agencijo za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) in za projekte, povezane s politiko priseljevanja v Sredozemlju, ter k okrepitvi zmogljivosti agencije za uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic;

21.   opozarja, da evropske države v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v nobenem primeru brez diplomatskih zagotovil države izvora ne smejo osebe izgnati v državo, kjer bi bila lahko podvržena mučenju ali drugemu krutemu, poniževalnemu ali nečloveškemu ravnanju, vključno s smrtno kaznijo;

22.   poziva države članice EU in njihove sredozemske partnerice, naj izvedejo potrebne študije v zvezi s preoblikovanjem Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo v Evro-sredozemsko banko za razvoj, pri čemer naj upoštevajo pomen, ki ga bo ta banka imela pri spodbujanju zasebnega sektorja in naložb v regiji;

23.   poziva Svet in Komisijo, naj oblikujeta predlog za preverjanje možnosti sodelovanja, zlasti na finančnem in gospodarskem področju, med vsemi partnerskimi državami in državami članicami zalivskega sveta za sodelovanje;

24.   poziva Svet, Komisijo in partnerske države, naj si še naprej prizadevajo za postopno integracijo evro-sredozemskih energetskih trgov, za oblikovanje energetskih programov v skupnem interesu ter za razvoj trajnostnih energetskih virov, v skladu z nacionalnimi načrti in programi ter v soglasju z lokalnimi skupnostmi;

25.   poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje za varnost energetske oskrbe na sredozemskem območju s sprejetjem ukrepov, ki zadevajo povečanje raznolikosti domačih energetskih virov, spodbujanje energetske učinkovitosti, zlasti na decentralizirani ravni metod ohranjanja, razvoj novih tehnologij, ki niso nevarne za prebivalstvo in okolje, raziskovalne in razvojne dejavnosti, ter tudi z okrepljenimi možnostmi financiranja trajnostnih energetskih projektov;

26.   ponovno izraža nujno potrebo po tem, da se partnerstvu vlije novih moči, zlasti s ponovnim zagonom evro-sredozemske parlamentarne skupščine, ki predstavlja demokratični okvir parlamentarne dejavnosti; Skupščina mora razpolagati s potrebnimi sredstvi in upravnimi strukturami, da bo prepoznavna in uspešna pri svojem delu; pozdravlja zasedanje prve Skupščine mladih Sredozemlja;

27.   poziva Svet, naj evro-sredozemski parlamentarni skupščini zagotovi dejavno mesto med povabljenimi na seje in ministrske konference Euromed;

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedstvu evro-sredozemske parlamentarne skupščine, parlamentom in vladam vseh držav članic in državam članicam evro-sredozemskega partnerstva.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o ustanovitvi evro-sredozemskega območja za prostotrgovinsko izmenjavo (2006/2173(INI))

P6_TA(2007)0076 A6-0468/2006

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995, ki je vzpostavila partnerstvo med Evropsko unijo in državami južnega in vzhodnega Sredozemlja (DJVS), in delovnega programa, sprejetega na tej konferenci,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2005 o ponovni oceni Barcelonskega procesa(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 12. aprila 2005 z naslovom "Deseta obletnica evro-sredozemskega partnerstva: delovni program za soočanje z izzivi v naslednjih petih letih" (KOM(2005)0139) in njegovih prilog (SEK(2005)0482 in SEK(2005)0483),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 11. marca 2003 z naslovom "Razširjena Evropa – sosedstvo: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi" (KOM(2003)0104), njenega strateškega dokumenta s smernicami za evropsko sosedsko politiko (ESP)(KOM(2004)0373) z dne 12. maja 2004, njenega sporočila Svetu z dne 9. decembra 2004 o njenih predlogih v prid akcijskim načrtom v okviru ESP (KOM(2004)0795), akcijskimi načrti za Izrael, Jordanijo, Maroko, palestinsko oblast, Tunizijo in Libanon in Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(2) (EISP),

–   ob upoštevanju sklepov evro-sredozemskih ministrskih konferenc in sektorskih ministrskih konferenc, ki so se odvijale od sprožitve barcelonskega procesa naprej, še posebej sklepov VII. evro-sredozemske konference ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala dne 30. in 31. maja 2005 v Luksemburgu,

–   ob upoštevanju evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov med Skupnostjo ter njenimi državami članicami na eni strani in Tunizijo(3), Izraelom(4), Marokom(5), Jordanijo(6), Egiptom(7), Libanonom(8), in Alžirijo(9) na drugi strani ter Evro-sredozemskim vmesnim pridružitvenim sporazumom o trgovini in sodelovanju med Skupnostjo in PLO (v korist palestinskih oblasti)(10); ob upoštevanju Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES – Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zadnje faze Carinske unije (96/142/ES)(11),

–   ob upoštevanju Sporazuma iz Agadirja za območje proste trgovine, ki so ga dne 25. februarja 2004 podpisali Jordanija, Egipt, Tunizija in Maroko,

–   ob upoštevanju strateškega partnerstva za Sredozemlje in Srednji vzhod, ki ga je Evropski svet sprejel junija 2004,

–   ob upoštevanju dokumenta evro-sredozemskega partnerstva MEDA za regionalno strategijo 2002-2006 in okvirnega regionalnega programa 2005-2006,

–   ob upoštevanju presoje vpliva evro-sredozemskega območja prostotrgovinske izmenjave (OPTI) na trajnostni razvoj, ki jo je pripravil Inštitut za razvojno politiko in upravljanje Univerze v Manchestru,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 1995 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in državami sredozemskega bazena(12),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. marca 2000 o sredozemski politiki(13),

–   ob upoštevanju sklepov in priporočil (vključno s petletnim delovnim programom, ki ga je pripravila Komisija) vrha v Barceloni z dne 27. in 28. novembra 2005,

–   ob upoštevanju resolucije Odbora za gospodarstvo, finance, socialne zadeve in izobraževanje Evro-sredozemske parlamentarne skupščine (ESPS) z dne 11. maja 2006 o pogojih za preoblikovanje Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (SESN) v Evro-sredozemsko investicijsko in razvojno banko,

–   ob upoštevanju dela, ki ga je opravila (ESPS),

–   ob upoštevanju stališča z dne 14. decembra 2004 o predlogu Uredbe Sveta o spremljevalnih finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) v zvezi z reformo gospodarskih in socialnih struktur v okviru evro-sredozemskega partnerstva (kodifikacija)(14),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0468/2006),

A.   ker je konferenca v Barceloni dne 27. in 28. novembra 1995 uvedla zelo ambiciozen in v svoji zvrsti edinstven projekt: ustvarjanje novih in tesnejših političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih povezav med severom in jugom Sredozemlja; in ker je ta projekt, čeprav še zdaleč ni zaključen, regiji omogočil velik napredek,

B.   ker so se politične razmere (sporazumi iz Osla), naklonjene sprožitvi Barcelonskega procesa, v tem času korenito spremenile, in ker je možnost za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu bolj negotova kot kdajkoli doslej,

C.   ker je v interesu EU in držav članic, da bi se sredozemska regija razvijala v obojestransko koristnem celovitem gospodarskem in družbenem okolju,

D.   ker močna demografska rast v DJVS narekuje uvedbo politik in ukrepov, tako gospodarskih kot družbenih, s katerimi ni več mogoče odlašati,

E.   ker je v skupnem interesu DJVS ter EU zmanjšati stopnjo brezposelnosti v regiji in ponuditi možnosti za dostojno življenje tamkajšnjega prebivalstva, še posebej mladih in prebivalstva na podeželju; glede na to, da je potrebno, že samo zato, da bi stopnjo nezaposlenosti zadržali na sedanjih ravneh, v letih od 2000 do 2015 ustvariti 35 milijonov novih delovnih mest,

F.   ker so gospodarstva DJVS zelo odvisna od zunanje trgovine in ker celoten uvoz in izvoz predstavljata približno dve tretjini njihovega BDP, ker velik delež teh trgovinskih tokov poteka v smeri EU, čeprav predstavljajo samo 4 % zunanje trgovine EU, ker izvozne strukture DJVS niso raznolike in ker te države ostajajo specializirane za sektorje, ki malo prispevajo k rasti,

G.   ker so države DJVS v odnosu na druge gospodarske cone, še posebej na države jugovzhodne Azije, izgubile pomembne položaje glede relativne konkurenčnosti, industrijskega razvoja in možnosti družbenega razvoja, in ker je njihov delež v svetovni trgovini od leta 1980 naprej občutno nazadoval kljub razmeroma stabilni gospodarski rasti; ker je takšen potek dogajanj za EU in njeno sosedsko politiko zaskrbljujoč, še posebej zaradi posledic, ki jih ima za družbeno stabilnost in politiko na njenih mejah,

H.   ker je od začetka Barcelonskega procesa struktura izmenjav med EU in DJVS na trgovinski ravni zelo malo napredovala in ker podpis pridružitvenih sporazumov še ni prinesel pričakovanih rezultatov,

I.   ker obstaja potreba po OPTI, katere cilj e odprava revščine, omogočiti zaposlitev vsem, okrepiti demokracijo in spodbuditi trajnostni razvoj, ker mora OPTI temeljiti na uravnoteženih in pravilno usmerjenih ciljih, ki so bistveni za boljše vključevanje držav južnega in vzhodnega Sredozemlja v mednarodno trgovino, zagotavljanje njihove gospodarske raznolikosti, za soočanje z izzivi globalizacije in za zagotavljanje, da bodo koristi od tega pravično razdeljene,

J.   ker povečano gospodarsko sodelovanje v sredozemski regiji ponuja pozitivne izglede tudi za gospodarstva južnoevropskih držav članic in s tem za njihovo globljo vključitev v skupni trg EU,

K.   ker obe strani Sredozemlja še naprej pesti izrazito gospodarsko, socialno in demografsko neskladje in ker obstajajo med državami južnega in vzhodnega Sredozemlja velike razlike v razvoju,

L.   ker bi lahko imelo vztrajno politično in gospodarsko drobljenje DJVS ter pomanjkanje pravega integracijskega procesa zelo škodljive učinke na Barcelonski program ter še posebej na oblikovanje OPTI, s tem ko bi se povečali učinki koncentracije trgovine in z njimi odvisnost nekaterih DJVS od trgov Skupnosti,

M.   ker bi lahko imela vzpostavitev OPTI dolgoročno v glavnem pozitivne učinke, vendar kratkoročno in srednjeročno tudi negativne učinke na sredozemske države EU ter na DJVS,

N.   ker je v skupnem interesu, da se uvedejo učinkoviti spremljevalni ukrepi, zato da bi se za vse prizadete regije in države zmanjšale in nadomestile negativne posledice procesa liberalizacije, ki je v teku;

O.   ker bi morale DJVS zaradi vse hitrejšega ritma sprememb v naših računalniško podprtih družbah na področju znanstvenih in tehnoloških raziskav strniti napore, tako v kvantitativnem kot v kvalitativnem smislu, za zmanjšanje tehnološkega prepada, ki jih loči od na tem področju bolj visoko razvitih držav, kar bi jim na koncu omogočilo močnejšo in bolj naravnano gospodarsko rast,

P.   ker so države DJVS dosegle velik napredek na področju osnovnega izobraževanja, saj so močno znižale raven nepismenosti, ki sicer še vedno ostaja visoka v nekaterih državah v regiji; ker je dostop do višješolske in univerzitetne ravni izobraževanja omejen na majhen delež prebivalstva, šolski sistem pa še vedno ne zmore usposabljati visoko strokovnih ali tehnično visoko izobraženih kadrov, da bi na ta način ustvarili resnično ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela,

Q.   ker morajo DJVS, istočasno s procesom vzpostavitve območja prostotrgovinske izmenjave med njimi in EU, odpraviti politične in gospodarske ovire, ki trenutno na njihovem območju onemogočajo integracijski proces, ki bi privedel do plodnejšega medsebojnega sodelovanja,

Okrepitev Barcelonskega procesa

1.   obžaluje, da trije glavni cilji iz Barcelone (določitev skupnega prostora miru in stabilnosti; vzpostavitev območja skupne blaginje preko gospodarskega partnerstva in vzpostavitve OPTO; sodelovanje na socialnih, kulturnih in medčloveških področjih v podporo dialogu kultur v regiji) še zdaleč niso doseženi;

2.   opozarja, da morajo ti trije stebri napredovati skupaj, da bi zagotovili uspeh procesa evro-sredozemskega povezovanja pa tudi zmanjšanje razkoraka v razvoju med nasprotnima obalama Sredozemlja;

3.   poudarja, da krepitev Barcelonskega procesa pomaga širiti evropske vrednote in evropski gospodarski in družbeni model; opozarja, da je ta proces predhodnik drugih novejših regionalnih pobud in je deloma že pridobil lastnosti institucije; poudarja pomen te pobude kot dejavnika stabilnosti in spodbujanja dialoga;

4.   poudarja, da so za uspeh Barcelonskega procesa in še posebej OPTI potrebni veliki in usklajeni napori vseh udeleženih, pa tudi večja vključenost civilne družbe in ljudi z obeh bregov Sredozemlja;

5.   vztraja na bolj jasni določitvi ciljev ESP, ki, ne da bi pri tem zanemarili države vzhodne Evrope, ne sme oslabiti Barcelonskega procesa, pa tudi ne podpirati dvostranskih pristopov v škodo večstranskega regionalnega pristopa; meni, da bi učinkovitejša uporaba ESPI pri regionalnih projektih omogočila izboljšanje razmer s ciljem spodbujanja resnično celovitega gospodarskega območja regije; meni, da morajo biti DJVS, kljub spodbujanju okrepljenega sodelovanja z najbolj naprednimi partnerji in ob vsem spoštovanju njihovih političnih, kulturnih, verskih in socialnih posebnosti, še naprej obravnavane kot samostojna entiteta;

6.   meni da bo, medtem ko nadaljuje s svojim pozitivnim pristopom, zaradi nakopičenih zamud in težav, ki so se pojavljale, potrebno datum za ustanovitev OPTI leto 2010 najverjetneje spremeniti,da bi bile upoštevane številne strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu od leta 1995 in potreba po previdnejšem pristopu k prosti trgovini med neenakimi partnerji; poziva Komisijo, države članice EU in DJVS, naj ponovno sprožijo Barcelonski proces in pri tem dajo prednost vzpostavitvi resničnega evro-sredozemskega družbenogospodarskega prostora, ki bo socialne in okoljske vidike še bolj povezoval z gospodarskim področjem partnerstva;

7.   poziva DJVS, naj ne zamudijo priložnosti za trajnostno rast, ki bi jim omogočila, da se bolje odzovejo na rastoče potrebe svojih državljanov in na potrebo po tem, da se učinkoviteje spoprimejo z izzivi globalizacije;

8.   obžaluje, da tehnična in finančna pomoč, ki jo dodeljuje EU in ki ni zanemarljiva, ne zadošča za uresničevanje barcelonskih ciljev in ambicij, še posebej tistih iz družbenih in kulturnih poglavij barcelonske deklaracije, in ciljev, ki se nanašajo na podporo lokalnim gospodarstvom;

9.   meni, da bo lahko OPTI predstavljala resnično priložnost za rast DJVS le, če bo zasnovana sporazumno in postopno v okviru razumnega in predvidljivega partnerstva, prilagojenega družbeno-gospodarski realnosti DJVS, in če bo spodbujala gospodarski razvoj in globlje regionalno povezovanje; poudarja pomen večje udeležbe partnerskih držav in spodbude, ki jo predstavlja partnerstvo; ponovno opozarja, da se lastništvo ciljev partnerstva nanaša na oba bregova Sredozemlja; vztraja, da je treba DJVS dopustiti, da same določajo ritem odpiranja na področju trgovine in da same izbirajo nacionalne strategije svojega gospodarskega in družbenega razvoja;

10.   meni, da je vzpostavitev tesnejših institucionalnih vezi med EU in DJVS pomemben dejavnik pri zagotavljanju uspeha Barcelonskega procesa; se zavzema za močno povečanje števila formalnih in neformalnih srečanj med organi Skupnosti, državami članicami, DJVS ter pristojnimi lokalnimi oblastmi; upa, da bodo DJVS udeležene kot opazovalke pri delu specializiranih evropskih agencij in v programih, ki zanimajo tudi njih;

11.   poudarja pomen regionalne integracije DJVS ter okrepitev trgovinskih izmenjav jug-jug; pozdravlja podpis sporazuma iz Agadirja o prostotrgovinski izmenjavi, ki so ga 25. februarja 2004 podpisali Maroko, Tunizija, Egipt in Jordanija; meni, da je bil ta ukrep nujen za vzpostavitev resničnega OPTI in vabi druge države v regiji, da se mu pridružijo; vendar meni, da je bistvenega pomena, da se gospodarski integracijski proces poglobi in da se ovire za trgovinske izmenjave med temi državami hitro odpravijo, da bi lahko možnosti razvoja trgovine jug-jug v polni meri izkoristili;

12.   poziva EU, naj poveča sredstva, namenjena za tehnično in finančno pomoč DJVS, in sicer v skladu z ambicioznimi barcelonskimi cilji in sorazmerno z resničnim napredkom, ki je bil v teh državah očitno dosežen na področju spoštovanja človekovih pravic, zaščite delavcev, okoljske zaščite, regionalnega vključevanja in boljše kakovosti lokalnih javnih storitev ter izobraževalnih in kulturnih storitev;

13.   poudarja, da je oblikovanje gospodarskega in trgovinskega območja proste izmenjave v Sredozemlju povezano s političnimi napori za zagotavljanje miru, demokratizacije, spoštovanja človekovih pravic, enakosti spolov, in s spodbujanjem medkulturnega in medverskega dialoga ter z velikimi napori, da bi politični dialog in zaupanje med partnerji resnično prispevala k oblikovanju demokracije v regiji;

Trgovinska in carinska politika

14.   poudarja, da predstavljajo carinske pravice še en, pomemben del davčnih prihodkov DJVS; zato meni, da je treba pri vsakem naslednjem zmanjšanju upoštevati gospodarski napredek, ki so ga dosegle DJVS, in čas, potreben za izvedbo pravičnih davčnih reform, s katerimi naj bi nadomestili znižanje tarifnih prihodkov;

15.   meni, da se bo istočasno treba učinkovito spopasti z netarifnimi trgovinskimi ovirami, in pri tem poudarja pomen dodelitve zadostne tehnične pomoči;

16.   poziva Komisijo, naj upošteva morebitno zmanjšanje tarifnih preferencialov, od katerih imajo korist DJVS in ki jih je povzročil podpis sporazumov o prosti trgovini med EU in nekaterimi tretjimi državami, ter izboljšanje sistema splošnih preferecialov v korist držav v razvoju in dodelitev sistema kumulacije porekla nekaterim azijskim državam, ki predstavljajo resno konkurenco industriji v DJVS;

17.   poziva Komisijo, naj v okviru Barcelonskega procesa in ob spoštovanju standardov STO uvede kompenzacijski postopek, s pomočjo katerega bi se zmanjšal morebitni negativni vpliv zmanjšanja tarif na DJVS in pozneje na vzpostavitev OPTI;

18.   pozdravlja napredek, ki bil dosežen na področju trgovinskih olajšav, še posebej na področju carin, s harmonizacijo in poenostavitvijo carinskih postopkov, avtomatizacijo in pospešenjem postopkov, boljšo preglednostjo, uporabo elektronskih informacijskih in plačilnih sistemov ter odpravo nekaterih netarifnih ovir, ki se nagibajo k izpodrivanju tradicionalnih tarifnih ovir, še posebej na področju standardizacije in certificiranja;

19.   ponovno poudarja, da je v luči vse večje mednarodne konkurence bistveno, da se okrepi politična volja za vzpostavitev tehtnejših gospodarskih in družbenih programov, ki bodo povečali konkurenčnost gospodarstva, temelječega na znanju, spodbujali rast, usposabljanje, inovacije in raziskave, ustvarjali nova delovna mesta in spodbujali blaginjo ter z njo omogočili sorazvoj;

20.   poziva DJVS, naj vzpostavijo okrepljeno sodelovanje in program tesnega povezovanja, da bi pripomogli k reformi na upravnem in poslovnem področju v skladu z načelom dobrega upravljanja;

