Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o Posebnem poročilu št. 9/2006 Evropskega računskega sodišča o odhodkih Komisije, Parlamenta in Sveta za prevajanje (2007/2077(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Posebnega poročila št. 9/2006 Evropskega računskega sodišča o odhodkih Komisije, Parlamenta in Sveta za prevajanje z odgovori institucij(1),
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 248(4), člena 276(3) in člena 280(5) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0215/2007),
Spoštovanje večjezičnosti
1. meni, da je večjezičnost ključna značilnost Evropske unije, ki poudarja kulturno in jezikovno raznolikost ter zagotavlja enako obravnavanje državljanov Unije; meni, da večjezičnost državljanom zagotavlja pravico, da se z institucijami EU sporazumevajo v katerem koli uradnem jeziku, kar omogoča tem državljanom, da uveljavljajo svojo pravico do demokratičnega nadzora; ugotavlja, da istočasno jezikovne službe institucij EU pripomorejo k temu, da ostajajo te institucije odprte in pregledne za državljane Evrope;
2. meni, da predstavlja pojem "nadzorovane popolne večjezičnosti", določen v njegovih Pravilih ravnanja o večjezičnosti(2), edino sredstvo za ohranjanje stroškov v sprejemljivih proračunskih mejah, ob ohranjanju enakosti med poslanci in državljani;
3. obžaluje, da je vedno več dokumentov in sporočil, zlasti kompromisnih predlogov sprememb, ali na primer prilog k poročilom, vloženih v času glasovanja v odborih le v enem jeziku;
Stroški prevajanja
4. poudarja, da skupni stroški vseh jezikovnih služb institucij EU, tj. prevajanja in tolmačenja, predstavljajo le 1 % celotnega proračuna EU;
5. ugotavlja, da je Komisija v letu 2005 prevedla 1 324 000 strani (1 450 prevajalcev), Parlament 1 080 000 strani (550 prevajalcev) in Svet 475 000 strani (660 prevajalcev);
6. je presenečen, da institucije doslej niso izračunale niti svojih skupnih stroškov prevajanja(3) niti svojih stroškov na stran; razen tega ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče (ERS) ocenilo skupne stroške prevajanja za leto 2003 na 414,2 milijona EUR (2005: 511 milijonov EUR), 214,8 milijona za Komisijo (2005: 257 milijonov EUR), 99 milijonov za Parlament (2005: 128 milijonov EUR), 100,4 milijona za Svet (2005: 126 milijonov EUR); za isto leto se je povprečni strošek na stran znašal 166,37 EUR (2005: 196,3 EUR); 150,2 EUR za Komisijo (2005: 194 EUR), 149,7 za Parlament (2005: 119 EUR), 251,8 za Svet (2005: 276 EUR);
7. s tem v zvezi pozdravlja dejstvo, da je uprava širitvi navkljub uspela znižati stroške prevajanja na stran;
8. je zaskrbljen zaradi ugotovitve ERS, da je produktivnost prevajalske službe Sveta nizka;
9. poziva institucije, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje produktivnost prevajalskih služb EU;
10. ugotavlja, da so cene, ki jih je Parlament plačal za samostojne prevajalce, v povprečju 12 % višje od cen, ki jih je plačala Komisija; je seznanjen z obrazložitvijo uprave, ki poudarja, da svobodni prevajalci Parlamenta pokrivajo večje število jezikov, da morajo ti prevajalci spoštovati krajše roke in zelo visoke kakovostne standarde;
11. pozdravlja dejstvo, da je Komisiji in Svetu po pridružitvi 10 novih držav članic EU v letu 2004 uspelo omejiti povečanje obsega prevodov in s tem zadržati višanje stroškov; ugotavlja, da je Parlament uvedel zamisel "nadzorovane popolne večjezičnosti", s čemer je omogočil ohranjanje ravni storitev ter nadzorovanje stroškov;
12. poziva tri institucije, naj uvedejo jasne in primerljive stroškovne parametre, da bi ugotovile skupne stroške prevajanja in ceno na stran; poudarja, da bilo treba tako izračunane zneske uporabiti ne le za proračunske namene, temveč tudi za osveščanje uporabnikov glede stroškov;
