(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2006)0787)(1),

–   ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0053/2007),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. in 2. decembra 2005 o načelih za evropski program o ključni infrastrukturi,

–   ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2005 Evropskemu svetu in Svetu o varovanju kritične infrastrukture v okviru boja proti terorizmu(2),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A6-0270/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.   poziva k začetku spravnega postopka v skladu s Skupno izjavo z dne 4. marca 1975, če ima Svet namen odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.   naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Naslov Predlog Direktive Sveta o ugotavljanju in določanju evropske ključne infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanju njenega varovanja Predlog Direktive Sveta o ugotavljanju in določanju prednostnih sektorjev evropske ključne infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanju njenega varovanja Sprememba 2 Uvodna izjava 2 (2)  Komisija je 17. novembra 2005 sprejela Zeleno knjigo o evropskem programu za varovanje ključne infrastrukture, v kateri so bile navedene politične možnosti za oblikovanje programa in informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN). Prejeti odgovori na Zeleno knjigo so jasno pokazali potrebo po vzpostavitvi okvira Skupnosti glede varovanja ključne infrastrukture. Priznana je bila potreba po povečanju zmogljivosti varovanja ključne infrastrukture v Evropi in po pomoči pri zmanjšanju šibkih točk glede ključnih infrastruktur. Poudarjen je bil pomen načela subsidiarnosti in dialoga med zainteresiranimi stranmi. (2)  Komisija je dne 17. novembra 2005 sprejela Zeleno knjigo o evropskem programu za varovanje ključne infrastrukture, v kateri so bile navedene politične možnosti za oblikovanje programa in informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN). Prejeti odgovori na Zeleno knjigo so poudarili možno dodano vrednost okvira Skupnosti glede varovanja ključne infrastrukture. Priznana je bila potreba po povečanju zmogljivosti varovanja ključne infrastrukture v Evropi in po pomoči pri zmanjšanju šibkih točk glede ključnih infrastruktur. Poudarjen je bil pomen ključnih načel subsidiarnosti, sorazmernosti in dopolnjevanja, kakor tudi dialoga med zainteresiranimi stranmi. Sprememba 3 Uvodna izjava 3 (3)  Decembra 2005 je Svet za pravosodje in notranje zadeve pozval Komisijo, naj poda predlog za Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP) in odločil, da mora ta predlog temeljiti na pristopu upoštevanja vseh nevarnosti s prednostno nalogo preprečevanja groženj terorizma. V skladu s tem pristopom je treba upoštevati človeške, tehnološke grožnje in naravne nesreče v postopku varovanja ključne infrastrukture, grožnja terorizma pa mora biti na prvem mestu. Če se ugotovi, da je stopnja varnostnih ukrepov zoper posebej nevarno grožnjo v sektorju ključne infrastrukture ustrezna, se morajo zainteresirane strani osredotočiti na druge grožnje, ki so jim izpostavljene. (3)  Decembra 2005 je Svet za pravosodje in notranje zadeve pozval Komisijo, naj poda predlog za Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP) in odločil, da bi moral ta predlog temeljiti na pristopu upoštevanja vseh nevarnosti s prednostno nalogo preprečevanja groženj terorizma. V skladu s tem pristopom bi bilo treba v postopku varovanja ključne infrastrukture upoštevati človeške, tehnološke grožnje in naravne nesreče, kot tudi evidentirati strukturno pogojene grožnje. Grožnja terorizma pa mora vseeno biti na prvem mestu. Sprememba 4 Uvodna izjava 4 (4)  Glavna odgovornost glede varovanja ključne infrastrukture je zdaj v rokah držav članic in lastnikov/upravljavcev ključnih infrastruktur. To se ne sme spremeniti. (4)  Glavna in končna odgovornost glede varovanja ključne infrastrukture je v rokah držav članic in lastnikov/upravljavcev ključnih infrastruktur. Glede