21.   poudarja potrebo po povečanju carinske kontrole, da bo ta strožja in uspešnejša v boju proti tihotapljenju, ponarejanju in ropanju; takšne prakse poleg posledične izgube dohodka predstavljajo precejšnjo nevarnost za zdravje prebivalstva v regiji;

Presoja vpliva evro-sredozemskega OPTI na trajnostni razvoj

22.   pozdravlja objavo druge faze prej navedene presoje vpliva OPTI na trajnostni razvoj, ki jo je pripravila univerza v Manchestru; je zelo zaskrbljen ob ugotovitvah presoje v zvezi s pričakovanimi negativnimi družbenimi in okoljskimi kratkoročnimi in srednjeročnimi učinki OPTI; poziva Komisijo, naj priporočila iz tega poročila nemudoma vključi v prihodnje obravnave izvajanja OPTI, pogajanja pa preusmeri v socialno kohezijo in trajnostni razvoj, ki ju priporoča ta študija;

23.   nadalje poudarja pomen vzpostavitve sistema vodenega partnerstva, da bi vrednotili dejavnosti, ki sledijo zastavljenim cilji; s takšnim vodenjem bi se za Sredozemlje lahko oblikovalo orodje za analizo in ocenjevanje;

24.   poziva vse udeležence evromediteranskega partnerstva, naj na ministrski ravni nemudoma razpravljajo o rezultatih zgoraj omenjene presoje vpliva OPTI na trajnostni razvoj in ocenijo posledice, ki jih bo to imelo na sedanja pogajanja o tem območju;

Finančna in tehnična pomoč
Program MEDA in ESPI

25.   obžaluje, da EU ni zmogla ponuditi sredstev, ki bi bila na ravni ciljev Barcelonskega procesa, kar je eden od vzrokov za nakopičene zamude pri vzpostavljanju OPTI;

26.   opaža učinkovitost programa MEDA II v obdobju 2004–2006 v primerjavi s programom MEDA I, še posebej v zvezi s povečano absorpcijsko sposobnostjo držav upravičenk in fleksibilnostjo pri programiranju in izvajanju projektov MEDA od leta 2000 naprej;

27.   z zanimanjem sprejema vzpostavitev ESPI, novega instrumenta za pokrivanje finančnih vidikov ESP, ter predlog Komisije za povečanje financiranja na 14 930 000 000 EUR, da bi se bolje odzvali na potrebe držav upravičenk, pod pogojem, da to resnično postane instrument za zbliževanje in da vključuje pomoč za nadomestilo izgubljenih carinskih prihodkov sredozemskih partnerskih držav ter drugih stroškov, povezanih z liberalizacijo trgov;

28.   meni, da je znesek 11 181 000 000 EUR, ki ga je dne 17. oktobra 2006 sprejel Svet, nezadosten. zahteva, da se pri vmesni reviziji finančnega okvira 2008–2009 sprostijo večji zneski, da bi bili lahko doseženi cilji integracijskega procesa;

29.   upa, da bo postal ta finančni instrument bolj učinkovit z dajanjem večjega poudarka na ustreznejše in ciljno programiranje ter na udeležbo ("lastništvo") partnerjev in civilne družbe v vseh fazah ciklusa upravljanja projektov; poziva vlade DJVS, naj ukrenejo vse potrebno za boljšo uporabo skladov EU, še zlasti tistih, namenjenih raziskavam, poklicnemu usposabljanju, krepitvi lokalnih infrastruktur in javnih storitev, ter reorganizaciji industrijskega in kmetijskega proizvodnega sistema; poziva Komisijo in države članice. naj si prizadevajo ohranjati ravnovesje med našimi sosedi na vzhodu in tistimi na jugu in naj dajo prednost financiranju regionalnih projektov (zlasti projektov jug-jug);

30.   posebej poudarja, da je za vzpostavitev OPTI in nasploh za uspeh Barcelonskega procesa pomembno, da ESP izpolni legitimna pričakovanja DJVS, še posebej glede geografske razporeditve evropske finančne pomoči in dogovorov o njenem izplačilu;

FEMIP (Sklad za evro-sredozemske naložbe in sodelovanje)

31.   pozdravlja dobre rezultate, ki jih je od svoje ustanovitve naprej dosegel FEMIP in meni, da je njegova okrepitev bistvenega pomena za uspeh Barcelonskega procesa; želi, da se preobrazi v pravo evro-sredozemsko investicijsko in razvojno banko;

32.   ugotavlja, da se dejavnosti programa MEDA in FEMIP v veliki meri dopolnjujejo; poziva Komisijo in EIB naj vzpostavita okrepljeno sodelovanje in postopek usklajevanja, da bi povečala učinkovitost ukrepov EU na strateški ravni in tudi pri upravljanju specifičnih projektov;

33.   meni, da bi lahko, dokler ne bo doseženo soglasje med državami članicami EU, začeli s predlagano Evro-sredozemsko investicijsko in razvojno banko, v katero bi se lahko v začetni fazi vključila katerakoli evropska ali južnosredozemska država, ki bi jo projekt zanimal;

Neposredne tuje naložbe (NTN)

34.   opaža, da šibka finančna privlačnost močno omejuje dostop NTN do DJVS, kar ima negativne posledice na gospodarsko rast regije;

35.   opozarja, da imajo naložbe(15) pomemben učinek na možnosti sklepanja podpogodb, širjenja znanja in pokrivanja potreb po usposabljanju v regiji, ki kot celota ni dovolj industrializirana, in tudi na ustvarjanje novih delovnih mest;

36.   meni, da se morajo te države vključiti v trgovinsko politiko, ki bo znala spodbujati zasebne domače naložbe, še posebej s posodabljanjem finančnih in bančnih sistemov in omogočanjem dostopa do kreditov čim več ljudem;

37.   poudarja pomen dialoga med gospodarskimi subjekti z obeh bregov Sredozemlja za spodbujanje trgovine in naložb;

Skupna pravila o poreklu in kumulacija porekla

38.   pozdravlja razširitev sistema panevropske kumulacije porekla na vse DJVS; meni, da bi DJVS lahko ponudil dostop do obsežnega gospodarskega prostora, ki bi pokrival evro-sredozemsko regijo pa tudi države EFTA ter srednje- in vzhodnoevropske države; zahteva, da se poziv palestinskih oblasti, da se blago, proizvedeno na okupiranem ozemlju, obravnava v skladu s pravili o poreklu, v celoti spoštuje;

39.   zato poziva DJVS, naj čim prej sprejmejo evro-sredozemske protokole o pravilih o poreklu, in to v okviru zadevnih sporazumov z EU in drugimi panevro-sredozemskimi partnerji, da bi čim bolje izkoristili kumulativen panevropski učinek njegove uporabe v celotni regiji;

40.   poziva DJVS, naj hitro izvedejo programe usposabljanja, informiranja in dviga ozaveščenosti o pravilih o poreklu, in naj s pomočjo Komisije zagotovijo ustrezno usposabljanje za gospodarske subjekte in carinske uradnike;

41.   poziva Komisijo, naj v skladu z merili iz svojega sporočila o pravilih o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih - prihodnje usmeritve (KOM(2005)0100) in v luči dveh študij, ki sta ju v času od objave Zelene knjige 2005 pripravili GD Trgovina in GD Razvoj, skrbno preuči reformo (poenostavitev in večjo fleksibilnost) teh pravil ter, da bi se izognili zlorabi preferencialov, potrebo po učinkovitejšem nadzoru njihove uporabe; upa, da bodo še zlasti novi predpisi zagotovili skladnost s temi pravili in spoštovanje obvez do evro-sredozemskega območja;

Kmetijstvo

42.   meni, da je potrebno odprtost kmetijskih trgov opredeliti skupaj ter udejaniti postopno in asimetrično ter vključiti možnost odobritve selektivnega števila odstopanj in rokov, ob upoštevanju možnosti sektorja tako v okviru EU kot v DJVS ter ob upoštevanju razlik in posamičnih značilnosti kmetijskega sektorja v različnih državah; poudarja tudi gospodarski in družbeni pomen sektorja za DJVS ter potrebo po tem, da se prepreči obubožanje podeželskega prebivalstva, izseljevanje in koncentracija v že prenaseljenih urbanih okoljih, vključno z obalnimi mesti;

43.   poziva Komisijo in vlade DJVS, naj dajo prednost vsakršni pobudi za posodobitev in trajnostni razvoj sredozemskega primarnega sektorja, da bi se na podeželju izboljšali delovni pogoji in ustvarila nova delovna mesta tako na področju kmetovanja kot na drugih področjih;

44.   poziva k uvedbi sheme celovite tehnične pomoči in usposabljanja človeških virov; poudarja, da morajo kmetijski ukrepi EU regiji pomagati opredeliti zanesljivo vodno politiko, ohraniti okolje in biološko raznovrstnost, zaščititi tla in plodnost, zagotoviti neodvisnost pri oskrbi s hrano in dodati vrednost tipičnim območnim proizvodom; ponovno izreka podporo politiki, ki jo DJVS izvajajo v prid raznolikosti svoje kmetijske proizvodnje;

45.   meni, da se spodbujanja kmetijstva majhnih razsežnosti, prilagojenega lokalnim pogojem, ki predstavlja izboljšavo za okolje in posledično torej za finančni položaj in zdravje kmečkega prebivalstva, ne da preprosto doseči z liberalizacijo dostopa do trga kmetijskih izdelkov;

46.   meni, da mora zato odpiranje trgov med Evropsko unijo in DJVS potekati postopoma in preudarno, usmerjeno v kakovost, ob upoštevanju strukture kmetij, kmetijskih politik in reform na eni in na drugi strani Sredozemlja; vztraja med drugim, da pogajanja o dostopu do trgov ne morejo nikakor biti splošna in enaka za vse, ampak morajo potekati za vsak primer in za vsak izdelek posebej ter morajo upoštevati potrebo po zaščiti tako imenovanih občutljivih izdelkov, ki bi morali biti izključeni iz popolne liberalizacije, da bi se tako preprečila nepopravljiva škoda lokalnim proizvajalcem;

47.   opozarja, da je mnogo sredozemskih držav izrazilo upanje, da bodo lahko ohranile svoje trgovinske preference na trgu Skupnosti; meni, da je ohranjanje tega preferencialnega in nesomernega sistema neskladno s splošno liberalizacijo kmetijskega sektorja; poudarja nadalje, da je v vzajemnem interesu vseh držav sredozemskega območja, da ohranijo nekaj mehanizmov za uravnavanje ponudbe na svojih trgih;

48.   poziva vse družbeno-poklicne dejavnike v evro-sredozemskem kmetijskem sektorju, naj spodbujajo sodelovanje med dopolnilnimi sektorji s podpiranjem komplementarnosti izdelkov z obeh obal Sredozemlja in med samimi DJVS; opozarja na primer vinogradniškega sektorja in sektorja sadja in zelenjave, kjer bi lahko proizvodnja z ene in druge strani Sredozemlja prispevala k popolnejši in privlačnejši ponudbi za potrošnike;

49.   s tem v zvezi poudarja, da obstaja zanimanje za skupno razvijanje politike evro-sredozemskega označevanja izdelkov na osnovi označb kontroliranega porekla, ki so skladne z veljavnimi predpisi EU, na osnovi označb kontroliranega porekla in potrdila o biološki pridelavi, ter za zagotavljanje sledljivosti in preglednosti proizvodnih metod;

50.   je prepričan, da bodo v DJVS imele od odprtja trgov največjo korist velike mehanizirane kmetije, ki že sedaj dobro izkoriščajo sistem nadomestil; poziva medinstitucionalne dejavnike evro-sredozemskega partnerstva, naj izboljšajo dostop malim proizvodnim obratom do kreditov in naj izdelajo sistem uravnotežene pomoči za male kmetije, kjer živi velika večina kmečkega prebivalstva teh držav, ki bodo prve žrtve konkurence z EU, ter naj dolgoročno nadomestijo stari sistem nadomestil in pomoči z novim sistemom pomoči trajnostnemu kmetijstvu in vlaganjem v male industrijske obrate za predelavo živil, da bi tako okrepili konkurenčnost podeželskega gospodarstva z raznolikostjo, lokalno trgovino in proizvodnjo izdelkov posebne kakovosti;

51.   zahteva razmislek o izvajanju kmetijske politike, ki bo resnično vključevala obe obali Sredozemlja, o prednosti, ki jo je v primerjavi s trgovinskimi vidiki treba nameniti varnosti hrane v DJVS in o usklajenem upravljanju s področjema ribištva in vode;

Tehnični predpisi in standardi, intelektualna lastnina, konkurenčnost

52.   meni, da bi usklajen regulativni okvir med EU in DJVS omogočil širitev in utrditev izmenjav na jasni osnovi, s podporo večji preglednosti in bolj pošteni konkurenci; meni, da lahko usklajenost, ali vsaj usklajevanje na področju standardov podpira tudi razvoj trgovine jug-jug;

53.   poudarja pomen uvajanja ustreznih gospodarskih spodbud in tehnične pomoči za MSP, ki težko vračunajo stroške usklajevanja standardov, predlaganih v pridružitvenih sporazumih;

54.   poziva DJVS, naj pripravijo in uporabljajo zakonodajo o intelektualni lastnini, ki bo usklajena z mednarodnimi standardi, ki bo spodbujala inovativnost in ustvarjalnost in jo bo možno prilagajati zahtevam in specifičnim lastnostim zadevne države; poziva Komisijo, naj v zvezi z zakonodajo o intelektualni lastnini od DJVS ne zahteva, da sprejmejo več obvez, kot jih zahteva obstoječi sporazum TRIPs;

Storitve

55.   meni, da se bo lahko liberalizacija storitev v okviru vzpostavitve OPTI odvila le usklajeno z DJVS, s tem da se bo tem državam priznala pravica do postopnega in nadzorovanega odpiranja občutljivih, šibkih sektorjev njihovega gospodarstva;

56.   meni, da je sektor storitev bistvenega pomena za uspeh območja prostotrgovinske izmenjave; opaža, da je sektor storitev ključnega pomena za gospodarstva DJVS in da predstavlja 50 % BDP Egipta, Maroka in Sirije, 60 % BDP Tunizije in več kot 70 % BDP Jordanije in Libanona;

57.   istočasno poudarja, da bo postopna liberalizacija storitev – sektor, ki je posebnega pomena tudi za gospodarstva DJVS – koristila njihovemu razvoju, saj bo prispevala k izboljšanju infrastruktur, prenosu tehnologij in znanja ter revalorizaciji opravljenih storitev v korist njihovih državljanov; zato meni, da bi morala pogajanja storitvenega sektorja potekati sočasno s pogajanji o blagovni menjavi;

58.   je seznanjen z uradnim odprtjem pogajanj o liberalizaciji trgovine na področju storitev in naložb v okviru 5. ministrske trgovinske konference EuroMed marca 2006 med EU in DJVS;

59.   poziva Komisijo, naj nadaljuje začeta pogajanja z Marakešom in konča pogajanja na področju storitev z določenimi DJVS tako, da zajame vse načine in sektorje, ter v skladu s tem, kar je bilo to dogovorjeno v okviru GATS - STO, in naj se odzove na pozitivne ponudbe tako, da preuči možnost sprejetja določb EU v smeri povečanih možnosti prostega pretoka delavcev na področju storitev (IV. oblika ponudbe iz Sporazuma GATS);

60.   meni, da je treba ločevati med komercialnimi in javnimi storitvami; vztraja, da je potrebno javne storitve ohranjati zunaj okvira pogajanj, še posebej tiste, ki pokrivajo osnovne potrebe prebivalstva in omogočajo dostop do najpomembnejših javnih dobrin, kot so zdravstvene storitve, izobraževanje, pitna voda in energija, pa tudi tiste, ki so velikega pomena za kulturno identiteto, t.j. avdiovizualne storitve;

Prevoz

61.   meni, da sta razvoj evro-sredozemskega prevoznega omrežja z modernimi medsebojnimi povezavami in izdelava skupne razvojne strategije boljšega sodelovanja, usklajevanja in razvoja bistveni pogoj za uspeh območja prostotrgovinske izmenjave; meni, da se morajo DJVS nujno še bolj povezati s vseevropskim prevoznim omrežjem in da morajo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih prednostnih projektov; s tem v zvezi poziva k razmisleku o možnostih nadgraditve pomorskih prometnih poti kot prednostni nalogi in o znižanju stroškov, povezanih s pomorskimi tovornimi prevozi;

62.   poziva Komisijo in DJVS, naj dajo na voljo zadostna finančna sredstva za posodobitev infrastrukture, s posebnim poudarkom na logističnem sektorju, in izpeljejo reforme, potrebne zato, da bi sektor postal bolj konkurenčen in dinamičen, ob ustreznem upoštevanju specifičnega gospodarskega položaja regije, ki je naravna tranzitna točka za trgovino z blagom med Evropo in Azijo (vključno s Kitajsko in še posebej Indijo);

63.   skupaj s Komisijo poziva DJVS, naj poskrbijo, da bosta cestni in pristaniški sektor bolj učinkovita, kar bo pocenilo zelo drago logistiko in zmanjšalo stroške prevoza, zaradi česar sta zdaj industrijski in kmetijski izvoz regije manj konkurenčna; poziva tudi k razmisleku o sektorju zračnega prevoza, še posebej o zračnih tovornih storitvah;

64.   z zanimanjem pričakuje prihodnje sprejetje sporočila Sveta o širitvi glavnih vseevropskih poti v sredozemske države, upoštevajoč potrebo po ukrepih, ki bodo v korist te regije preusmerili prometne tokove;

Energetika

65.   ugotavlja, da je večina držav, vključenih v Barcelonski proces, vse bolj odvisna od zunanjih dobav električne energije, še posebej nafte in plina, in da bo naraščajoče povpraševanje povzročalo dodaten pritisk na obstoječe dobavne kanale; glede na to bo pomembno, da se na področju dobav energije med sredozemskimi državami vzpostavi učinkovito sodelovanje;

66.   zahteva, da se osrednja vloga nameni vzpostavitvi resničnega evro-sredozemskega energetskega trga; glede na nedaven dvig cen nafte in plina meni, da je za EU in za DJVS, ki nimajo lastnih energetskih virov, nujno, da si skupaj prizadevajo ponovno oživiti dialog z državami proizvajalkami energije, vendar pa se pri tem, če je le mogoče, izognejo dvostranskim sporazumom, ki škodujejo interesom EU in DJVS; z zanimanjem opaža željo Komisije, izraženo na Konferenci o zunanji energetski politiki z dne 20. in 21. novembra 2006, da se na tem področju pomembna vloga dodeli severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, in poziva, naj te izjave pospremijo dejanski ukrepi;

67.   pozdravlja vzpostavitev sodelovanja na področju energije v sredozemski regiji v okviru evro-sredozemske energijske platforme iz Rima (REMEP); meni, da lahko ta platforma predstavlja skupno izhodišče za okrepitev sodelovanja med EU in DJVS, s tem da prispeva pomembne regionalne pobude in predstavlja osnovo za druge dejavnosti, za katere bi se v skupnem interesu lahko odločili;

68.   pozdravlja začetek izvajanja velikih podregionalnih projektov, kot so postopna vključitev trga električne energije držav Magreba v trg EU, vključitev trgov plina v regijo Mašrek in izgradnjo plinovodov Medgaz in Arab;

69.   poziva Komisijo, države članice EU ter DJVS, naj raziščejo nove oblike dvostranskega in večstranskega sodelovanja v energetskem sektorju, še posebej v zvezi z uvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti; DJVS tudi poziva, naj uvedejo politiko, ki bo spodbujala razvoj obnovljivih energij in okoljsko zaščito (dejavnosti naftnih rafinerij in tveganja, povezana s prevozom ogljikovodikov čez Sredozemsko morje);

70.   meni, da je za EU in tiste DJVS, ki nimajo energetskih virov, bistveno, da sprožijo strateški dialog o možnostih za povečanje proizvodnje obnovljivih energij in da dobijo DJVS pravico do udeležbe v programih EU, povezanih z razvojem in raziskavami na področju obnovljive energije;