13. se strinja z načelom(4), da je treba dobesedne zapise s plenarnih zasedanj objaviti v obliki večjezičnega dokumenta, ki bo vseboval izjave govornikov v izvirnem jeziku, pri tem pa bodo posnetki razprav, skupaj s simultanim tolmačenjem v vse uradne jezike brezplačno na voljo splošni javnosti na zahtevo in v ustrezni tehnični obliki ter da je verodostojen samo izvirnik, saj s pravnega vidika tolmačenje ni ustno prevajanje; meni, da morajo poslanci biti upravičeni do takojšnjega dostopa do povzetkov razprav, prevedenih v svoj jezik, in imeti možnost njihovega takojšnjega nalaganja; meni tudi, da je treba sprejeti ukrepe za vzpostavitev digitalnega in iskanju pripravnega arhiva; zahteva, da generalni sekretar pripravi formalni predlog za izvajanje sklepa o načelu, ki bi vključeval klavzule proti zlorabi, ter, če je potrebno, ugotovi morebitne spremembe poslovnika (npr. člena 173) in drugih notranjih pravil, ki so potrebna za izvajanje predvidenega novega pristopa;
Kakovost prevodov
14. pozdravlja dejstvo, da je glede na merjenje zadovoljstva strank, ki ga je izvedlo ERS, kakovost in pravočasnost prevodov v jezike EU-15 (uradni jeziki petnajstih držav članic pred širitvama v letih 2004 in 2007) na splošno zadovoljivo, čeprav se v zvezi s tehnično in pravno terminologijo pojavljajo določene težave;
15. vendar je zaskrbljen glede občutno nižje kakovosti prevodov v jezike EU-10 (prevodi v uradne jezike desetih držav članic, ki so pristopile leta 2004) v nekaterih institucijah leta 2004, zlasti zaradi pomanjkanja usposobljenih prevajalcev; ugotavlja, da se je Komisija medtem že lotila te težave in da so vse institucije s pomočjo držav članic uspešnejše pri zaposlovanju usposobljenih prevajalcev;
16. poziva Komisijo, naj pripravi kritičen pregled neuspešnosti EPSO pri zaposlovanju potrebnega osebja iz držav EU-10;
17. na splošno meni, da morajo institucije sprejeti potrebne ukrepe za zagotavljanje visoke kakovosti prevodov; zato poziva svojo upravo, Svet in Komisijo, da poročajo o sprejetih ukrepih za nadzor in izboljšanje kakovosti prevodov pravočasno za postopek za podelitev razrešnice za leto 2006;
18. poziva institucije, da oblikujejo orodja za merjenje uporabnikovega zadovoljstva; poleg tega poziva, naj se redno izvajajo naključne kontrole kakovosti in merjenje uporabnikovega zadovoljstva;
Postopki za upravljanje zahtev za prevod
19. ugotavlja, da je ERS izrazilo kritiko nad dvoumnimi postopki zahtev za prevod ter nejasnimi smernicami o tem, katere dokumente je treba prevesti in katerih ne;
20. s tem v zvezi pozdravlja pripravljenost Komisije, da za leto 2006 preuči postopek odobritve in preverjanja zahtevkov za prevod; prav tako pozdravlja dejstvo, da je Svet leta 2003 uvedel seznam osrednjih dokumentov in tako omejil prevajanje drugih besedil;
21. priporoča večjo uporabo dokumentov, ki imajo omejeno dolžino, in pisnih povzetkov;
22. spodbuja parlamentarne odbore in delegacije, kadar koli je mogoče, da besedila zagotavljajo le v jezikih članov odbora in delegacij ter njihovih namestnikov, in meni, da je treba druge jezikovne različice zagotavljati le na zahtevo;
23. poudarja pomen odborov, delegacij in političnih skupin pri pripravi mesečnih napovedi v zvezi s prevajanjem(5); poudarja, da bi bilo treba v zameno uporabnike obveščati o stroških, ki nastanejo zaradi njihovih zahtev za prevode;
Učinkovitost prevajalskega postopka
24. poziva institucije, da razvijejo kakovostne in količinske kazalce uspešnosti, da bi olajšali spremljanje prevajalskih postopkov v upravljavske namene;
25. obžaluje, da prevajalske službe prevajalskih orodij še ne uporabljajo sistematično; zato poziva svojo upravo, naj sprejme potrebne ukrepe, ki zagotavljajo sistematično uporabo takšnih orodij, zlasti sistemov prevajalskih spominov (t.j. Euramis), pri katerih obstaja velika možnost ponovne uporabe in s tem kvalitativne koristi;
26. poziva Parlament, Svet in Komisijo, da učinkovito in uspešno uporabljajo notranje in zunanje vire, kot so podatkovne zbirke, računalniško prevajanje, delo na daljavo in zunanje prevajanje;
27. pozdravlja izboljšanje medinstitucionalnega sodelovanja med prevajalskimi službami različnih institucij, zlasti oblikovanje skupne terminološke podatkovne baze, razvoj skupnih prevajalskih spominov in delitev virov s projektom za uravnavanje obsega dela;
o o o
28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču.
V skladu z mnenjem Računskega sodišča skupni stroški vključujejo prevajalce, tajnike, vodstvo, uslužbence prevajalske službe, enoto za načrtovanje, poslopja, informacijsko tehnologijo in upravljanje kadrov (torej usposabljanje).