na to, da državne službe najbolje poznajo razmere v svojih državah, bi se pri varovanju evropske ključne infrastrukture veljalo ravnati po pristopu "od spodaj navzgor". Sprememba 5 Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Varovanje ključnih infrastruktur je bistvenega pomena za notranjo varnost Unije in blaginjo njenih državljanov. Končno lahko uničenje ali okvara določenih infrastruktur uniči človeška življenja, okolje in gospodarske dobrine ter trajno škoduje zaupanju javnosti v državno zaščito in socialno skrbstvo. Sprememba 6 Uvodna izjava 5 V Skupnosti obstaja določeno število ključnih infrastruktur, katerih okvara ali uničenje bi vplivala na dve ali več držav članic ali na državo članico, v kateri se takšna infrastruktura ne nahaja. To lahko vključuje čezmejne medsektorske vplive, ki izhajajo iz soodvisnosti med medsebojno povezano infrastrukturo. Takšno evropsko ključno infrastrukturo je treba ugotoviti in določiti s skupnim postopkom. Potrebo za izboljšanje varovanja takšnih ključnih infrastruktur je treba oceniti v skladu s skupnim okvirom. Dvostranske sheme za sodelovanje med državami članicami na področju varovanja ključne infrastrukture pomenijo uveljavljen in učinkovit način za ravnanje s čezmejno ključno infrastrukturo. EPCIP mora temeljiti na takšnem sodelovanju. (5)  V Skupnosti obstaja določeno število ključnih infrastruktur, katerih okvara ali uničenje bi vplivala na tri ali več držav članic ali na vsaj dve državi članici, v katerih se takšna infrastruktura ne nahaja. To lahko vključuje čezmejne medsektorske vplive, ki izhajajo iz soodvisnosti med medsebojno povezano infrastrukturo. Takšno evropsko ključno infrastrukturo bi bilo treba ugotoviti s skupnim postopkom. Na podlagi skupnih meril bi bilo treba sestaviti seznam prednostnih sektorjev s ključnimi evropskimi infrastrukturami. Varovanje takšnih evropskih ključnih infrastruktur bi bilo treba opredeliti v skladu s skupnim okvirom ravnanja, ki bo države članice zavezoval, da s sprejetjem ustreznih ukrepov zmanjšajo možne nevarnosti za ključne infrastrukture na svojem ozemlju. Dvostranske sheme za sodelovanje med državami članicami na področju varovanja ključne infrastrukture pomenijo uveljavljen in učinkovit način za ravnanje s čezmejno ključno infrastrukturo. EPCIP bi moral temeljiti na takšnem sodelovanju. Sprememba 7 Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  V določenih sektorjih je že veliko ukrepov, ki urejajo ugotavljanje, določanje in varovanje evropske ključne infrastrukture. Morebitna prihodnja ureditev na ravni Skupnosti ne sme voditi v podvajanje predpisov v teh sektorjih, ne da bi se povečala varnost. Sprememba 8 Uvodna izjava 6 (6)  Ker imajo različni sektorji posebne izkušnje, strokovno znanje in zahteve glede varovanja ključne infrastrukture, je treba oblikovati pristop Skupnosti za varovanje ključne infrastrukture in ga izvajati ob upoštevanju sektorskih posebnosti in obstoječih sektorskih ukrepov na ravni EU in nacionalni ter regionalni ravni in po potrebi tudi obstoječe čezmejne medsebojne dogovore glede pomoči med lastniki/upravljavci ključne infrastrukture. Glede na zelo pomembno vključenost zasebnega sektorja pri nadzoru in upravljanju tveganj, načrtovanju neprekinjenosti delovanja in obnovi po nesrečah, bo pristop Skupnosti moral spodbuditi polno vključenost zasebnega sektorja. Potrebno je oblikovanje skupnega seznama sektorjev ključne infrastrukture, da se olajša izvajanje pristopa za varovanje ključne infrastrukture po posameznih sektorjih. (6)  Ker imajo različni sektorji posebne izkušnje, strokovno znanje in zahteve glede varovanja ključne infrastrukture, bi bilo treba oblikovati pristop Skupnosti za varovanje ključne infrastrukture in ga izvajati ob upoštevanju sektorskih posebnosti in obstoječih sektorskih ukrepov na ravni EU in nacionalni ter regionalni ravni in po potrebi tudi obstoječe čezmejne medsebojne dogovore glede pomoči med lastniki/upravljavci ključne infrastrukture. Glede na zelo pomembno