71.   poudarja vlogo, ki jo kot alternativne oblike energije lahko imajo prve generacije biogoriv, pa tudi njihovo vse večjo konkurenčnost na energetskih trgih;

Okolje in trajnostni razvoj

72.   pozdravlja pobudo "Obzorje 2020", podano na vrhu v Barceloni leta 2005, katere cilj je zmanjšati raven onesnaženosti v regiji z določitvijo najpomembnejših virov onesnaževanja do leta 2020 in ukrepanja v zvezi z njimi; poudarja, da naj bi ta pobuda dopolnila in ponovno oživila sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja, sprejeto leta 1995;

73.   poziva Komisijo in DJVS, naj se osredotočijo na glavni okoljski cilj, to je zaustavitev onesnaževanja Sredozemskega morja (zlasti z zmanjšanjem industrijskih emisij in mestnih odpadkov), ter da poiščejo boljšo obliko političnega in finančnega sodelovanja z večjo udeležbo regionalnih in lokalnih oblasti ter predstavnikov civilne družbe in zasebnega sektorja; Komisijo tudi poziva, naj redno ocenjuje napredek, dosežen na tem področju;

74.   poziva Komisijo, naj se osredotoči na dosledno izvajanja Protokola iz Barcelone v zvezi s kopenskimi viri onesnaževanja morja iz vseh sredozemskih držav, še posebej s povečanjem financiranja Programa sredozemske okoljske tehnične pomoči (METAP);

75.   meni, da si ta pobuda zasluži kar največjo publiciteto ter popolno in nedeljeno podporo Evropskega parlamenta, zaradi velikega pomena, ki ga ima za trajnostni razvoj regije (turizem, ribištvo, kmetijstvo, dostop do vode), pa tudi za življenjsko raven v sosednjih regijah;

Industrija

76.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so DJVS razvile industrijo, specializirano za proizvode s šibko tehnologijo in nizko dodano vrednostjo, zaradi česar so občutljive na zunanjo konkurenco; meni, da je treba za uspeh OPTI povečati konkurenčnost industrije DJVS ter te države poziva, naj sprejmejo neposredne ukrepe, s katerimi bodo podjetjem pomagali, da bodo res bolj konkurenčna v odnosu do evropskih in azijskih proizvajalcev;

77.   zahteva, da se pri postopku liberalizacije industrijskega sektorja upošteva razvoj gospodarskih in družbenih pogojev (še zlasti raven brezposelnosti) v vsaki DJVS ter vpliv, ki ga ima takšen postopek na okolje;

78.   poziva DJVS, naj na področju industrije vzpostavijo takšno politiko, ki bo nudila boljše možnosti ekonomijam obsega ter boljšo razvojno strategijo, ki bo upoštevala vlogo zelo malih podjetij (ZMP) ter MSP v regiji; poziva Komisijo ter DJVS, naj spodbujajo obe navedeni obliki podjetij z razvijanjem učinkovitih finančnih storitev in nudenjem tehnične in upravne pomoči, kar jim bo omogočilo povečati svojo konkurenčnost;

79.   poziva Komisijo in DJVS, naj se skupno zavzamejo tudi za: (a) poenostavitev upravnih postopkov, (b) zagotavljanje bolje zastopanih strokovnih, poslovnih in sindikalnih združenj, (c) omogočanje dostopa do informacij s področja trgovine, (d) zagotavljanje tehnične pomoči in podpornih storitev za podjetja in (e) nudenje doživljenjskega usposabljanja;

Tekstilni sektor

80.   je še naprej zaskrbljen zaradi posledic, ki jih je zaradi prenehanja Sporazuma o tekstilu in oblačilih dne 1. januarja 2005 in z ukinitvijo kvot utrpela učinkovitost tekstilnega in oblačilnega sektorja DJVS in EU; opozarja, da je ta sektor življenjskega pomena za gospodarstva številnih DJVS in za nekatere evropske države; poudarja, da bilo izvajanje programa za izboljšanje konkurenčnosti sektorja, ob podpori Komisije, koristno;

81.   meni, da bi velike težave, s katerimi se sooča tekstilni sektor, vsekakor lahko negativno vplivale na gospodarstvo držav EU in DJVS, posredno pa tudi na vzpostavitev OPTI; meni, da bo potrebno potem, ko se bo oblikovala nova trgovinska in naložbena strategija EU v odnosu do Kitajske in bolj na splošno evropska trgovinska politika v odnosu do Azije, upoštevati njun možen vpliv na DJVS ter na države EU;

82.   poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in zasebnim sektorjem začne z ad hoc programi pomoči, da bi se izboljšala konkurenčnost tekstilne industrije teh držav in da bi se okrepile njihove tradicionalne povezave s proizvajalci Skupnosti;

83.   meni, da bi bilo sedanje težave mogoče odpraviti z reorganizacijo sektorja, kar bi mu omogočilo, da izkoristi fizično bližino evropskih trgov in se osredotoči na srednje in visoko kakovostno proizvodnjo s hitrejšimi dobavnimi roki (in roki popolnitve zalog) po konkurenčnih cenah;

84.   podpira vzpostavitev evro-sredozemskega proizvodnega območja, saj bo le to lahko omogočilo ne samo južnemu, temveč tudi severnemu Sredozemlju, da se sooči z izzivom konkurenčnih regionalnih blokov in zagotovi ohranjanje industrijskega proizvodnje in delovnih mest; meni, da je v tem smislu potrebno posebna evropska sredstva nameniti za programe podpore raziskavam, inovacijam ali sodelovanju;

85.   podpira evro-sredozemsko partnerstvo, ki spodbuja sodelovanje in konkurenčnost v sektorju s proaktivno politiko odločne podpore usposabljanju, raziskavam in razvoju, tehničnim inovacijam, širjenju dobre prakse in izmenjavam tržnih informacij; priporoča uvedbo evro-sredozemske mreže šol, ustanov za usposabljanje in specializiranih tehničnih centrov za tekstilno/oblačilno industrijo, s čimer bi spodbudili tehnično partnerstvo in skupno usposabljanje ter raziskovalne programe;

86.   ugotavlja, da so težave z dostopom do financiranja in neustreznost nekaterih finančnih instrumentov še vedno velika ovira za MSP; poziva Komisijo, naj predlaga načine, kako popraviti te pomanjkljivosti, pa tudi spodbujevalne ukrepe za ohranitev dela proizvodne verige v državah evro-sredozemskega območja;

Znanost in tehnologija

87.   je zaskrbljen zaradi zamude, ki si jo je nakopičila večina DJVS v sektorjih izobraževanja in znanstvenih raziskav; kljub očitnemu zvišanju ravni šolanja ugotavlja vztrajno pomanjkanje sodelovanja med trgom dela in izobraževalnim sistemom, kar ima hude posledice za produktivnost, kvalificiranost delovne sile in bolj na splošno za razvojne možnosti regije;

88.   poziva Komisijo in DJVS, naj uvedejo ukrepe za izboljšanje izobraževalnega sistema na splošno, namenjajo več pozornosti vlogi mladih in spodbujajo pogostejše izmenjave med univerzami ter omogočajo ženskam, da s pomočjo posebnih učnih programov vstopajo na trg dela; poudarja, da je večja udeležba žensk na trgu zaposlovanja ključni dejavnik gospodarskega razvoja; pozdravlja pobude evro-sredozemske ustanove Anna Lindh za medkulturni dialog, ki vključuje šole Euromed, njihove skupine mladih raziskovalcev, univerzitetne poletne šole in programe izmenjav, ki omogočajo obširnejši dialog in sodelovanje med članicami evro-sredozemskega partnerstva;

89.   poziva DJVS, naj namenijo večjo prednost razvojnemu modelu, zasnovanemu na gospodarstvu znanja, in naj močno povečajo delež BDP, namenjen znanstvenim raziskavam; poziva Komisijo, naj nudi finančno in tehnično podporo;

90.   poziva Komisijo, naj podpre meduniverzitetno mrežo Euromesco, pomaga zagotoviti, da bo partnerstvo med univerzami, raziskovalnimi centri, laboratoriji in zdravstvenimi šolami zasnovano institucionalno, in naj spodbuja mobilnost raziskovalnih delavcev, učiteljev in podiplomskih študentov teh institucij ter krepitev skupnih raziskovalnih programov;

91.   poziva Komisijo, naj ovrednoti obstoječe načine financiranja in programiranja, da bi spodbudili skupne projekte EU in DJVS ter omogočili tem državam, da so v večji meri udeležene v okvirnih raziskovalnih programih Skupnosti;

92.   poudarja pomen poklicnega usposabljanja, ki igra ključno vlogo pri razvoju podjetja; meni, da bi se moral pomen poklicnega usposabljanja odražati v uvedbi programov, usmerjenih v probleme in zahteve, s katerimi se srečujejo podjetja;

Trgovina in razvoj

93.   vztraja, naj trgovinska politika EU ne zavrača ciljev svoje razvojne politike in politike zmanjšanja revščine, temveč naj jih dopolni; opozarja, da se več kot 30 % prebivalstva v DJVS preživlja z manj kot dvema ameriškima dolarjema na dan; poziva EU, naj vlaga v poseben akcijski načrt za boj proti absolutni in relativni revščini v Sredozemlju, kar bi lahko bila sredozemska različica "ciljev tisočletja", in doseže razvoj skozi trgovino, sredozemsko različico "pomoči za trgovino", vzporedno s programi za zmanjšanje revščine;

94.   poudarja, da je mikro kredit, še posebej za male lastnike zemlje v kmetijskem sektorju, najpomembnejše sredstvo za boj proti revščini in doseganje trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja v smislu ciljev tisočletja, je pa tudi močna sila za emancipacijo, še zlasti žensk; meni, da bi bilo treba ta novi mikrogospodarski pristop priznati v okviru OPTI in bolj splošno v okviru ESP in Barcelonskega procesa; poziva Svet in Komisijo, naj nudita večjo podporo pobudam za spodbujanje mikrofinanciranja v DJVS, občutno okrepita obstoječe programe ter razvijata in spodbujata nove sisteme za omogočanje dostopa do kreditov čim več ljudem;

95.   poudarja pomembnost temeljnih standardov zaposlovanja in dostojnih delovnih mest za razvoj OPTI; ugotavlja, da mora trgovina, če naj bi spodbujala razvoj in zmanjševala revščino, pomagati doseči tudi družbeni napredek in dostojne delovne pogoje; ugotavlja, da trgovinska pravila ne bi smela prevladati nad družbeno zakonodajo in Okvirno konvencijo ILO; ugotavlja, da so ukrepi za boj proti vsem oblikam izkoriščanja na delovnem mestu in spoštovanje svobode delovanja sindikatov bistveni za organiziranje pravične trgovine, ki služi interesu vseh; poziva Komisijo, naj s tem namenom tesno sodeluje z ILO, še posebej glede na nameravano uvedbo akcijskih načrtov za ESP;

96.   poziva Komisijo, naj v prihodnjih pogajanjih upošteva netrgovinska merila in s tem prepreči, da bi se s povečanjem izmenjav poslabšali delovni pogoji lokalnega prebivalstva; želi, da OPTI predvidi agendo za dostojno delo, posebej namenjeno DJVS, in da EU zaveže priskrbeti vso potrebno pomoč za izvajanje te agende;

97.   poudarja potrebo po spodbujanju pravil ravnanja, o katerih so tekla pogajanja v okviru multinacionalk, in katerih cilj bi moralo biti tudi omogočanje dostojne zaposlitve; priporoča, naj podjetja, ki imajo sedež v Evropi, svoje podružnice pa v DJVS, redno preverjajo, če te delujejo v skladu z omenjenimi pravili ravnanja; poziva vsako na novo pridruženo podjetje, naj sprejme pravila ravnanja in to informacijo objavi;

Končne ugotovitve

98.  98 opozarja na sklep vrha v Barceloni leta 2005, da se vzpostavi prostor medsebojnega sodelovanja na področju preseljevanja, družbenega vključevanja, pravice in varnosti; meni, da je vzpostavitev takšnega prostora bistven dodatek k vzpostavitvi resničnega evro-sredozemskega OPTI;

99.   meni, da bi bilo treba OPTI, čeprav vsi pogoji še niso doseženi, dopolniti s postopnim in pogojenim dopuščanjem prostega pretoka delavcev, ob upoštevanju razmer na evropskem trgu dela in trenutnih stališč mednarodne skupnosti do povezav med preseljevanjem in razvojem; poudarja pomen zmanjšanja stroškov transferja prihrankov, ki ga izvajajo migranti, da bi bili lahko kar najučinkoviteje uporabljeni v lokalnem gospodarstvu; meni, da je nujno oblikovati pravne in upravne postopke, ki bodo olajšali dodeljevanje viz, še posebej za udeležene v evro-sredozemskem partnerstvu, študente, zaposlene na univerzah in za vse, ki delujejo na družbeno-gospodarskem področju;

100.   je še naprej zaskrbljen, ker sredozemska politika EU ni jasno opredeljena in ker ni dolgoročne strateške vizije razvoja in stabilizacije v regiji; vztraja, da mora evro-sredozemski integracijski proces ponovno postati prednostna politična naloga agende EU;

101.   obžaluje sistematično uničevanje gospodarskega sistema in infrastruktur Libanona med nedavnim spopadom z Izraelom, saj bo to povzročilo zamude pri razvoju države in vzpostavitvi OPTI; je seznanjen z rezultati konference o obnovi Libanona, ki je potekala 25. januarja 2007, in podpira prizadevanja za dolgoročno organiziranje mednarodne pomoči tej državi; poziva EU, naj v okviru tekočega mirovnega procesa še naprej zagotavlja ustrezno finančno podporo, s pomočjo katere se bodo lahko Libanonci soočali z izzivi gospodarske in družbene obnove njihove države po sporu julija 2006; izraža veliko skrb ob razmerah na palestinskem ozemlju in zato poziva Svet in Komisijo, naj v sodelovanju z mednarodno skupnostjo palestinskemu prebivalstvu priskrbi osnovno humanitarno pomoč; je seznanjen, da je Izrael izvedel del zadržanega izplačila palestinskih davčnih in carinskih prihodkov, in poziva izraelsko vlado, naj nemudoma izplača preostanek zamrznjenega zneska; poziva Komisijo, naj vztraja, da bodo spoštovane klavzule, vezane na Barcelonski proces, zlasti klavzule o človekovih pravicah iz pridružitvenih sporazumov in različnih akcijskih načrtov, da bi se na ta način oblikovalo resnično območje svobode in varnosti v regiji;

102.   meni, da je zlasti v luči nedavnih dejavnosti ESP in ob upoštevanju nove prisotnosti Kitajske v Afriki cilj zunanje politike EU v Sredozemlju podpirati in spodbujati politične, demokratične in družbeno-gospodarske reforme v partnerskih državah, da bi skupaj ustvarili prostor skupne blaginje;

103.   poudarja vlogo Evro-sredozemske parlamentarne skupščine kot demokratičnega organa, ki člane parlamenta z obeh strani Sredozemlja združuje v podpori trem stebrom Barcelonskega procesa; na koncu poziva k tesnejšem sodelovanju med Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino in Svetom EU na gospodarskem področju;

o
o   o

104.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, voditeljem držav in vlad, parlamentom držav članic in DJVS ter Evro-sredozemski parlamentarni skupščini.

(1) UL C 272 E, 9.11.2006, str. 570. (2) UL L 310, 9.11.2006, str. 1. (3) UL L 97, 30.3.1998, str. 2. (4) UL L 147, 21.6.2000, str. 3. (5) UL L 70, 18.3.2000, str. 2. (6) UL L 129, 15.5.2002, str. 3. (7) UL L 304, 30.9.2004, str. 39. (8) UL L 143, 30.5.2006, str. 2. (9) UL L 265, 10.10.2005, str. 2. (10) UL L 187, 16.7.1997, str. 3. (11) UL L 35, 13.2.1996, str. 1. (12) UL C 323, 4.12.1995, str. 5. (13) UL C 378, 29.12.2000, str. 71. (14) UL C 226 E, 15.9.2005, str. 42. (15) Še posebej naložbe v "greenfield'območja ali naložbe v "zelene površine".

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o Bosni in Hercegovini (2006/2290(INI))

P6_TA(2007)0077 A6-0030/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o Bosni in Hercegovini (BiH), ki ga je v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov vložila Doris Pack (B6-0615/2006),

–   ob upoštevanju sporazuma z dne 5. oktobra 2005 med predstavniki države in entitet, ki sestavljata BiH, ki podpira temeljna načela, ki jih je za prenovo policije določila Komisija,

–   ob upoštevanju poznejše odločitve Sveta z dne 22. novembra 2005, da z BiH začne pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu,

–   ob upoštevanju sporazuma z dne 18. marca 2006 med voditelji večine glavnih političnih strank v BiH o številnih spremembah ustave,

–   ob upoštevanju odločitve usmerjevalnega odbora sveta za uresničevanje miru z dne 23. junija 2006, v skladu s katero mora urad visokega predstavnika nemudoma začeti s pripravami za zaprtje urada dne 30. junija 2007,

–   ob upoštevanju dejstva, da bo svet za uresničevanje miru ponovno pregledal in, če bo to primerno, potrdil odločitev o zaprtju urada visokega predstavnika v začetku leta 2007, pri čemer bo upošteval splošne razmere v državi in regiji,

–   ob upoštevanju nedavnih predsedniških in parlamentarnih volitev v BiH,

‐   ob upoštevanju poročila Komisije o napredku BiH iz leta 2006 (SEK(2006)1384),

–   ob upoštevanju sklepov o zahodnem Balkanu, ki jih je 11. decembra 2006 sprejel Svet za splošne zadeve,

–   ob upoštevanju členov 114(3) in 90 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0030/2007),

A.   ker je Bosna in Hercegovina opravila prehod od izvajanja Daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995 – sporazuma, ki je v nekdaj miroljubni in večnarodnostni državi končal najbolj krvavo vojno v Evropi po koncu druge svetovne vojne – in se sedaj bliža evropskemu povezovanju, za kar so potrebne ustavne spremembe,

B.   ker so se predstavniki države in dveh entitet sporazumeli, da bi predlagana reforma policije predvidevala prenos vseh zakonodajnih in proračunskih pristojnosti na državno raven, odstranitev vsakega političnega vmešavanja v delovanje policije ter razmejitev teritorialnih enot po izključno tehničnih in funkcionalnih mejah,

C.   ker je ta sporazum predvidel ustanovitev direktorata za prestrukturiranje policije s predstavniki vseh ravni upravljanja (države, enot in kantonov), čigar naloga je bila podati predlog za izvršitev reforme, vključno s predlogi za razmejitev novih teritorialnih enot policije,

D.   ker je ta direktorat 22. decembra 2006 svetu ministrov BiH predložil osnutek načrta za izvršitev strukturne reforme policije,

E.   ker ta osnutek predvidevaj okvir za izpolnitev predpogojev, ki jih je določila Komisija, za sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo,

F.   ker je vodstvo Republike Srbske med nedavno predvolilno kampanjo večkrat podalo izjave, v katerih je podvomilo v sporazum o predlagani reformi policije, katerega je predhodno podprlo,

G.   ker je bil mandat teh predstavnikov sedaj potrjen na splošnih volitvah in so njihove stranke prepričljivo zastopane tako na ravni entitete kot na državni ravni,

H.   ker paket ustavnih sprememb, ki so ga podprli predstavniki večine pomembnejših strank v BiH, vsebuje vrsto predlogov, ki krepijo pristojnosti na državni ravni in odpravljajo nekatere pomanjkljivosti v delovanju zakonodajne in izvršilne veje oblasti v BiH,

I.   ker ti predlogi ne spreminjajo mehanizma veta entitet, čeprav lahko ta mehanizem resno ovira delo parlamenta BiH,

J.   ker bi morali različni deli družbe BiH v bližnji prihodnosti začeti s temeljitim razmislekom o tem, kako preseči togo etnično delitev države, da bi lahko reformirali njene strukture ter bi s tem postala prožnejša in združljiva z evropskimi demokracijami,

K.   ker je večina v parlamentu BiH podprla omenjeni paket predlogov sprememb, vendar je bila ta večina za samo dva glasova premajhna, da bi dosegla prag, potreben za sprejetje ustavnih sprememb,

L.   ker bi predčasno prenehanje delovanja urada visokega predstavnika na podlagi upravičene želje po povečanju občutka sodelovanja v političnem procesu in pospeševanju procesa sprave med tremi največjimi narodi v BiH vplivalo na stabilnost države ter na hitrost in izid upravnih in ustavnih reform,

M.   ker vztrajanje močnih etničnih delitev v BiH kaže na potrebo po bolj celovitem, sodobnem vzgojno-izobraževalnem sistemu v državi, ki ne bo segregacijski,

N.   ker bi bilo treba v takšnih razmerah upoštevati izkušnje medetničnih vzgojno-izobraževalnih ustanov, kot so ustanove, ki jih podpira katoliška cerkev v BiH, v katerih se uspešno uporablja nesegregacijski model,

1.   z zaskrbljenostjo opaža, da so se zmagovite stranke na parlamentarnih in predsedniških volitvah, ki so bile nekdaj zmerne stranke, v času kampanje zatekale k provokativnemu izražanju in izražanju, s katerim so povzročale razdor; poziva stranke, zlasti zmagovalke volitev, naj – ne glede na nekatera nedavna negativna dejanja in izjave – hitro ukrepajo, da bi postavile temelje za okrepljeno BiH, ki se pripravlja na izpolnitev meril, potrebnih za sklenitev in izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ter na to, da postopoma zaprosi za članstvo v EU;

2.   pozdravlja vzpostavitev vlade na ravni države in opozarja politične voditelje BiH na nujne in pomembne reforme, ki jih morajo začeti, zlasti v zvezi z državno ustavo, pravosodjem, javno upravo, podjetniškim okoljem, vzgojno-izobraževalnim sektorjem, fitosanitarnim in veterinarskim področjem ter okoljem;

3.   meni, da nedavno predloženi osnutek načrta za izvajanje reforme policijske strukture BiH določa jasno in uravnoteženo razporeditev pristojnosti med državno in lokalno ravnjo, pod pogojem, da država sprejme enotni pravni okvir za policijsko upravo, zagotavlja proračunska sredstva in nadzoruje njihovo porabo, zagotavlja podporne storitve, usklajuje dejavnosti med različnimi organi in ravnmi ter zagotovi strateško usmerjanje, ne da bi kršila nujno avtonomijo lokalnih policijskih enot;

4.   pozdravlja tudi mehanizme, predvidene v omenjenem načrtu, za zagotavljanje preglednosti pri izbiri in imenovanju policijskih načelnikov in policistov ter za spremljanje dejavnosti policijskih sil na državni in lokalni ravni;

5.   meni, da bi moral učinkovit mehanizem spremljanja dopolnjevati pravne določbe za oblikovanje policijske strukture, ki bo ustrezala etnični sestavi prebivalstva BiH;

6.   z zadovoljstvom ugotavlja, da predlagana merila za določitev lokalnih policijskih območij temeljijo na načelih operativne učinkovitosti in trajnosti ter na demografskih, družbenih, gospodarskih in varnostnih dejavnikih, ne pa zgolj na upravnih mejah;

7.   poziva Svet, naj izvaja pritisk na ustrezne oblasti v BiH, da bi sprejele vse potrebne ukrepe za uresničitev predlogov v navedenem načrtu, in naj vse stranke spomni, da je reforma policije ključni predpogoj za sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

8.   pozdravlja dejstvo, da so bosanske vlade in policijske sile na splošno sodelovale z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, med drugim tudi z omogočanjem dostopa do vojaških arhivov; vendar obsoja neuspeh pri aretaciji vseh vojnih zločincev, ki so še vedno na prostosti na ozemlju države, ter dejstvo, da so v številnih primerih izginili dokumenti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri preiskavah;

9.   poziva politično vodstvo BiH, naj si še naprej prizadeva za celovito sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in za razbitje mrež, ki podpirajo obtožene vojne zločince;

10.   pozdravlja odločitev oblasti Republike Srbske o ustanovitvi posebnega organa z nalogo izboljšanja sodelovanja republike z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, da bi se izvajal ad hoc akcijski načrt; v zvezi s tem v bližnji prihodnosti pričakuje oprijemljive rezultate v zvezi s prijetjem glavnih ubežnikov;

11.   poziva BiH, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje svoje gospodarske in davčne politike ter zlasti za okrepitev davčnega usklajevanja, s čimer prispeva k davčni stabilnosti;

12.   poziva vodstvo BiH, naj reši vse preostale mejne spore s sosednjimi državami ter zlasti spoštuje in ratificira sporazum o določitvi kopenskih in rečnih meja;

13.   poziva voditelje BiH, naj si še naprej prizadevajo za popolno izvajanje dogovorjenih reform javne radiotelevizije;

14.   poziva oblasti BiH k čim hitrejšem izvajanju prednostnih nalog, ki so opredeljene v okviru evropskega partnerstva; ponovno opozarja, da splošna politika EU do BiH in celotne regije zahodnega Balkana temelji na jasni perspektivi evropskega povezovanja, kot to določa Solunska agenda iz junija 2003;

15.   meni, da je treba na temelju dosedanjih dosežkov nemudoma ponovno odpreti razpravo o ustavi, ki pa mora vključevati:

16.   meni, da bi bilo treba to razpravo voditi javno, s sodelovanjem civilne družbe ter nacionalnih in mednarodnih strokovnjakov; meni, da mora biti javno mnenje vključeno v ta proces, da vsi potrdijo in priznajo legitimnost končnega izida;

17.   poziva parlament BiH, naj preuči možnost ustanovitve odbora s posebno nalogo pripravljanja izčrpnih predlogov za ustavno reformo;

18.   meni, da bi morala Evropska unija v okviru delovanja posebnega predstavnika EU igrati vodilno vlogo pri ponovnem začetku razprave o ustavi, zlasti z omogočanjem dialoga med strankami, s podpiranjem pobud za spodbujanje javne razprave ter z zagotavljanjem tehnične pomoči v obliki strokovnega znanja za poslance BiH, ki so neposredno vključeni v to razpravo;

19.   je zaskrbljen zaradi etničnih preprek, ki še vedno obstajajo v BiH in ovirajo razvoj nacionalne identitete; meni, da ustavna ureditev iz Daytonskega sporazuma otežuje odstranitev teh preprek; opozarja, da je po izkušnjah EU skupna identiteta popolnoma združljiva s spoštovanjem do kulturne in verske tradicije narodov, ki jo sestavljajo;

20.   zato pozdravlja nedavno izjavo predsednika vlade Republike Srbske, v kateri je vlado države zavezal k preprečevanju vseh nemirov, ki bi se lahko pojavili v povezavi z dogovorom o statusu Kosova;

21.   meni, da bi bilo treba v zvezi s pomočjo EU – ki se je po fazi obnove osredotočila na pospeševanje sprejetja standardov in predpisov EU – vse večjo pozornost nameniti spopadanju z bremeni iz preteklosti, med drugim z vprašanjem oseb, izginulih med krvavim konfliktom, ter spodbujanju vključevalnega, nediskriminatornega vzgojno-izobraževalnega sistema v Bosni in Hercegovini, utemeljenega na toleranci in spoštovanju različnosti;

22.   opozarja, da to v praksi pomeni odpravo ločevanja med različnimi etničnimi skupinami, ki se šolajo v isti ustanovi, razpravo o oblikovanju skupnega šolskega načrta za obvezno šolanje, namenjanje posebne pozornosti načinu poučevanja zgodovine in boljše stalno usposabljanje učiteljev;

23.   poziva Komisijo, naj v okviru novega predpristopnega instrumenta nameni dovolj sredstev za oba zgoraj omenjena cilja, med drugim s podpiranjem Mednarodne komisije za izginule osebe, in poziva Svet, naj prek svojega posebnega predstavnika EU podpre pobude na tem področju; meni, da lahko sedanji sistem vzgoje in izobraževanja predstavlja resno grožnjo za varnost države;

24.   meni, da bi bilo v interesu državljanov BiH in bi odražalo njihovo željo izogniti se konfliktom v prihodnosti, če bi se na državni ravni oblikovala nacionalna komisija za resnico in spravo, ki bi morala obravnavati zlorabe iz preteklosti in o njih poročati ter pripraviti priporočila za ukrepe, potrebne za soočanje s to bolečo izkušnjo in preprečevanje, da bi se karkoli podobno nečloveškega ponovilo;

25.   poudarja, da sta vzgoja in izobraževanje osnovni sredstvi sprave; meni, da bi se morala mlada generacija v BiH bi soočiti s preteklostjo in se iz nje naučiti, da je prihodnost v preseganju ločevanja, spodbujanju medsebojnega razumevanja in podpiranju vrednot solidarnosti, tolerance, demokracije, človekovih pravic in enakosti med državljani države, kot so to storili mladi v Evropi po drugi svetovni vojni;

26.   v tem kontekstu poziva k uvedbi šolskih delavnic za medetnično vrstniško posredovanje in etnično mešanih razredov, kar je lahko način preseganja uradne in neuradne segregacije v izobraževalnem sistemu Federacije Bosne in Hercegovine;

27.   zato svari pred vsakim poskusom, da bi se v BiH oblikovala enoetnična območja; opozarja politike BiH, da mednarodna skupnost ne bo dovoljevala takšnih ukrepov ali politik, ki bi neposredno ali posredno ogrožali večetnični značaj, ozemeljsko celovitost, stabilnost ter enotnost BiH in njenih entitet; poziva visokega predstavnika za BiH, naj še posebej pazi na ta vidik in naj odločneje spodbuja ponovno vključevanje beguncev in razseljenih oseb po celotnem ozemlju BiH, še zlasti v Republiki Srbski, kjer so podatki o vračanju beguncev in razseljenih oseb nezadovoljivi;

28.   pozdravlja začetek prvega kroga pogajanj o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in BiH ter pričakuje, da bodo zaključena do junija 2007 in bo tako nov sporazum lahko začel veljati leta 2008; poudarja, da mora biti končni cilj poenostavitev potovanj v EU za vse državljane držav zahodnega Balkana, in poziva Komisijo, naj podpira ta proces, predvsem z ukrepi, usmerjenimi v krepitev policijskega sodelovanja in sodelovanja na področju nadzora meja;

29.   pozdravlja vlogo, ki so jo igrale sile Evropske unije v BiH (EUFOR) pri zagotavljanju varnosti v BiH; meni, da je odločitev o zmanjšanju števila enot, ki jo je pred kratkim sprejel Svet, jasen znak večje stabilnosti v regiji;

30.   želi pohvaliti delo, ki ga je opravila policijska misija EU v Bosni in Hercegovini pri podpori razvoju sodobnih in učinkovitih policijskih sil v BiH; meni, da bi bilo treba tudi prihodnost te misije obravnavati ob upoštevanju napredka, doseženega pri reformi policije;

31.   pozdravlja dejstvo, da je BiH podpisala številne mednarodne konvencije in sprejela več zakonov, namenjenih zagotavljanju in podpiranju pravic žensk; poziva vlado BiH, naj nadaljuje svoja prizadevanja v smeri dejanskega izvajanja načel, določenih v teh mednarodnih in nacionalnih instrumentih;

32.   ob upoštevanju negotovosti, ki je še vedno povezana s prihodnostjo BiH, podpira odločitev sveta za uresničevanje miru, da ponovno preuči svojo odločitev z dne 23. junija 2006 in ohrani urad visokega predstavnika z vsemi njegovimi pristojnostmi do junija 2008; meni, da bi se moralo podaljšanje mandata izkoristiti tudi za prenos več pristojnosti na lokalne oblasti; pozdravlja dejstvo, da je Svet sprejelskupni ukrep za posebnega predstavnika EU v Bosni in Hercegovini, ki razširja pogoje tega mandata in s tem posebnemu predstavniku določa jasno vlogo pri pospeševanju ustavne reforme v BiH;

33.   poudarja potrebo po enotnosti mednarodne skupnosti v BiH; obžaluje nedavno objavo namere sedanjega visokega predstavnika EU/posebnega predstavnika, da junija 2007 odstopi, in izreka pohvalo delu, ki ga je opravil v času svojega mandata; poziva Svet, naj organizira poglobljeno razpravo glede narave, obsega in trajanja mednarodne prisotnosti v BiH;

34.   meni tudi, da mora EU po tem, ko bo urad visokega predstavnika prenehal delovati, zagotoviti močno in usklajeno podporo BiH, da bo lahko čim prej in kolikor je mogoče temeljito dosegla svoj dolgoročni cilj evropskega povezovanja; meni, da mora visoki predstavnik EU odločno nastopiti v imenu Evropske unije, med drugim pri usklajevanju vseh institucij in agencij EU in BiH;

35.   naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu za splošne zadeve in v vednost Komisiji, posebnemu predstavniku EU/visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino ter vladam in parlamentom Bosne in Hercegovine, Republike srbske in Federacije Bosne in Hercegovine.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije: metodologija sistematičnega in strogega nadzora (2005/2169(INI))

P6_TA(2007)0078 A6-0034/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije (KOM(2005)0172),

–   ob upoštevanju členov 6 in 7 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije(1), razglašene 7. decembra 2000 v Nici,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustavi za Evropo (ustavne pogodbe), podpisane 29. oktobra 2004 v Rimu, ki vsebuje določbe Listine o temeljnih pravicah z namenom, da te postanejo pravno zavezujoče,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji: spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot Evropske unije(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2005 o spodbujanju in varovanju temeljnih pravic: vloga nacionalnih in evropskih institucij, vključno z Agencijo za temeljne pravice(3),

–   ob upoštevanju letnega poročila za leto 2005 o stanju na področju temeljnih pravic Evropske unije, ki ga je pripravila mreža neodvisnih strokovnjakov Evropske unije,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(4) in izjave Sveta o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah,

–   ob upoštevanju govora Joséja Manuela Barrosa v njegovi takratni funkciji imenovanega predsednika Komisije na plenarnem zasedanju Parlamenta 17. novembra 2004,

–   ob upoštevanju členov 45, 34 in 91 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za ustavne zadeve (A6-0034/2007),

A.   ker Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot tudi na načelu pravne države, ta načela pa so skupna vsem državam članicam (člen 6 Pogodbe EU),

B.   ker nosi Evropski parlament kot neposredno izvoljeno zastopstvo državljank in državljanov Unije pri uresničevanju teh načel še posebej veliko odgovornost,

C.   ker je ta odgovornost še toliko večja, saj v sedanjih pogodbah:

D.   ker predstavlja postopek za preverjanje združljivosti vseh zakonodajnih predlogov z Listino o temeljnih pravicah eno od nujnih posledic, ki so izšle iz sprejetja Listine s strani Parlamenta, Sveta, Komisije in vseh držav članic, kakor tudi iz njene slavnostne razglasitve pred državljankami in državljani EU 7. decembra 2000 v Nici,

E.   ker dejanski domet temeljnih pravic, ki izhaja iz uporabe člena 6(2) Pogodbe EU, še vedno ostaja predvsem stvar sodne razlage, zato pa bi moral evropski zakonodajalec jasno opredeliti način razlage teh pravic,

F.   ker so se Parlament, Svet in Komisija ob sprejetju Listine o temeljnih pravicah dogovorili o opredelitvi teh pravic in ker jih bodo morali za nesporno zagotavljanje skladnosti in v luči dobrih namenov v prihodnje upoštevati pri oblikovanju zakonodaje ES (glej zgoraj navedeno sporočilo Komisije (KOM(2005)0172)),

G.   ker postanejo v Listini zapisane pravice s tem, ko so prevzete v pravo Unije, zavezujoče z vidika zakonodaje ES, ki temelji na njej,

H.   ker imajo sistematičnost, temeljitost, objektivnost, odprtost in preglednost postopka spoštovanja temeljnih pravic v zakonodajnih predlogih še toliko večji pomen, saj Listina o temeljnih pravicah na žalost vse do danes ni postala pravno zavezujoča; ker pa je Listina o temeljnih pravicah v teku let postala referenčno besedilo, po katerem se zgledujejo evropska sodišča, kot so Sodišče prve stopnje, Sodišče Evropskih skupnosti(7), Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu kot tudi številna ustavna sodišča,

I.   ker mora evropski zakonodajalec pri oblikovanju predhodne ocene o vplivu nove zakonodaje ES na temeljne pravice k sodelovanju povabiti nacionalne zakonodajalce, civilno družbo in predstavnike znanstvenih ustanov ter drugih mednarodnih organizacij, kot so Svet Evrope in Združeni narodi; ker bi evropski zakonodajalec na ta način, kot je to že storil pri nekaterih aktih s področja zaščite zasebnega življenja, pravice do družine in pravice do preglednosti, spodbujal širitev kulture temeljnih pravic,

J.   ker predstavlja predlog Komisije o poglobitvi in boljši obveščenosti javnosti o postopku spoštovanja temeljnih pravic, ki je začel veljati leta 2001, znaten napredek pri njenem prizadevanju za razvoj resnične "kulture temeljnih pravic" v Evropski uniji,

K.   ker je ta postopek obrnjen preveč navznoter, ker so merila prestroga, ker vloga Parlamenta ni zadostna in ker predlogi o vključitvi parlamentov držav članic, kot recimo predlogi britanskega zgornjega doma(8), ostajajo neupoštevani, prav tako kot nujen stalni dialog med evropskimi institucijami in sodelovanje neodvisnih organizacij zavoljo večje objektivnosti,

L.   ker resnična "kultura temeljnih pravic" v Uniji zahteva razvoj skupnega sistema nadzora temeljnih pravic, ki bi vključeval Svet in sklepe na področju medvladnega sodelovanja,

M.   ker prava "kultura temeljnih pravic" ne pomeni le pasivnega izpolnjevanja pravil, ampak tudi aktivno spodbujanje temeljnih pravic in posredovanje v primerih kršitve ali nezadostne zaščite temeljnih pravic v državah članicah,

N.   ker mora biti v sklopu skupnega sistema nadzora spoštovanja temeljnih pravic predvideno letno posvetovanje treh institucij in nacionalnih parlamentov, zlasti potem ko Parlament preuči dosežen napredek in probleme, ki se pojavljajo pri razvoju EU kot območja svobode, varnosti in pravice,

O.   ker bi bilo v okviru takšnega posvetovanja mogoče preučiti tudi sledeče:

P.   ker bi morale institucije na teh vsakoletnih posvetovanjih preveriti možnosti za spremembo zakonodaje, ki zaradi zagotavljanja javne varnosti morebiti krči pravice,

Q.   ker obstoj skrivnih zaporov in ilegalnih ugrabitev, ki jih izvaja CIA v okviru boja proti terorizmu, počasna preiskava in pomanjkljivo sodelovanje več vlad, ali pa prenos podatkov o letalskih potnikih in o bančnih računih prek organizacije SWIFT brez zakonske podlage samo zmanjšujeta zaupanje državljank in državljanov v sposobnost in voljo evropskih institucij, da ščitijo temeljne pravice in kaznujejo kršitve,

1.   opozarja na zgodovinsko nalogo, da je treba pri "oblikovanju vse tesnejše zveze" (člen 1 Pogodbe EU) poleg razvoja instrumentov varnosti in prava ter gospodarskega in družbenega napredka oblikovati tudi instrumente svobode;

2.   poudarja, da je treba premagati krizo ustavnega procesa, ohraniti glavne dosežke ustavne pogodbe in zagotoviti, da bo Listina o temeljnih pravicah pravno zavezujoča;

3.   pozdravlja predloge Komisije za poglobitev in boljšo preglednost postopka spoštovanja temeljnih pravic v njenih zakonodajnih predlogih in v tem vidi prvi pozitivni rezultat ambicioznih ukrepov za varstvo temeljnih pravic, ki jih je v svojem govoru 17. novembra 2004 v Parlamentu napovedal predsednik Komisije José Manuel Barroso, ki je v ta namen ustanovil tudi delovno skupino;

4.   poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost procesa spremljanja in se posvetuje z zadevnimi udeleženci civilne družbe, zlasti s tistimi, ki bi jih predlogi Komisije lahko prizadeli;

5.   poudarja, da "sistematični" nadzor, ki ga je predlagala Komisija, zahteva temeljit pregled vsakega zakonodajnega predloga in utemeljitev rezultata;

6.   poziva Komisijo, naj preveri skladnost zakonodajnih predlogov ne le z Listino o temeljnih pravicah, ampak tudi z vsemi evropskimi in mednarodnimi pravnimi instrumenti in pravicami, povezanimi s temeljnimi pravicami, ki izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic kot splošna načela prava ES;

7.   poudarja, da res sistematično in strogo spremljanje spoštovanja temeljnih pravic ne zahteva le preverjanja morebitnih pravnih napak pri tehtanju med svobodo posameznika in zahtevami splošnega interesa, ampak da je poleg tega vedno potrebna politična analiza, da se med različnimi rešitvami, ki zagotavljajo tehtanje brez napak, izbere tisto, ki vzpostavi najboljše razmerje med zastavljenim ciljem in omejevanjem temeljnih pravic (optimizacija politike temeljnih pravic);

8.   meni, da je smiselno osredotočiti nadzor na tiste temeljne pravice, ki pridejo v poštev v posameznem primeru, ter da je te pravice nujno treba vsakokrat izrecno in posamično navesti v uvodnih izjavah;

9.   želi, da bi metodologijo, s katero namerava Komisija v svojih zakonodajnih predlogih izvajati določbe iz Listine o temeljnih pravicah, tudi praktično in stvarno udejanjili;

10.   poudarja, da je pomembno, da je sistematični notranji nadzor za zagotovitev skladnosti s temeljnimi pravicami v fazi nastajanja zakonodajnega predloga predmet poročila z razlago, ki zagotavlja skladnost teh pravic s pravnega vidika;

11.   poziva Komisijo, da ponovno preuči svoj sklep o razdelitvi razmislekov o temeljnih pravicah v okviru presoje vplivov na obstoječe tri kategorije – gospodarske, družbene in okoljske učinke – in oblikuje posebno kategorijo "učinki na temeljne pravice", saj bo le tako zagotovila upoštevanje vseh vidikov temeljnih pravic;

12.   poudarja pravico Komisije, da v teku celotnega zakonodajnega procesa v primeru sprememb, ki kršijo katero od temeljnih pravic, umakne svoj predlog, preden ga odobri Svet;

13.   zavrača pridržke Komisije pri vlaganju ničnostnih tožb "na podlagi političnega preverjanja posameznih primerov" in jasno poudarja brezpogojno prednost zaščite temeljnih pravic in svoboščin pred vsakršnimi političnimi pomisleki;

14.   meni, da je treba postopek za upoštevanje Listine o temeljnih pravicah razširiti na celotni zakonodajni proces in na komitologijo, okrepiti pozicijo Parlamenta, natančneje opredeliti vlogo Agencije za temeljne pravice in se bolj potegovati za njeno podporo;

15.   razmišlja o možnosti spremembe člena 34 svojega Poslovnika, da bi Odboru za državljanske svoboščine zaupal tudi nadzor učinkov zakonodajnih predlogov, ukrepov in predpisov, ki so pomembni za temeljne pravice, kakor tudi spremeniti člena 91 in 115 svojega Poslovnika tako, da bodo lahko resolucije Parlamenta veljale tudi za zadeve držav članic, da bi lahko tako Parlament čim prej začel izvrševati svoje odgovornosti v skladu s členoma 6 in 7 Pogodbe EU;

16.  16 meni, da je kljub obstoju splošnih posvetovalnih mehanizmov zelo pomembno večje vključevanje neodvisnih zunanjih organizacij in ustanov, ki se ukvarjajo s specifičnimi vprašanji s področja temeljnih pravic; zato poziva Komisijo, da predvidi poseben mehanizem za posvetovanje s temi organizacijami in ustanovami med postopkom nastajanja zakonodajnih predlogov, ki bi lahko vplivali na temeljne pravice;

17.   poziva Svet, da okrepi sistematično preverjanje spoštovanja temeljnih pravic tudi na področjih medvladnega sodelovanja, objavi rezultate in prav tako zagotovi podporo Agenciji za temeljne pravice;

18.   ponovno poudarja, da lahko Parlament in druge institucije Evropske unije v okviru zakonodajnega postopka in na področju sodelovanja policije in sodstva po potrebi in prostovoljno uporabijo znanje in izkušnje o temeljnih pravicah, ki jih je pridobila Agencija za temeljne pravice;

19.   opozarja, da ne pogodbe ne Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 ne preprečujejo, da bi Parlament pri izvajanju člena 7 Pogodbe EU uporabil storitve Agencije za temeljne pravice; pričakuje, da bosta Komisija in Agencija za temeljne pravice v večletnem okviru, pa tudi v letnem delovnem programu, zagotovili ustrezne finančne in človeške vire, da se bo Agencija v skladu s členom 7 Pogodbe EU lahko ustrezno odzvala na zahteve Parlamenta pri izvajanju njegovih pristojnosti;

20.   poudarja, da je izjemno pomembno vnaprej predvideti primerne načine sporočanja in informiranja državljanov in evropskih institucij o notranjem nadzoru skladnosti s temeljnimi pravic, tudi s pripravo rednih poročil na to temo;

21.   prosi parlamente držav članic, da predvsem na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja ter na področju skupne zunanje in varnostne politike preverjajo skladnost vseh sklepov in ukrepov z Listino o temeljnih pravicah, da bo s tem ohranjena nedeljivost temeljnih pravic ter zagotovljeno sistematično in temeljito preverjanje spoštovanja temeljnih pravic v vseh politikah Unije;

22.   poziva Svet in Komisijo, da v skladu s členom 4 Pogodbe EU ter s členoma 200 in 212 Pogodbe ES vsako leto Parlamentu in nacionalnim parlamentom predložita poročilo o politiki EU na področju temeljnih pravic in da oblikujeta sistematičen, javen in stalen dialog o zaščiti temeljnih pravic v Uniji;

23.   poziva Komisijo in Svet, naj poročata Parlamentu o nadaljnjem spremljanju poročil prek mreže nacionalnih strokovnjakov;

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.

(1) UL C 364, 18.12.2000, str. 1. (2) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 408. (3) UL C 117 E, 18.5.2006, str. 242. (4) UL L 53, 22.2.2007, str. 1. (5) Sodba Sodišča z dne 25. julija 2002 v zadevi C-50/00 P, Unión de Pequeños Agricultores proti Svetu Evropske unije, zbirka 2002, I-6677. (6) Sklep Sodišča prve stopnje z dne 7. junija 2004 v zadevi T-338/02, Segi in drugi proti Svetu Evropske unije, zbirka 2004, II-1647. (7) Sodba Sodišča z dne 27. junija 2006 v zadevi C-540/03, Evropski parlament proti Svetu Evropske unije mladoletnih otrok državljanov tretjih držav do združitve družine (Direktiva 2003/86/ES). (8) Britanski zgornji dom, Odbor EU, 16. poročilo, zasedanje 2005–06, "Human rights proofing EU legislation", 29. november 2005, odstavek 149.

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 Svetu o pogajalskem mandatu za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi strani (2006/2222(INI))

P6_TA(2007)0079 A6-0026/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlaga Willi Meyer Pleite v imenu skupine GUE/NGL, o pogajalskih smernicah za sklenitev pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko (B6-0417/2006),

–   ob upoštevanju odstavka 31 Dunajske deklaracije, ki navaja sklep, ki sta ga Evropska unija in Srednja Amerika sprejeli na 4. vrhu Evropska unija-Latinska Amerika in Karibi dne 12. maja 2006 na Dunaju, o začetku pogajanj o sklenitvi pridružitvenega sporazuma, ki vključuje politični dialog, programe sodelovanja in trgovinski sporazum,

–   ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji odnosov med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(2),

–   ob upoštevanju členov 114(3) in 83(5) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A6-0026/2007),

A.   ker so spoštovanje demokracije, pravne države in neovirano uveljavljanje človekovih pravic za vse ter dosledno spoštovanje državljanskih in političnih pravic državljanov obeh regij osnovni pogoji za razvoj strateškega partnerstva, kot je bilo sklenjeno na Dunaju,

B.   ker sodi med ključne elemente sporazuma poroštvo vsem državljanom, še posebej tistim z roba družbe, kot je avtohtono prebivalstvo, da bodo lahko v polni meri uživali temeljne pravice ter v večji meri sodelovali pri socialnih in političnih odločitvah,

C.   ker je treba pogajalske smernice za prihodnji sporazum o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju prilagoditi želji, ki sta jo obe strani izrazili v odstavku 31 Dunajske deklaracije, da skleneta celovit pridružitveni sporazum, ki bo potrdil prepričanje, da so odnosi EU s Srednjo Ameriko usmerjeni v vzpostavitev političnega in gospodarskega partnerstva s to regijo in njenimi državami, ki bo upoštevalo asimetričnost ter razlike med regijama in med različnimi srednjeameriškimi državami, vključevalo bistvene odločbe o razvojnem sodelovanju in družbeni koheziji ter težilo k prosti trgovini,

D.   ker je bilo oblikovanje Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat) odločilen korak k okrepitvi demokratične legitimnosti in politične razsežnosti odnosov med EU in Latinsko Ameriko, še posebej odnosov med EU in Srednjo Ameriko, in ker bo ta skupščina predstavljala trajni forum za politični dialog med regijama,

E.   ker je v pogajalskih smernicah za prihodnji sporazum treba upoštevati gospodarske, politične in socialne razmere, ki prevladujejo v večini srednjeameriških držav, razlike v razvitosti med regijama ter značilnosti gospodarskih odnosov v Srednji Ameriki: regionalno koncentracijo trgovine v majhnem številu držav, veliko odvisnost od izvoza tradicionalnih proizvodov, nizko stopnjo neposrednih tujih naložb Evropske unije v regiji itd.,

1.   na Svet naslavlja naslednja priporočila:

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav Srednje Amerike.

(1) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569. (2) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123. (3) Uredba Sveta (ES) št. 980/2005 s 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (UL L 169, 30.6.2005, str. 1).

Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 15. marca 2007 o pogajalskem mandatu za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Andsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (2006/2221(INI))

P6_TA(2007)0080 A6-0025/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlaga Luis Yañez-Barnuevo García v imenu skupine PSE, o pogajalskih smernicah za sklenitev pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Andsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (B6-0374/2006),

–   ob upoštevanju odstavka 31 Dunajske deklaracije, ki navaja sklep Evropske unije in Andske skupnosti s 4. vrha Evropska unija-Latinska Amerika in Karibi na Dunaju dne 12. maja 2006, da bi v letu 2006 začeli pogajanja o sklenitvi pridružitvenega sporazuma, ki bi vključeval politični dialog, programe sodelovanja in trgovinski sporazum,

–   ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji odnosov med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 31. marca 2004 o podpisu Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Andsko skupnostjo in njenimi državami članicami, republikami Bolivijo, Kolumbijo, Ekvadorjem, Perujem in Bolivarsko Republiko Venezuelo na drugi strani(2);

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(3);

–   ob upoštevanju priporočila Komisije o začetku pogajanj za sklenitev pridružitvenega sporazuma z Andsko skupnostjo in njenimi državami članicami (SEK(2006)1625),

–   ob upoštevanju členov 114(3) in 83(5) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za mednarodno trgovino (A6-0025/2007),

A.   ker so spoštovanje demokracije in pravne države ter neovirano uživanje in dosledno spoštovanje državljanskih in političnih pravic državljanov obeh regij osnovni pogoji za razvoj strateškega partnerstva med stranema,

B.   ker sodi med ključne elemente sporazuma poroštvo vsem državljanom, še posebej tistim z roba družbe, kot je avtohtono prebivalstvo, da bodo lahko v polni meri uživali temeljne pravice ter v večji meri sodelovali pri socialnih in političnih odločitvah,

C.   ob upoštevanju prizadevanj in pripravljenosti, ki jih je pokazala Andska skupnost v zvezi s sklenitvijo pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, in to navkljub notranjim težavam, s katerimi se je soočala,

D.   ker morajo biti v pogajalskih smernicah za sklenitev prihodnjega sporazuma jasna navodila, da strani podpisujeta celosten sporazum, ki bo vseboval politični dialog, potreben za vsako resnično partnerstvo, in programe sodelovanja ter predvidel oblikovanje območja proste trgovine, ki bi v največji možni meri koristilo vsem državljanom obeh regij,

E.   ker so se predsedniki Bolivije, Kolumbije, Ekvadorja in Peruja na srečanju dne 13. junija 2006 v Quitu pozitivno odzvali za zahteve, opredeljene v Dunajski deklaraciji, in so sklenili, da združijo svoje napore za povezovanje in spodbudijo proces v luči začetka pogajanj o pridružitvenem sporazumu med Andsko skupnostjo in EU,

F.   ker je bilo oblikovanje čezatlantske Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (Eurolat) odločilen korak pri krepitvi demokratične legitimnosti in za političen vidik odnosov med EU in Latinsko Ameriko, in še posebej odnosov med EU in Andsko skupnostjo, in ker bo s to skupščino omogočen trajen politični dialog med regijama,

G.   ker se v pogajalskih smernicah za novi sporazum nikakor ne sme zanemariti ogromnega gospodarskega, političnega in socialnega primanjkljaja, s katerim se sooča večina andskih držav, ter razlik v razvoju med obema regijama in posebnosti gospodarskih odnosov znotraj Andske skupnosti,

H.   ker je treba zagotoviti, da so instrumenti večletnih finančnih programov Evropske unije v skladu z uresničevanjem razvojnih ciljev tisočletja v andski regiji,

1.   na Svet naslavlja naslednja priporočila:

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic Evropske unije in Andske skupnosti.

(1) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569. (2) UL C 103 E, 29.4.2004, str. 543. (3) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123. (4) Uredba Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (UL L 169, 30.6.2005, str. 1). (5) UL C 46, 24.2.2006, str. 1. (6) Sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose s 16. in 17. oktobra 2006, dokument št. 13735/06.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o pogrešanih osebah na Cipru

P6_TA(2007)0081 B6-0118/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6, aprila 1995(1) o vprašanju pogrešanih oseb na Cipru,

–   ob upoštevanju ustreznih resolucij Varnostnega sveta in generalne skupščine Združenih narodov o Cipru in mednarodnih pobud za obravnavo usode pogrešanih oseb na Cipru,

–   ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z dne 10. maja 2001(2) o pogrešanih osebah na Cipru,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je vprašanje pogrešanih oseb (grških Ciprčanov, turških Ciprčanov, Grkov, Turkov in drugih) zgolj humanitarne narave in je povezano s pravico sorodnikov pogrešanih oseb, da vedo za njihovo usodo,

B.   ker se huda agonija in trpljenje družin pogrešanih oseb, ki že desetletja ne vedo za njihovo usodo, ne sme več nadaljevati in se mora končati,

C.   ker je bil pod okriljem generalnega sekretarja ZN znova ustanovljen Odbor za pogrešane osebe (OPO) na Cipru in ker se izkop in prepoznavanje trupel nadaljuje, čeprav počasi,

D.   ker Evropski parlament pozdravlja plodno sodelovanje grških in turških Ciprčanov, ki so člani OPO,

1.   poziva vpletene strani, naj iskreno in pošteno sodelujejo, da se hitro zaključi ustrezna preiskava usode vseh pogrešanih oseb na Cipru in se v celoti izvaja sodba ESČP z dne 10. maja 2001;

2.   poziva vse vpletene strani in vse, ki imajo kakršne koli informacije ali dokaze iz lastnih izkušenj, arhivov, spornih poročil ali podatkov o zaporih, naj jih čim prej posredujejo OPO;

3.   poziva Svet in Komisijo, naj se dejavneje soočita s tem vprašanjem in OPO med drugim zagotovita finančna sredstva ter skupaj z generalnim sekretarjem Združenih narodov storita vse potrebno za izvajanje zgoraj navedene sodbe ESČP in s tem ustreznih resolucij ZN in Evropskega parlamenta;

4.   poziva, naj se vprašanje posreduje pristojnemu odboru Evropskega parlamenta, ki naj v tesnem sodelovanju s Komisijo spremlja razvoj tega vprašanja; poziva odbor, da v prvih šestih mesecih o trem redno poroča;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter vladam Cipra, Grčije in Združenega kraljestva.

(1) UL C 109, 1.5.1995, str. 166. (2) Ciper proti Turčiji [GC], št. 25781/94, ESČP 2001-IV.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o naravnih in gospodarskih omejitvah in omejitvah otokov v okviru regionalne politike (2006/2106(INI))

P6_TA(2007)0082 A6-0044/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predpisov, ki urejajo strukturne sklade za obdobje 2007-2013,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(1),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta iz Sevilje z dne 21. in 22. junija 2002,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta iz Bruslja z dne 14. in 15. decembra 2006,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 2. septembra 2003 o strukturno manj razvitih regijah (otoki, gorske regije, regije z majhno gostoto prebivalstva) v okviru kohezijske politike in institucionalnih izgledov(2),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. marca 2002 o težavah otoških regij v Evropski uniji v okviru širitve(3),

–   ob upoštevanju menja Odbora regij z dne 7. julija 2005 o reviziji smernic za regionalno državno pomoč(4),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6-0044/2007),

A.   ker je Evropski parlament pogosto opozarjal na težak položaj otokov, ki so prikrajšani na več področjih, ter poudaril, da jim je treba pomagati pri odpravi teh težav in zmanjšati regionalna neskladja,

B.   ker se konceptov najbolj obrobnih regij in otoške lege ne sme med seboj zamenjavati, čeprav so številne najbolj obrobne regije tudi otoki; ker je treba posebne določbe člena 299 Pogodbe ES, ki zagotavljajo trdno pravno podlago za ukrepe, namenjene zagotavljanju učinkovitega nadomestila v pomoč najbolj obrobnim regijam, razlikovati od določb člena 158 Pogodbe ES in od izjave o otoških regijah iz Amsterdamske pogodbe, za katere niso nikoli veljale izvedbene določbe, kar je imelo za posledico neenakomeren gospodarski razvoj osrednjega dela EU na eni ter otokov na njenem obrobju na drugi strani,

C.   ker je kohezija eden od ključnih ciljev EU, katerega namen je zagotoviti večsrediščen in usklajen razvoj z zmanjšanjem regionalnih neskladij in odpravo ovir za razvoj, vključno z ovirami, ki so povezane z naravnimi in geografskimi omejitvami,

D.   ker je načelo teritorialne kohezije dodatno utrjeno v predpisih o strukturnih skladih za obdobje 2007–2013 in ker je to načelo sestavni del kohezijske politike, ki ga je treba ohraniti in okrepiti v prihodnosti in ki ima kot cilj večsrediščno integracijo ozemlja EU, da se zagotovijo enake možnosti za vse regije in njihove prebivalce,

E.   ker je nezakonito priseljevanje po morju ena od največjih težav, s katerimi se sooča EU in ker je bil migracijski pritisk v zadnjem letu posebno močan na zunanjih morskih mejah EU, še posebej na otokih v Sredozemlju, ki so poklicani, da nosijo nesorazmerno breme samo zaradi njihovega geografskega položaja,

F.   ker je Evropski svet, ki je potekal v Bruslju 14. in 15. decembra 2006, poudaril, da je treba potrebo po migracijski delovni sili obravnavati globalno, ter da je treba podvojiti sedanja prizadevanja, zlasti v nekaterih otoških regijah EU, saj te predstavljajo morske meje in migracijske poti EU,

1.   meni, da je otoška lega geografsko-kulturna značilnost, ki jo je mogoče izkoristiti s pomočjo razvojne strategije, ter hkrati trajna ovira, ki še dodatno povečuje težave teh regij z vidika področju konkurenčnosti;

2.   priznava, da je bilo v predpise o strukturnih skladih 2007-2013 vključenih več konkretnih določb v korist strukturno slabše razvitih regij; obžaluje pa, da Svet ni upošteval drugih pomembnih predlogov Parlamenta, kot na primer možnost povečanja stopnje sofinanciranja na območjih, ki so v slabšem položaju zaradi več kot le ene geografske ali naravne ovire;

3.   poziva Komisijo, da v programskem obdobju 2007-2013 glede operativnih programov otoških regij, vključno s tistimi iz operativnega cilja 2, izkoristi vse načine, ki tem regijam omogočajo izvajanje ukrepov, povezanih s prepotrebnimi infrastrukturnimi deli;

4.   pozdravlja poudarek, ki je namenjen teritorialni razsežnosti kohezijske politike v strateških smernicah Komisije za obdobje 2007-2013; zlasti ugotavlja, da je podpora gospodarski raznolikosti območij z naravnimi ovirami omenjena med prednostnimi nalogami naslednjega programskega obdobja; zato poziva organe upravljanja zadevnih držav članic, da v celoti upoštevajo to prednostno nalogo pri pripravi svojih nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov;

5.   poziva Komisijo, da v četrtem kohezijskem poročilu s posebno pozornostjo obravnava položaj otokov in drugih strukturno prikrajšanih regij;

6.   poziva Komisijo, da v okviru delovnega programa Evropskega omrežja za opazovanje prostorskega razvoja (ESPON) nameni posebno pozornost stanju regij in zlasti otokom, ki so v težkem položaju zaradi naravnih ovir; meni, da je pravilno in poglobljeno poznavanje situacije na otokih bistvenega pomena za zadovoljivo upoštevanje njihovih posebnih značilnosti; poziva države članice, da vzpostavijo posebne mehanizme, ki bodo na lokalni ravni omogočali zbiranje ustreznih podatkov o otokih, ki se bodo kasneje posredovali ESPONU (Evropsko omrežje za opazovanje prostorskega razvoja);

7.   poziva Komisijo, da posodobi statistične podatke, ki jih je dobila na podlagi vseh študij iz leta 2003 o otokih; meni, da mora biti nadaljnje delo usmerjeno v opredelitev primernejših statističnih kazalcev, s katerimi je mogoče zagotavljati jasno statistično sliko razvojne ravni in zadovoljivo razumevanje regij z geografskimi in naravnimi ovirami, zlasti regij z nakopičenimi težavami, kot so gorske verige, skupine otokov in dvakratna otoška lega; poudarja, da morajo ti kazalci omogočati tudi boljšo oceno razlik med temi regijami in preostalim delom Unije, pa tudi oceno o neenakostih med temi regijami; poziva Komisijo, da redno evidentira in poroča o teh kazalcih, vključno s primeri najboljših ravnanj;

8.   priznava dejstvo, da je Komisija v smernicah za državno regionalno pomoč v obdobju 2007-2013 ter v smernicah o državni pomoči in tveganem kapitalu za majhna in srednje velika podjetja izpostavila posebni položaj otokov in obrobnih regij; meni pa, da je treba za bolj zadovoljivo obravnavo trajnih pomanjkljivosti teh ozemelj dopustiti večjo prožnost pri izvajanju sedanjih in prihodnjih politik državne pomoči, saj brez prožnosti prihaja do nesprejemljivega izkrivljanja trga v EU; poziva Komisijo, da oceni svoj pristop, tako da se bo bolje upoštevala potreba otokov po dostopu do notranjega trga pod enakimi pogoji kot celinske regije; meni v tem oziru, da bi morale prometne povezave predstavljati prednostno nalogo na tem področju, zlasti v primeru pristanišč in letališč;

9.   poziva Komisijo, da preuči možnost dodelitve državne pomoči otoškim regijam, v katerih stroški za gorivo in energijo očitno škodljivo vplivajo na konkurenčnost skupnosti, ki živijo v njih; ugotavlja zlasti, da je lahko zaradi znatnih nihanj cene goriva prevoz med otoškimi regijami in evropsko celino precej bolj obremenjujoč; meni, da bi moral v prihodnjih smernicah o državni pomoči sistem omogočati, da se pomoč za tekoče delovanje razširi na vse otoške regije, ki niso otoške države ali otoki na celini;

10.   poziva Komisijo, naj redno izvaja in predstavi Parlamentu študijo o "oceni posebnih potreb" otoških regij, pri čemer naj upošteva vprašanja posebnega pomena za otoke in predlaga ukrepe za njihovo rešitev; meni, da bi se morala študija zlasti osredotočiti na vpliv izvajanja regionalne politike na otokih, tudi na ravni naložb, širjenja gospodarskih dejavnosti, nezaposlenosti, prometne infrastrukture (zlasti pristanišč in letališč), pritiskov na okolje in splošne ravni gospodarskega in socialnega vključevanja otokov v notranji trg;

11.   poziva države članice, da zagotovijo učinkovito varovanje posebnih okoljskih, kulturnih in družbenih značilnosti otoških regij z ukrepi, kot so priprava ustreznih regionalnih razvojnih načrtov in nadzor gradbenih dejavnosti, poleg tega pa naj v sodelovanju s Komisijo sprejme integrirane programe za varstvo kulturne dediščine in okoljskih virov;

12.   podpira nadsektorski pristop k izvajanju politike Skupnosti, izražen v Zeleni knjigi Komisije z naslovom "Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: Evropska vizija za oceane in morja" ter vztraja, da je treba ta pristop uporabiti predvsem pri otokih, ki so temeljni sestavni del evropskega morskega prostora; poziva Komisijo, da nadsektorski pristop razširi na druge politike, tako da se bodo upoštevale posebne okoliščine otoških regij in s tem povečala njihova sposobnost, da se v celoti vključijo in izkoristijo ugodnosti notranjega trga in Lizbonske strategije;

13.   zlasti opozarja na otoke, ki imajo zaradi oddaljenosti od gosto naseljenih območij težave z dostopnostjo in zagotavljanjem storitev ter višje stroške, zlasti pri prevozu, zaradi česar so manj konkurenčni;

14.   spodbuja prizadevanja za celovito pomorsko politiko Skupnosti, ki bo presegala pravne meje EU in zato s pomočjo ugodne geopolitične lege otokov Skupnosti vzpostavila močne trgovinske, gospodarske in politične vezi ter tehnično sodelovanje (izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj) s sosednimi državami na podlagi pomorskega prava, medsebojnega spoštovanja in koristi;

15.   meni, da so na otokih glede prometne in okoljske infrastrukture soočeni s stroški na prebivalca, ki presegajo povprečje, kar velja tudi za njihove energetske potrebe, in pogosto težje izvajajo nekatere dele pravnega reda Skupnosti, pri katerih njihove posebnosti niso bile v celoti upoštevane; zato poziva Komisijo, da uporabi prožnejši pristop do otokov pri pripravi politike in zakonodaje, katerih izvajanje bi lahko bilo za otoke posebno obremenjujoče;

16.   zahteva, da Komisija ustanovi v okviru generalnega direktorata za regionalno politiko upravno enoto za otoke po zgledu obstoječe upravne enote za najbolj oddaljene regije, ter tako zagotovi, da se posebne značilnosti in potrebe otokov ter njihovih stalnih in sezonskih prebivalcev sistematično upoštevajo pri razvoju politike, katere cilj je doseči socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo, in izvedbenih ukrepih, zlasti na področju prevoza, energije, zagotavljanja ustrezne oskrbe z vodnimi viri, nadzora regionalnih obmejnih področij in varstva krhkega otoškega okolja;

17.   si želi, da bi Komisija tudi v prihodnje izkoristila možnost, ki jo daje Pogodba ES, da prilagodi politike Skupnosti, ki bi se lahko negativno odražale na ekonomskem, socialnem in teritorialnem razvoju teh regij, da bi čimbolj stvarno reševala glavne težave, ki posebej bremenijo posamezno regijo ali skupino otoških regij;

18.   meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti gospodarskim področjem, ki prevladujejo na otokih, zlasti poljedelstvu, ribištvu, turizmu in obrti; zato poziva Komisijo, da pri svojih političnih pobudah vedno bolj upošteva specifične potrebe otokov na teh področjih;

19.   poziva Komisijo, da razmisli, katere prilagoditve potrebuje preskus "tržnega vlagatelja" za državno pomoč, da bi odražal resnično življenje na otokih in v drugih oddaljenih regijah, kjer ni možno najti ali oceniti tržnega vlagatelja, če ga ni v regiji; zaradi majhne velikosti in oddaljenosti trgov je zelo malo verjetno, da bo dosežen povprečni donos za dani sektor, zato ta preskus ne more biti uspešen za oddaljene otoke;

20.   poziva zlasti Komisijo, da preuči vpliv podnebnih sprememb na otoške regije, zlasti stopnjevanje obstoječih problemov, kot je suša, ter da v sodelovanju z državami članicami spodbuja razvoj in uporabo ustreznih tehnologij ali drugih ukrepov za reševanje tega problema;

21.   poziva Komisijo, da ponovno preuči pogoje v zvezi z javnimi naročili na področju prometa, da se odstranijo vse ovire glede obveznosti zagotavljanja javne službe ter olajšajo prometne povezave z otoškimi regijami;

22.   poziva Komisijo, naj da prednost zanesljivi oskrbi z energijo na otokih in financiranju razvoja in izvajanja projektov za proizvodnjo energije z uporabo novih tehnologij in obnovljivih virov energije ter naj spodbuja učinkovito rabo energije in hkrati varovanje okolja in ohranjanje njegove naravne lepote;

23.   spodbuja otoške skupnosti, da uporabljajo euroregije ali podobne evropske mreže za vodenje medregionalnega sodelovanja in izmenjave dobre prakse ter za razvoj čezmejnih projektov in boljšo vključenost otoških skupnosti v bližnja gospodarska območja;

24.   spodbuja otoške skupnosti, da uporabijo JASPERS (skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah) ter finančne in vodstvene zmogljivosti JEREMIE (skupna evropska sredstva za mikro, mala in srednje velika podjetja), da se izkoristijo razpoložljiva sredstva za regionalni razvoj in pospeši rast mikro, malih in srednje velikih podjetij, kar bo spodbudilo raznolikost otoškega gospodarstva in pospešilo osnovno rast s trajnostnim razvojem; poleg tega spodbuja uporabo "boljše zakonodaje" na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, med drugim zaradi poenostavitve administrativnih zahtev, zlasti v zvezi z vlaganjem in ocenjevanjem vlog za finančno pomoč;

25.   priznava pozitiven rezultat, dosežen pri prvič uporabljenih evropskih sredstvih za mejno kontrolo in pozdravlja nedavni predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah (KOM(2006)0401), da se zagotovi hitro operativno in tehnično pomoč državam članicam, ki bi zanjo zaprosile; meni, da bodo dejavnosti takih skupin učinkovite le, če bodo imele pristojnosti, opredeljene v okviru Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX); poziva Komisijo, da preuči potrebo po ustanovitvi novega evropskega organa obalne straže, ki bi hkrati tem regijam in državam članicam pomagal nadzorovati zunanje meje EU;

26.   ponavlja svojo podporo pobudam in dejavnostim, ki jih opravlja FRONTEX ter zahteva, da stalno spremlja vpliv nezakonitega priseljevanja na otoške skupnosti; poziva Komisijo in FRONTEX, da podpreta otoke in zmanjšata neposredni pritisk, ki nastaja ob reševanju tega problema, ob sočasnem zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic; poziva Komisijo in Svet, da dasta na razpolago potrebna sredstva za hitro in učinkovito ukrepanje; poudarja tudi pomen večje in tesnejše usklajenosti in sodelovanja med otoki ter potrebo po večji udeležbi teh regij pri boju proti nezakonitemu priseljevanju;

27.   poziva Komisijo, da nameni poseben poudarek razvoju širokopasovnega omrežja in da spodbuja ukrepe za reševanje posebnih težav, ki nastajajo pri zagotavljanju storitev v otoških regijah, na primer zdravstvenega varstva in internetnih zdravstvenih storitev, elektronske uprave in storitev za državljane;

28.   meni, da je turizem za večino otokov glavni vir ustvarjanja bogastva, saj vpliva na rast drugih sektorjev (kmetijskega, trgovinskega, storitvenega, ribiškega) in da je nujno treba vzpostaviti integrirano politiko, ki bo lahko zagotavljala trajnost otoškega turizma; meni, da mora to politiko spremljati dobro organizirana informacijska kampanja, namenjena evropskim državljanom, z oblikovanjem znaka kakovosti in otoškega porekla, kot tudi spodbude za nadaljnji razvoj drugih sektorjev dejavnosti na otokih; poziva Komisijo, da v ta namen izvede medsektorsko analizo, pri čemer naj posebno pozornost nameni možnostim, da se v regionalnih strategijah otokov podpre trajnostni turizem na otokih, ki so daleč od naseljenih središč;

29.   predlaga Komisiji in drugim institucijam, da proglasijo leto 2010 za evropsko leto otokov;

30.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 291, 21.10.2006, str. 11. (2) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 111. (3) UL C 192, 12.8.2002, str. 42. (4) UL C 31, 7.2.2006, str. 25.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o organih lokalne skupnosti in razvojnem sodelovanju (2006/2235(INI))

P6_TA(2007)0083 A6-0039/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 179 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: "Evropsko soglasje"(1) z dne20. decembra 2005, izjava, ki kot poglavitno skupno načelo razvojnega sodelovanja določa lastništvo in partnerstvo, s katero se podpisnice zavezujejo, da bodo podpirale decentralizacijo in dobro upravljanje, ter spodbuja "povečano udeležbo lokalnih organov",

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja(2),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami Skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega dne 23. junija 2000 v Cotonouju(3), kakor je bil spremenjen s Sporazumom o spremembi Sporazuma o partnerstvu z dne 25. junija 2005(4) (Sporazum iz Cotonouja), ter zlasti členov 4, 28, 30(2), 43(4) in 58(2) Sporazuma,

–   ob upoštevanju Listine kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Evrope, ki jo je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel dne 14. januarja 1994 na 506. seji predstavnikov ministrov,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. januarja 2006 z naslovom "Tematski program 'Nedržavni akterji in organi lokalnih skupnosti v razvoju'", ki potrjuje, da so organi lokalnih skupnosti polnopravni udeleženci v razvoju, in predlaga njihovo "vključevanje v razvojni postopek, tudi z dialogom in finančno podporo" (KOM(2006)0019),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 12. oktobra 2005 z naslovom "Strategija EU za Afriko: k Evro-afriškemu paktu za pospešitev razvoja Afrike", katerega načela je sprejel Evropski svet dne 15. in 16. decembra 2005 in v katerem se Komisija zavezuje, da bo podpirala decentralizacijo in razvila zmogljivosti organov lokalnih skupnosti ter s tem poudarila strateški pomen partnerstva in pobratenj med mesti in občinami v Evropi in Afriki, s čimer bi se spodbujalo uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT) in predhodne pogoje, potrebne za njihovo uresničitev (KOM(2005)0489),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 20. oktobra 2003 o upravljanju in razvoju, ki dobro upravljanje določa prednostno nalogo evropskega sodelovanja (KOM(2003)0615),

–   ob upoštevanju navodil Komisije, namenjenih službam generalnega direktorata za razvoj ter delegacijam v državah AKP-ALA-MED in SVED (afriške, karibske in pacifiške države; države Latinske Amerike in Azije; države Sredozemlja) in države Osrednje i Vzhodne Evrope, z dne 23. decembra 1999 (DEV/1424/2000), ki priporočajo "večje sodelovanje decentraliziranih interesnih skupin pri oblikovanju politik in načrtovanju" ter delegacijam vseh držav v razvoju predlagajo smernice za operacionalizacijo,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1659/98 z dne 17. julija 1998 o decentraliziranem sodelovanju(5),

–   ob upoštevanju proračunske postavke B7-6002, imenovane "decentralizirano sodelovanje", ki je namenjena spodbujanju takšnega pristopa v vseh državah v razvoju,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. novembra 2005 o decentraliziranem sodelovanju v reformi razvojne politike EU (CdR 224/2005),

–   ob upoštevanju sklepne izjave predsednikov držav in vlad o RCNT na 60. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov septembra 2005, ki poudarja "pomembno vlogo organov lokalnih skupnosti pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja",

–   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov A/59/354, predstavljenega na 59. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov dne 13. septembra 2004, ki priznava vlogo organov lokalnih skupnosti in globalnih omrežij organov lokalnih skupnosti, zlasti organizacije Združena mesta in lokalne uprave (ZMLU), ter te organe in omrežja kot enega glavnih partnerjev Združenih narodov za razvojna in humanitarna vprašanja na lokalni ravni,

–   ob upoštevanju sklepne deklaracije ministrov in predstavnikov vlad na Četrtem svetovnem forumu o vodah, ki je potekalo v Mehiki od 16. do 22. marca 2006, ki navaja, da je uspešno sodelovanje z organi lokalnih skupnosti ključni dejavnik pri obvladovanju izzivov in doseganju RCNT na področju voda,

–   ob upoštevanju deklaracije s Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, ki je potekal v Johannesburgu od 26. avgusta do 4. septembra 2002, ki ugotavlja, da je krepitev vloge in zmogljivosti organov lokalnih skupnosti bistvena za zagotovitev trajnostnega razvoja,

–   ob upoštevanju sklepne deklaracije Konference Združenih narodov o človeških naselbinah (Habitat II), ki je potekala v Carigradu od 3. do 15. junija 1996, ki priznava, da so organi lokalnih skupnosti najtesnejši partnerji držav pri izvajanju programa Združenih narodov za človeške naselbine,

–   ob upoštevanju Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju, ki je bila sprejeta v okviru Drugega svetovnega vrha o zemlji, ki je potekal v Riu de Janeiru od 3. do 14. junija 1992, ki poudarja odločilno vlogo organov lokalnih skupnosti pri uresničevanju Agende 21, ki so jo sprejele države podpisnice zgoraj navedene deklaracije,

–   ob upoštevanju deklaracije z ustanovnega kongresa organizacije ZMLU, ki je potekal od 2. do 5. maja 2004, v kateri se je tri tisoč županov in predstavnikov, ki so voljeni lokalno in predstavljajo organe lokalnih skupnosti po svetu, zavezalo k uresničevanju RCNT in prizadevanju za krepitev lokalne avtonomije in demokracije ter za sodelovanje med mesti v korist razvoju,

–   ob upoštevanju sklepne deklaracije Generalne skupščine Sveta evropskih občin in regij (SEOR), ki je potekala v Innsbrucku od 10. do 12. maja 2006, in poglavja zgoraj navedene deklaracije z naslovom "Od lokalnega h globalnemu", ki poudarja vlogo Evrope in organov lokalnih skupnosti v svetu,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0039/2007),

Strokovno znanje in dodana vrednost organov lokalnih skupnosti za razvojno sodelovanje

A.   ker je uresničevanje RCNT ena od prednostnih nalog EU in ker so bistveno vlogo skupnosti pri uresničevanju teh ciljev priznali Združeni narodi in zlasti njihov generalni sekretar, ki je na Vrhu tisočletja leta 2005 izjavil: "Kako lahko pričakujemo, da bomo uresničili razvojne cilje novega tisočletja, ne da bi dosegli napredek na področjih, kot so izobraževanje, boj proti lakoti, zdravje, dostop do vode, zdravstveni pogoji in enakost med spoloma? Mesta in organi lokalnih skupnosti imajo na vseh teh področjih bistveno vlogo [...]. Čeprav imajo naši cilji svetovno razsežnost, jih je možno najučinkoviteje doseči na lokalni ravni",

B.   ker bi bilo zdaj potrebnih še 110 let, da bi dosegli RCNT, določene za leto 2015, in ker bi morala EU izkušnje organov lokalnih skupnosti na več razvojnih področjih, kot so gospodarjenje z vodami, boj proti AIDS-u, politika enakosti med spoloma, ravnanje z odpadki, socialna kohezija in lokalni gospodarski razvoj, priznati kot nujen prispevek k uresničevanju RCNT,

C.   ker ima vsak otrok pravico, da je ob rojstvu vpisan na matičnem uradu, ter ob upoštevanju bistvene vloge, ki jo imajo pri tem organi lokalnih skupnosti ter neposredne povezave med to prakso in uporabo ustreznih standardov na področju človekovih pravic, ki ščitijo otroke pred izkoriščanjem prek dela,

D.   ker je dobro upravljanje eden prednostnih ciljev EU in ker sta lokalna demokracija in decentralizacija v skladu z navedenim Evropskim soglasjem o razvoju jedro demokratičnega upravljanja,

E.   ker bo čez 20 let 60 % svetovnega prebivalstva živelo v mestih, zaradi česar bodo ta imela pomembno vlogo pri izboljšanju življenjskih pogojev najrevnejših prebivalcev,

F.   ker morajo organi lokalnih skupnosti po svetu pridobiti izkušnje prek:

G.   ker imajo organi lokalnih skupnosti potrebno politično legitimnost, strokovno znanje in izkušnje pri upravljanju lokalnih zadev ter zmožnost mobilizacije drugih lokalnih akterjev,

H.   ker kljub velikemu pomenu udeležbe organov lokalnih skupnosti pri procesu sodelovanja, ki sta ga priznala Sporazum iz Cotonouja in Evropsko soglasje o razvoju, še ni bil vzpostavljen trajni mehanizem za zagotavljanje sodelovanja teh udeležencev pri dialogu s Komisijo v Evropi in v državah v razvoju; ker je takšen mehanizem vseeno na voljo za nedržavne akterje,

V Evropi

I.   ker so organi lokalnih skupnosti že usposobljeni in izkušeni akterji na področju razvojne pomoči: že več kot 30 let so strokovnjaki na vseh področjih razvoja mest in podeželja ter še naprej razširjajo svoje dejavnosti, ki so vse bolj raznolike, in s tem vzpostavljajo solidarnostno omrežje, ki vključuje ves svet; ker te dejavnosti zdaj zelo pogosto podpirajo in financirajo različne države,

J.   ker imajo nacionalna in regionalna združenja evropskih organov lokalnih skupnosti vse pomembnejšo vlogo v smislu obveščanja, krepitve zmogljivosti in dialoga ter lahko zato postanejo eden od "ključnih sredstev" EU in drugih razvojnih partnerjev za zagotovitev udeležbe organov lokalnih skupnosti, ki jih predstavljajo pri dialogu s Komisijo v Evropi,

K.   ker imajo evropske lokalne uprave in njihova združenja odločilno vlogo pri obveščanju, mobilizaciji in osveščanju javnosti v EU na lokalni ravni z neposrednim vključevanjem državljanov; ker to prispeva k spodbujanju vrednot solidarnosti in razvojne pomoči, kar izraža "kampanja mest in občin za novo tisočletje", ki jo je julija 2005 začela izvajati ZMLU s podporo Združenih narodov; ker v okviru evropskega oddelka ZMLU, tj. CEMR od aprila 2006 spodbuja evropska mesta k pospeševanju in uresničevanju RCNT,

L.   ker lokalni načrti in programi osveščanja o razvoju, ki se vzpostavljajo v vse več občinah in regijah, niso omejeni na točno določene dejavnosti, ampak nasprotno opredeljujejo celosten program izobraževanja in informiranja prebivalstva na lokalni ravni,

M.   ker so organi lokalnih skupnosti ključni akterji na področju razvoja ter imajo vlogo spodbujanja delovanja ter usklajevanja gospodarskih in socialnih subjektov na lokalni ravni,

N.   ker EU trenutno finančno ne podpira partnerskih povezav med evropskimi mesti in mesti na jugu, čeprav je pobud za sodelovanje evropskih mest s sorodnimi mesti v državah na jugu vse več,

O.   ker imajo priseljene osebe v Evropi pomembno vlogo pri razvojnem sodelovanju zaradi dodane vrednosti, povezane z njihovimi možnostmi prispevanja, sposobnostmi in bližino njihove države izvora; ker v tem smislu decentralizirano sodelovanje pomeni prednostno in ustrezno področje delovanja za organizacije mednarodne solidarnosti za priseljene osebe, kar zadeva dejavnosti v državah izvora teh oseb ter projekte za razvojno izobraževanje in osveščanje v njihovi državi gostiteljici,

V državah v razvoju

P.   ker "decentralizirano sodelovanje", kot ga je EU opredelila v Četrti konvenciji iz Loméja (Lomé IV), podpisani dne 15. decembra 1989, izraža pripravljenost, da se o pomoči državam v razvoju ne odloča le v sodelovanju s zadevnimi tretjimi državami, ampak je treba v politične odločitve in izvajanje pomoči vključiti tudi organe lokalnih skupnosti, da bi bila pomoč uspešnejša in trajnejša; ker je glavni izziv trajno preoblikovanje pogojev evropskega sodelovanja na podlagi pričakovanj prebivalstva, da bi projekti bolje upoštevali dejanske potrebe,

Q.   ker sodelovanje in prevzemanje odgovornosti za razvojne politike, ki sta prednostni načeli EU, potekata ob udeležbi organov lokalnih skupnosti, saj njihova razporeditev po celotnem ozemlju omogoča politiko približevanja in vključevanje vsakodnevnih pričakovanj prebivalstva, zlasti v najbolj oddaljenih regijah,

R.   ker imajo skupnosti praktične izkušnje v vseh državah v razvoju in različnih sektorjih, kot so sanitarne storitve, izobraževanje, zdravje, stanovanjske razmere, spodbujanje udeležbe žensk v lokalnem odločanju, informacijski sistemi za droge, upravljanje turizma, ohranjanje zgodovinske dediščine mest, razvoj lokalnih zdravstvenih storitev, upravljanje voda in javni prevoz,

S.   ker se zaradi decentralizacije in reform držav, ki potekajo v večini regij v svetu, organi lokalnih skupnosti uveljavljajo kot vladno telo, ki je hkrati ločeno in predstavniško ter ima nove pristojnosti na zelo različnih področjih političnega delovanja, nujnih za boj proti revščini in doseganje RCNT, kot na primer na področju primarne zdravstvene oskrbe, voda, sanitarnih storitev, dostopa do izobraževanja, varstva okolja, lokalnega gospodarskega razvoja, preprečevanja virusa HIV/AIDS-a in enakosti med spoloma,

T.   ker lahko vključevanje organov lokalne skupnosti prispeva h krepitvi lokalne demokracije in demokratizaciji upravljanja pomoči na lokalni ravni, ob upoštevanju vloge, ki jo na tem področju lahko imajo nacionalna združenja organov lokalnih skupnosti v državah na jugu,

U.   ker strateška vloga organov lokalnih skupnosti, ki so vez med nacionalno vlado in civilno družbo, kadar jim je podeljena volilna pristojnost, pomeni, da so popoln posrednik za spodbujanje posvetovanja med različnimi razvojnimi partnerji, ki je potrebno za zagotavljanje učinkovite in usklajene pomoči,

V.   ker organi lokalnih skupnosti, ki lahko bolje spremljajo lokalni vpliv nacionalnih in mednarodnih razvojnih strategij, ker so bolje seznanjeni z lokalnimi razmerami kot centralna vlada ali mednarodni donatorji, prispevajo posebno dodano vrednost, kar jim omogoča zagotavljanje pomoči, ki je bolje prilagojena posebnostim ozemelj, ki jih upravljajo,

W.   ker bi organi lokalnih skupnosti lahko z ustreznimi sredstvi zagotavljali trden okvir, ki bi novim udeležencem omogočil izražanje, organiziranje in razvoj v skladu z zahtevami evropskega partnerstva,

X.   ker so lahko zaradi posebnega poznavanja ozemlja, ki ga upravljajo, pomemben vzvod za boj proti revščini in neenakosti,

Y.   ker na primer v latinskoameriški regiji, v kateri hiter razvoj urbanizacije postavlja mestne politike na prvo mesto med razvojnimi vprašanji, zaradi katerega mesta in prestolnice postajajo glavni sogovorniki vlad pri reševanju glavnih socialnih težav (migracije, mladi, revščina, zaposlovanje),

Z.   ker je treba spodbujati tudi dialog med organi lokalnih skupnosti in nedržavnimi akterji za oblikovanje in izvajanje dejavnosti za lokalni razvoj, ki jih financira Skupnost,

AA.   ker je za sodelovanje organov lokalnih skupnosti držav v razvoju potreben proces prevzemanja strategij razvojnega sodelovanja, ki med drugim zahteva krepitev njihovega dostopa do informacij, organizacijskih sredstev in mehanizmov predstavljanja, njihovih zmogljivosti za dialog ter predloge glede politike sodelovanja, udeležbe pri nacionalnih, regionalnih in mednarodnih organih za dialog ter usklajevanja,

AB.   ker mora ZMLU sodelovati pri oblikovanju in predstavljanju potreb skupnosti v državah v razvoju,

AC.   ker je bila vloga organov lokalnih skupnosti pri razvoju kljub njihovemu strokovnemu znanju na področju razvoja do zdaj podcenjena in premalo izkoriščena,

Zagotavljanje sredstev, ki bodo organom lokalnih skupnosti omogočila izvajanje njihove vloge pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja

1.   ponovno opozarja, da se je Komisija že v preteklosti zavezala, da bo organom lokalnih skupnosti zagotovila polnopravno partnersko vlogo pri razvojni pomoči, pri čemer sta nedavno sprejeti obveznosti: za države AKP Sporazum iz Cotonouja; za vse države v razvoju pa moralna podpora navedenemu Evropskega soglasja o razvoju;

2.   priznava, da je vključevanje organov lokalnih skupnosti v razvojne politike nujno za doseganje RCNT in zagotavljanje dobrega upravljanja; ocenjuje, da je prevzemanje odgovornosti za razvojne politike dejansko pomemben korak k večji preglednosti in demokraciji pri razvojni pomoči ter omogoča upoštevanje dejanskih potreb upravičencev pri oblikovanju učinkovitejših in trajnejših projektov in programov;

3.   poudarja pomen partnerstev sever-jug in jug-jug med organi lokalnih skupnosti in njihovimi predstavniškimi združenji, ki prispevajo h krepitvi dobrega upravljanja in uresničevanju RCNT;

4.   poziva Komisijo, da podpre in okrepi neposredno sodelovanje evropskih organov lokalnih skupnosti z mednarodnimi partnerji; poziva zlasti, da se zagotovi neprekinjenost, vključno s finančno trajnostjo, solidarnostnih omrežij, ki jih vzpostavljajo programi, kot so URB-AL, Azija URBS in drugi, ki se bodo končali najpozneje leta 2007 ter pomenijo obveznosti do prebivalstva;

5.   poudarja, da načela prevzemanja odgovornosti, sodelovanja in dobrega upravljanja vključujejo pristop z več udeleženci ali različna razvojna partnerstva, in sicer tretje države, organe lokalnih skupnosti ali nedržavne akterje, ki delujejo na dopolnilen in skladen način;

6.   poudarja, da bi morale lokalne uprave okrog sebe zbrati ostale lokalne akterje (univerze, socialne subjekte, razvojne nevladne organizacije, podjetja itd.) in spodbuditi udeležbo državljanov v javnem življenju;

7.   poziva lokalne akterje, naj sodelujejo z mednarodnimi organizacijami pri nadzoru industrije in kmetijstva, da bi preprečili otroško delo, ter pri izgradnji in vzdrževanju ustrezne šolske infrastrukture z usposobljenim učnim osebjem ter brezplačnimi prevozi in obroki, da bodo otroci lahko obiskovali šolo;

8.   vseeno upošteva, da je pomembno jasno razlikovati med posebnostjo organov lokalnih skupnosti in "nedržavnimi akterji", kar zadeva: področje pristojnosti, legitimnost in demokratični nadzor, izkušnje na področju upravljanja lokalnih zadev, vključevanje v izvajanje javne politike;

9.   pozdravlja politično priznanje organov lokalnih skupnosti in posebna finančna sredstva, ki jim jih dodeljuje zgoraj navedeni instrument za razvojno sodelovanje: (a) organi lokalnih skupnosti so v veliki meri so vključeni v opredelitev strategije sodelovanja držav v razvoju ter v oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje geografskih in tematskih programov; (b) do 15 % sredstev iz tematskega programa "Nedržavni akterji in organi lokalnih skupnosti v razvoju" se lahko neposredno dodeli organom lokalnih skupnosti; (c) evropski organi lokalnih skupnosti bodo vključeni v strukturirani politični dialog z institucijami Skupnosti in drugimi akterji razvoja na severu;

10.   poziva Komisijo, naj se v prihodnjih instrumentih za financiranje razvojnega sodelovanja in zakonodajnih besedilih sklicuje na vlogo organov lokalnih skupnosti in njihovih predstavniških združenj kot "političnih partnerjev" ter jim zagotovi udeležbo na vseh stopnjah procesa sodelovanja in neposreden dostop do finančnih sredstev Skupnosti;

11.   poziva Komisijo, da v nacionalnih strateških dokumentih določi postopke in mehanizme za boljšo udeležbo organov lokalnih skupnosti, njihovih predstavniških organizacij in partnerjev civilne družbe na vseh stopnjah procesa sodelovanja (dialogi in oblikovanje strateških dokumentov, načrtovanje, izvajanje, pregledi, ocenjevanje) ter o tem obvešča delegacije Unije, da se zagotovi njihovo izvajanje;

12.   poziva Komisijo in Svet, da združenja organov lokalnih skupnosti na jugu priznata kot učinkovite posrednike med organi lokalnih skupnosti na eni strani in vladami držav članic EU na drugi, da se lahko opredelijo strategije in izvajajo razvojne politike;

13.   obžaluje, da so bili do zdaj organi lokalnih skupnosti v državah v razvoju vključeni le v izvajanje projektov in ne v oblikovanje razvojnih politik, tudi v državah AKP, kljub spremembi Sporazuma iz Cotonouja, ki politični dialog z organi lokalnih skupnosti določa kot jedro partnerstva; zato se zavezuje, da bo skupaj z združenji izvoljenih predstavnikov vodil natančno politično spremljanje izvajanja instrumenta razvojnega sodelovanja v EU in državah v razvoju, zlasti s pregledom strateških dokumentov v vsaki posamezni državi, ter organe lokalnih skupnosti obveščal o novih priložnostih zanje in v primeru težav, ki so jih ugotovili organi lokalnih skupnosti, informacije posredoval Komisiji;

14.   v tem smislu poudarja, da je v zgoraj navedenih navodilih z dne 23. decembra 1999 Komisija delegacijam vseh držav v razvoju predlagala smernice za operacionalizacijo, ki natančno pojasnjujejo, kako naj se organi lokalnih skupnosti in nedržavni akterji vključujejo na vseh stopnjah procesa sodelovanja; natančno določajo tudi "povečano sodelovanje decentraliziranih akterjev pri oblikovanju politik in načrtovanju" ter ostajajo uporaben vodnik za izvajanje novih razvojnih instrumentov;

15.   pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo z dne 25. januarja 2006, v katerem Komisija potrjuje, da so organi lokalnih skupnosti polnopravni akterji razvoja, in načrtuje "vključevanje nedržavnih akterjev in organov lokalne skupnosti v razvojni postopek, tudi z dialogom in finančno podporo"; poudarja, da to v skladu z novimi določbami instrumenta razvojnega sodelovanja pomeni, da je njihovo sodelovanje del oblikovanja nacionalnih strategij in geografskih programov, ker so v njih opredeljene politične smernice sodelovanja Skupnosti; zato obžaluje, da Komisija v tem sporočilu omejuje možnost sodelovanja organov lokalnih skupnosti in jo obravnava kot postransko, v skladu z načelom subsidiarnosti glede na geografske programe; zato meni, da bo sodelovanje med organi lokalnih skupnosti in državo pripomoglo, da bo razvojna pomoč učinkovitejša ter omogočilo, da bo uporaba dodeljenih sredstev učinkovitejša in bodo pomoč prejeli tisti, ki jo najbolj potrebujejo;

16.   poudarja potrebo po vzpostavitvi trajnega dialoga ter posvetovanja med EU in organi lokalnih skupnosti ter njihovimi predstavniškimi združenji na vseh ravneh – nacionalni, regionalni, svetovni – zlasti z njihovim vključevanjem v postopek dialoga med EU in partnerskimi državami, kot sta Skupna parlamentarna skupščina in Svet ministrov AKP-EU, in sicer v vlogi opazovalcev in pod enakimi pogoji kot veljajo za predstavnike nedržavnih akterjev;

17.   poziva, da se organom lokalnih skupnosti in njihovim predstavniškim združenjem omogočijo koristi neposrednega in prilagojenega financiranja: (a) na eni strani iz geografskih programov instrumenta razvojnega sodelovanja zaradi njihove vloge pri lokalnem upravljanju in zaradi pomena njihovega sodelovanja pri uresničevanju RCNT; (b) na drugi strani iz tematskega programa "Nedržavni akterji in organi lokalnih skupnosti v razvoju", ker krepitev njihovih zmogljivosti za dialog in udeležbo v procesu sodelovanja (organizacija in predstavljanje, vzpostavitev mehanizmov za posvetovanje, dialog in lobiranje) v Evropi in državah v razvoju zahteva finančno podporo, ki je bolje prilagojena novih odgovornostim;

18.   zato poziva Komisijo, naj v okviru revizije razvojnih instrumentov, predvidenih za 2008/2009:

19.   poudarja pomen strukturiranega dialoga med evropskimi organi lokalnih skupnosti in institucijami Skupnosti, kot je opredeljen v instrumentu razvojnega sodelovanja, da bi organi lokalnih skupnosti imeli na voljo okvir, v katerem bi lahko učinkovito sodelovali in vodili dialog z institucijami in drugimi akterji razvoja;

20.   poziva Komisijo, da vzpostavi partnerstvo s platformo združenj, ki predstavljajo organe lokalnih skupnosti, dejavne na področju sodelovanja, po vzoru soglasja (Evropske konfederacije NVO za pomoč in razvoj) za NVO, da bi olajšali dialog in sodelovanje z institucijami Skupnosti , uskladili sodelovanje med organi lokalnih skupnosti in jim pomagali pri izvajanju razvojnih politik ter zlasti pri okrepitvi zmogljivosti njihovih članov;

21.   poziva Komisijo, da v sodelovanju z organizacijami organov lokalnih skupnosti vzpostavi mednarodni center za nadzor nad lokalno demokracijo in decentralizacijo, da se:

22.   poziva Komisijo, naj spodbuja strukturne ukrepe, namenjene usmerjanju in podpori decentralizacije ter krepitve lokalnih zmogljivosti v partnerskih državah, skupaj z večjo demokratizacijo in udeležbo državljanov;

23.   predlaga uporabo mehanizmov za pregled strategij sodelovanja, vključno s strategijo iz Sporazuma iz Cotonouja, da se ugotovi napredek pri udeležbi organov lokalnih skupnosti pri procesu sodelovanja in zagotovi odpravljanje pravnih, političnih in organizacijskih ovir, ki omejujejo udeležbo organov lokalnih skupnosti pri procesu sodelovanja;

o
o   o

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 46, 24.2.2006, str.1. (2) UL L 378, 27.12.2006, str. 41. (3) UL L 317, 15.12.2000, str.3. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2006 Sveta ministrov AKP-ES (UL L 247, 9.9.2006, str. 22). (4) UL L 209, 11.8.2005, str. 27. (5) UL L 213, 30.7.1998, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 625/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 99, 3.4.2004, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o Gvatemali

P6_TA(2007)0084 RC-B6-0101/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gvatemali, zlasti resolucij z dne 18. maja 2000(1), 14. junija 2001(2), 11. aprila 2002(3), 10. aprila 2003(4), 7. julija 2005(5) in 26. oktobra 2006 o postopku proti Riosu Monttu(6),

–   ob upoštevanju sporazuma med gvatemalska vlada in Združenimi narodi, da se oblikuje mednarodna komisija proti nekaznovanju v Gvatemali (CICIG), ki je bil sprejet dne 12. decembra 2006,

–   ob upoštevanju svoje odločne in stalne zavezanosti prizadevanjem za spoštovanje mirovnih sporazumov in človekovih pravic v Gvatemali,

–   ob upoštevanju Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republikami Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi, podpisanega dne 15. decembra 2003,

–   ob upoštevanju stališča parlamenta srednjeameriških držav (Parlacena) o umoru treh srednjeameriških poslancev,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker so bili dne 19. februarja 2007 na poti na plenarno zasedanje Parlacene brutalno umorjeni trije poslanci parlamenta srednjeameriških držav, Salvadorci Eduardo José D'Aubuisson Munguía, William Rizziery Pichinte Chávez in José Ramón González Rivas ter njihov voznik Gerardo Napoleón Ramírez; njihova zažgana trupla so bila najdena v okolici mesta Ciudad de Guatemala,

B.   ker so bili domnevni strorilci teh zločinov (Luis Arturo Herrera López, José Estuardo López, José Adolfo Gutiérrez in Marvin Escobar Méndez), pomembni člani enote gvatemalske policije za kazensko preiskovanje, pozneje v močno varovanem zaporu, kjer so bili priprti, umorjeni v doslej še nepojasnjenih okoliščinah,

C.   ker obstaja sum, da naj bi bili ti umori storjeni z namenom ovirati preiskave o napeljevalcih umora poslancev Parlacene,

D.   ker so televizijskim novinarjem, ki so poročali o umoru štirih policistov, grozili s smrtjo,

E.   ker se po mnenju strokovnjakov za varstvo človekovih pravic v Gvatemali vsako leto zgodi več tisoč umorov, ki se zgolj v 2 % primerih končajo z aretacijo; ker so bili v začetku leta 2007 umorjeni tudi sindikalisti (kot npr. Pedro Zamora in Puerto Quetzal) in voditelji kmetov ter njihove družine in ker so priče obravnavanih primerov genocida pa tudi pravni zastopniki žrtev genocida in predstavniki različnih organizacij za varstvo človekovih pravic žrtve groženj, vlomov in tatvin,

F.   ker je podpredsednik Eduardo Stein priznal, kako težko se je boriti proti organiziranemu kriminalu, ko je ta tesno povezan prav z javnimi institucijami; ker ta primer prikazuje, kako zelo tesno je organizirani kriminal povezan z gvatemalsko policijo, kako vse pogostejša je nekaznovanost in kako vse slabša je javna varnost, kar kaže na to, da je treba nujno prevzeti politično odgovornost,

1.   v celoti obsoja vse te umore in izraža sožalje sorodnikom žrtev;

2.   od gvatemalske vlade pričakuje, da bo pri obravnavi teh zločinov zagotovila neodvisnost in svobodo gvatemalskih sodnih oblasti ter jih zaščitila; poziva k polnemu sodelovanju političnih in sodnih oblasti ter policije v Gvatemali in Salvadorju pri obravnavi teh dogodkov;

3.   poziva gvatemalski parlament, naj ratificira sporazum CICIG;

4.   poziva Evropsko unijo in gvatemalsko vlado, naj skličeta posvetovalno skupino o Gvatemali, v katero naj vključita tudi večje države donatorice, da bi se podprlo delovanje CICIG in spodbudita nacionalni dialog proti nekaznovanosti;

5.   poziva gvatemalski parlament, naj ratificira Rimski statut o mednarodnem kazenskem sodišču, ki je bil sprejet dne 17. julija 1998, in domačo zakonodajo uskladi v skladu z obveznostmi iz Rimskega statuta in druge ustrezne mednarodne zakonodaje;

6.   poziva gvatemalsko vlado, naj sprejme ukrepe za zaščito predstavnikov sodstva, žrtev zločinov proti človeštvu, ki se zavzemajo za pravico, borcev za človekove pravice in prič, ki lahko pomagajo pri sodnem postopku;

7.   pozdravlja prestrukturiranje in čistko v varnostnih silah, ki ju uvaja vlada;

8.   podpira prebivalce in oblasti Gvatemale, pri branjenju pravne države in spodbujaju gospodarskega, družbenega in političnega razvoja, ki bo prispeval k miru in narodni spravi;

9.   poziva Komisijo, naj v svoji strategiji sodelovanja z Gvatemalo za obdobje 2007–2013 še bolj spodbuja pravno državo, boj proti nekaznovanostim, popolno spoštovanje človekovih pravic ter gvatemalsko vlado podpre pri krepitvi zmogljivosti njenih varnostnih sil zaradi varnosti ljudi;

10.   poudarja, da je nujno, da oblasti države, v kateri je sedež Parlacene, zagotavljajo varnost in fizično integriteto članic parlamenta srednjeameriških držav in njegovih zasedanj;

11.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam Gvatemale, Salvadorja in drugih srednjeameriških držav ter parlamentu srednjeameriških držav.

(1) UL C 59, 23.2.2001, str. 286. (2) UL C 53 E, 28.2.2002, str. 403. (3) UL C 127 E, 29.5.2003, str. 688. (4) UL C 64 E, 12.3.2004, str. 609. (5) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 494. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0466.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o Kambodži

P6_TA(2007)0085 RC-B6-0102/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij o Kambodži z dne 13. januarja 2005(1), 10. marca 2005(2) in 19. januarja 2006(3) ter svoje resolucije z dne 1. decembra 2005 o položaju človekovih pravic v Kambodži, Laosu in Vietnamu(4),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Kambodžo(5), potrjenega 4. oktobra 1999,

–   ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic z dne 9. decembra 1998,

–   ob upoštevanju smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic, ki jih je sprejel Svet 14. junija 2004,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, sprejetih 16. decembra 1966, katerih pogodbenica je tudi Kambodža,

–   ob upoštevanju sporazuma z dne 6. junija 2003 med Združenimi narodi in Kraljevo vlado Kambodže o kazenskem pregonu zločinov, storjenih v obdobju Demokratične Kampučije, po kamboškem pravu,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je bil 24. februarja 2007 ustreljen Hi Vuthi, predsednik Svobodnega sindikata delavcev Kraljevine Kambodže za tovarno tekstila Suntex, potem ko je končal nočno izmeno v tej tovarni v četrti Dangkao v Phnom Penhu,

B.   ker je bil 22. januarja 2004 ustreljen predsednik Svobodnega sindikata delavcev Kraljevine Kambodže Čej Vičej, 7. maja 2004 umorjen predsednik istega sindikata za tovarno Trinunggal Komara, drugi sindikalisti v Kambodži pa so bili v preteklem letu žrtve hudega nadlegovanja, ustrahovanja in fizičnih napadov,

C.   ker umor Čeja Vičeja še vedno ni pojasnjen; ker sta bila Born Sammang in Sok Sam Oeum 28. januarja 2004 aretirana zaradi domnevnega umora Čeja Vičeja ter kasneje obsojena na 20 let zapora, čeprav proti njima ni bilo verodostojnih dokazov,

D.   ker je Kambodža pogodbenica Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, v skladu s katerima ima vsak pravico ustanoviti sindikat ali se včlaniti v sindikat po lastni izbiri, sindikati pa imajo pravico do svobodnega delovanja,

E.   ker je v Deklaraciji Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic zapisana tudi "pravica, da lahko vsak samostojno ali v sodelovanju z drugimi spodbuja in si prizadeva za varovanje in uresničevanje človekovih pravic" (člen 1),

F.   izraža resno zaskrbljenost, ker zgoraj navedeni primeri kažejo, da še vedno ni zagotovljena neodvisnost in nepristranskost sodstva ali njegova zmožnost, da voditeljem Rdečih Kmerov sodi na posebnem sodišču brez političnega vmešavanja,

G.   ker se še niso začeli postopki pred izrednimi sodnimi senati Kambodže, razlog za to pa so različna nesoglasja med kamboškimi in mednarodnimi sodnimi uradniki o osnutku poslovnika izrednih senatov,

H.   je zaskrbljen zaradi nejasnega pravnega statusa beguncev Montagnardov iz Vietnama;

1.   obsoja umor Hija Vuthija in vsa druga nasilna dejanja proti sindikalistom; poziva kamboške oblasti, naj uvedejo nujno, nepristransko in učinkovito preiskavo umorov Hija Vuthija, Čeja Vičeja, Rosa Savnaretha in Jima Rija, naj objavijo njene izsledke ter odgovorne privedejo pred sodišče; poziva oblasti, naj Bornu Sammangu in Soku Samu Oeumu omogočijo takojšnje ponovno sojenje v skladu z mednarodnimi standardi;

2.   vztraja, da mora kamboška vlada odpraviti prevladujoče ozračje nepreganjanja in nekaznovanja ter učinkovito izvrševati zakon v primerih kršiteljev človekovih pravic in državljanskih svoboščin;

3.   opominja kamboško vlado, da mora izpolniti svoje obveznosti in zaveze glede demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ki so bistveni del Sporazuma o sodelovanja z Evropsko skupnostjo, kot je določeno v členu 1 tega Sporazuma;

4.   poziva kamboške oblasti, naj uvedejo politične in institucionalne reforme, s čimer bodo vzpostavile demokratično državo, ki bo temeljila na vladavini prava in spoštovanju temeljnih svoboščin, ter naj v vseh okoliščinah zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnimi standardi za človekove pravice in mednarodnimi konvencijami, ki jih je ratificirala Kambodža;

5.   poziva kamboško vlado, naj omogoči, da bo sodišče za Rdeče Kmere nemudoma začelo delovati v skladu z mednarodnimi standardi neodvisnosti sodstva, poštenega sojenja in pravilnega pravnega postopka, kot je bilo dogovorjeno z Združenimi narodi junija 2003;

6.   podpira prizadevanja revizijskega odbora za izredne sodne senate Kambodže, da se zmanjšajo razlike pri številnih vprašanjih, da bi prišlo do premika pri pregonu in sojenju;

7.   poziva Svet in Komisijo, naj v stikih s kamboško vlado obravnavata vprašanja človekovih pravic in pravne države v Kambodži;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi in nacionalni skupščini Kraljevine Kambodže, generalnemu sekretarju Združenih narodov, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice, posebnemu predstavniku generalnega sekretarja Združenih narodov za človekove pravice v Kambodži ter vladam držav članic združenja ASEAN.

(1) UL C 247 E, 6.10.2005, str. 161. (2) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 280. (3) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 334. (4) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 129. (5) UL L 269, 19.10.1999, str. 18.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o Nigeriji

P6_TA(2007)0086 B6-0105/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Nigeriji,

–   ob upoštevanju mednarodnih konvencij o človekovih pravic, ki jih je ratificirala Nigerija,

–   ob upoštevanju člena 115 svojega Poslovnika,

A.   ker je kljub prizadevanjem nigerijske vlade v preteklih letih, da bi spodbudila človekove pravice in izkoreninila korupcijo, ter kljub določenemu napredku pri spoštovanju državljanskih in političnih pravic, še vedno treba rešiti številna nujna vprašanja s področja osnovnih človekovih pravic, državo pa še vedno razjedajo korupcija, samovoljne aretacije in mučenje, izvensodni poboji in politično nasilje,

B.   ker so etnične in verske delitve ter splošna revščina glavni vzroki za nenehno nasilje med skupnostmi,

C.   ker so v 12 od 36 nigerijskih zveznih držav za kazenske primere pristojna islamska šeriatska sodišča; ker ta še naprej izrekajo smrtne kazni ter kazni z bičanjem in sekanjem udov – čeprav teh več ne izvršujejo –, sojenje pa ne ustreza mednarodnim standardom, na primer glede pravice do odvetnika in obveščanja obtoženega o njegovih pravicah, nagiba pa se tudi k diskriminaciji žensk,

D.   ker sta nepreganjanje in nekaznovanje še vedno prej pravilo kot izjema, saj se razišče le malo primerov nasilja in kršitev človekovih pravic, kjer storilce privedejo pred sodišče, in ker je nepreganjanje in nekaznovanje samo po sebi ena najpomembnejših ovir za reševanje in odpravljanje zlorabe človekovih pravic in nasilja,

E.   ker imajo nigerijske policijske sile zaradi nezadostnih zmogljivosti in sredstev omejene možnosti za preiskovanje zločinov, zaradi česar je veliko ljudi v podaljšanem začasnem priporu, s čimer so kršene njihove pravice,

F.   ker so policijske in varnostne sile pogosto vpletene v kršenje človekovih pravic, tudi v izvensodne poboje, samovoljne aretacije in mučenje,

G.   ker sta delo otrok in trgovina z njimi še vedno močno razširjeni,

H.   ker se z nenehnim nadlegovanjem novinarjev in političnih aktivistov še vedno omejuje svoboda izražanja,

I.   ker nigerijski parlament trenutno obravnava zakonski predlog z naslovom "Zakon o prepovedi istospolnih porok", ki določa petletno zaporno kazen za vsakogar, ki opravlja ta obred, mu je priča, pri njem pomaga ali ga podpira, pa tudi za vsakogar, ki javno ali zasebno sodeluje pri pozitivnem predstavljanju ali zagovarjanju istospolnih zvez,

J.   ker državnih in nacionalnih volitev leta 1999 in 2003 zaradi široko razširjenih goljufij in nasilja ni mogoče označiti kot svobodnih in poštenih,

1.   poziva nigerijsko vlado, naj takoj uvede učinkovite ukrepe za zaščito svojih državljanov, odpravi nasilje, splošno razširjeno korupcijo in nekaznovanje kršiteljev človekovih pravic ter naj dejavno spodbuja spoštovanje človekovih pravic;

2.   poziva nigerijsko vlado, naj odpravi smrtno kazen ter posreduje v posameznih primerih oseb, ki jim sodijo po šeriatskem pravu in so obsojene na smrt, sekanje udov, bičanje ali druge nečloveške in ponižujoče oblike kazni, s katerimi je kršena nigerijska ustava in mednarodno pravo človekovih pravic;

3.   pozdravlja večstranski sporazum med 26 državami zahodne in osrednje Afrike proti trgovini z ženskami in otroki ter druga prizadevanja nigerijskih oblasti na tem področju; vendar poziva nigerijsko vlado, naj uvede nadaljnje ukrepe na tem področju ter pri reševanju izkoriščanja otrok z otroškim delom;

4.   poziva vse sodelujoče na aprilskih nacionalnih volitvah, naj javno izrazijo svojo zavezanost končanju političnega nasilja, pobojev, ustrahovanja in drugih zlorab človekovih pravic, ter končanju nepreganjanja in nekaznovanja takih zločinov;

5.   poziva nigerijsko vlado, naj ukrene vse potrebno za reševanje predvolilnih vprašanj glede omejevanja neodvisnosti Neodvisne nacionalne volilne komisije, glede zlorab in nadlegovanja varnostnih sil in drugih ovir za svobodo izražanja in mnenja ter drugih osnovnih zahtev za svobodne in poštene volitve;

6.   poziva nigerijski parlament, naj ne sprejme predlaganega zakona o prepovedi istospolnih porok v sedanji obliki, saj vsebuje kršitve osnovnih človekovih pravic svobode izražanja in mnenja, zlasti v delu, kjer je predvidena petletna zaporna kazen za vsakogar, ki javno ali zasebno sodeluje pri pozitivnem predstavljanju ali zagovarjanju istospolnih zvez;

7.   naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Nigerije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o Galini Kozlovi

P6_TA(2007)0087 RC-B6-0081/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje prejšnje resolucije z dne 12. maja 2005 o kršitvah človekovih pravic in demokracije v Republiki Mari-El Ruske federacije(1) in drugih svojih resolucij o Rusiji, zlasti resolucije z dne 13. decembra 2006 o vrhu EU-Rusija dne 24. novembra 2006(2) in resolucije z dne 25. oktobra 2006 o odnosih med EU in Rusijo po umoru ruske novinarke Ane Politkovske(3), ter poročilo z dne 26. maja 2005 o odnosih med EU in Rusijo(4),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni ter Rusko federacijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. decembra 1997(5),

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in zlasti člena 10 Konvencije,

–   ob upoštevanju Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, ki jo je Ruska federacija podpisala 10. maja 2001,

–   ob upoštevanju ustave Marijske republike (Mari El), ki priznava marijščino kot enega uradnih jezikov, in Akta o jezikovnih zadevah iz leta 1995, ki določa, da je Mari-El večnarodnostna republika in da imajo vsi državljani, ne glede na narodnost, pravico do ohranjanja in razvijanja svojega maternega jezika in kulture,

–   ob upoštevanju verodostojnih poročil ruskih in mednarodnih nevladnih organizacij o stalnih kršitvah človekovih pravic ter o nepravilnostih v republiki Mari El;

–   ob upoštevanju prvega posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah, manjšinah in temeljnih svoboščinah;

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je bila Galina Kozlova, članica upravnega odbora nacionalne organizacije Mari Ušem, urednica literarne revije Ontšõko ter žena Vladimirja Kozlova, predsednika marijskega sveta, 25. januarja 2007 brutalno napadena, pri čemer je utrpela poškodbe, katerih posledica so pretres možganov in hudi glavoboli, vrtoglavica in težave z vidom,

B.   ker po mnenju organizacije Mari Ušem napad ni mogel biti navaden poskus ropa,

C.   ker je napad na Galino Kozlovo sledil vrsti napadov na aktiviste in novinarje v republiki Mari El, vključno z umorom treh novinarjev v letu 2001, napadom na Vladimirja Kozlova 4. februarja 2005 in napadom na nekdanjo vodjo marijskega gibanja Nino Maksimovo,

D.   ker je Vladimir Kozlov oktobra 2006 izrazil optimizem glede prihodnosti svoje organizacije, saj je poudaril, da marijski aktivisti za narodnostne pravice že več kot eno leto niso bili tarča napadov, sedaj pa je domnevno manj sovražen odnos do organizacije Mari Ušem doživel brutalen preobrat,

E.   ker lokalni in zvezni organi oblasti niso sprejeli ustreznih ukrepov, da bi storilce privedli pred sodišče ter zagotovili varnost novinarjev in neodvisnost medijev,

F.   ker imajo opozicijski mediji in časopisi velike težave pri svobodnem delovanju, tako da se lahko na primer veliko opozicijskih časopisov tiska le zunaj republike Mari el,

G.   ker imajo posamezniki, ki pripadajo marijski manjšini, precejšnje težave s pridobivanjem izobrazbe v maternem jeziku, saj ni srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja v marijščini,

1.   ostro obsoja napad na Galino Kozlovo, zaradi katerega doslej ni bil še nihče obsojen ali vsaj aretiran, ter stalno nadlegovanje aktivistov, vodilnih kulturnikov in neodvisnih novinarjev v republiki Mari El kot tudi napade nanje ter poziva zvezne in lokalne organe oblasti, naj storilce teh dejanj privedejo pred sodišče in zagotovijo spoštovanje svobode izražanja;

2.   je prepričan, da večnacionalni značaj Ruske federacije veliko prispeva k jezikovni in kulturni raznolikosti Evrope in da bi bilo treba ta pojav, na katerega so vsi državljani Ruske federacije upravičeno ponosni, ohraniti v dobro vseh Evropejcev;

3.   zvezne in lokalne organe oblasti poziva k hitri, celoviti in neodvisni preiskavi napada na Galino Kozlovo in drugih podobnih dogodkov;

4.   poziva vlado republike Mari El, naj nemudoma preneha s političnim maščevanjem in ustrahovanjem drugače mislečih javnih uslužbencev ter opusti neupravičeno politično vmešavanje v zadeve izobraževalnih in kulturnih ustanov;

5.   poziva lokalne in zvezne organe oblasti, naj spoštujejo obveznosti, ki jih imajo po mednarodnem pravu, in sprejmejo ustrezne ukrepe za pospeševanje praktičnega izvajanja ustavnih določil in druge zakonodaje, namenjene ohranjanju in razvoju manjšinskih jezikov in kultur, s posebnim poudarkom na zagotavljanju kakovostnega izobraževanja vsakega posameznika v maternem jeziku na vseh ravneh, ter s tem zagotovijo, da bosta ruščina in marijščina v vsej republiki deležni enakopravne obravnave;

6.   poziva Komisijo, naj v okviru rednega dialoga o človekovih pravicah med EU in Rusijo ter na bližnjem vrhu EU-Rusija sproži vprašanje ugro-finskih manjšin v Rusiji ter hkrati izrazi zaskrbljenost nad razmerami v republiki Mari El;

7.   poziva Komisijo, naj v okvir sodelovanja med Evropsko unijo in Rusijo na področjih kulture in šolstva vključi programe, namenjene ugro-finskim in drugim manjšinam;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladama Ruske federacije in republike Mari El.

(1) UL C 92 E, 20.4.2006, str. 409. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0566. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0448. (4) UL C 117 E, 18.5.2006, str. 235. (5) UL L 327, 28.11.1997, str. 1.