vključenost zasebnega sektorja pri nadzoru in upravljanju tveganj, načrtovanju neprekinjenosti delovanja in obnovi po nesrečah, bi pristop Skupnosti moral zagotoviti polno vključenost zasebnega sektorja. Potrebno je oblikovanje skupnega seznama sektorjev ključne infrastrukture, da se olajša izvajanje pristopa za varovanje evropske ključne infrastrukture po posameznih sektorjih. Sprememba 9 Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Evropska ključna infrastruktura bi morala biti oblikovana tako, da se zmanjša število povezav s tretjimi državami in lokalizacija v teh državah. Lokalizacija elementov evropskih ključnih infrastruktur zunaj EU povečuje tveganje za teroristične napade z razpršenimi vplivi na celotno infrastrukturo, tveganje za dostop teroristov do podatkov, hranjenih zunaj EU, in tveganje za neskladnost z zakonodajo Skupnosti, kar bi ogrozilo celotno infrastrukturo. Sprememba 10 Uvodna izjava 7 (7)  Vsak lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture mora oblikovati varnostni načrt upravljavca, v katerem bodo ugotovljene ključne infrastrukturne zmogljivosti in navedene ustrezne varnostne rešitve za varovanje teh infrastrukturnih zmogljivosti. Varnostni načrt upravljavca mora upoštevati oceno šibkih točk, groženj in tveganj, kot tudi vse ostale zadevne informacije, ki jih zagotovijo organi države članice. (7)  Vsak lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture bi moral oblikovati varnostni načrt upravljavca, v katerem bodo ugotovljene ključne infrastrukturne zmogljivosti in navedene ustrezne varnostne rešitve za varovanje teh infrastrukturnih zmogljivosti. Varnostni načrt upravljavca bi moral upoštevati oceno šibkih točk, groženj in tveganj, kot tudi vse ostale zadevne informacije, ki jih zagotovijo organi države članice. Varnostne načrte upravljavcev bi bilo treba posredovati kontaktnim točkam za varovanje evropske ključne infrastrukture (ECIP) v državah članicah. Za izpolnitev zahteve po vzpostavitvi in posodabljanju varnostnega načrta upravljavca bi morala zadoščati skladnost z obstoječimi sektorskimi varnostnimi ukrepi. Sprememba 11 Uvodna izjava 8 (8)  Vsak lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture mora imenovati varnostnega uradnika za zvezo, da se olajša sodelovanje in komunikacija med zadevnimi organi varovanja nacionalne ključne infrastrukture. (8)  Vsak lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture bi moral imenovati varnostnega uradnika za zvezo, da se olajša sodelovanje in komunikacija med zadevnimi organi varovanja nacionalne ključne infrastrukture. Za izpolnitev zahteve po imenovanju varnostnega uradnika za zvezo bi morala zadoščati skladnost z obstoječimi sektorskimi varnostnimi ukrepi. Sprememba 12 Uvodna izjava 10 (10)  Da se olajša izboljšanje varovanja evropskih ključnih infrastruktur, je treba razviti skupne metodologije za ugotavljanje in razvrščanje šibkih točk, groženj in tveganj za infrastrukturne zmogljivosti. (10)  Da se olajša izboljšanje varovanja evropskih ključnih infrastruktur, bi bilo treba razviti in izvajati skupne metodologije za ugotavljanje in razvrščanje groženj in tveganj ter strukturnih šibkih točk za infrastrukturne zmogljivosti. Sprememba 13 Uvodna izjava 11 (11)  Samo skupni okvir lahko zagotovi potrebno podlago za usklajeno izvajanje ukrepov za varovanje evropske ključne infrastrukture in jasno določi odgovornosti vseh zadevnih zainteresiranih strani. Lastnikom/upravljavcem evropske ključne infrastrukture mora biti omogočen dostop do najboljših praks in metodologij glede varovanja ključne infrastrukture. (11)  Z določitvijo odgovornosti vseh zadevnih zainteresiranih strani lahko skupni okvir zagotovi potrebno podlago za usklajeno izvajanje ukrepov za varovanje evropske ključne infrastrukture. Državam članicam in lastnikom/upravljavcem evropske ključne infrastrukture bi moral biti omogočen dostop do najboljših praks in metodologij glede varovanja ključne infrastrukture. Sprememba 14 Uvodna izjava 12 (12)  Učinkovita zaščita ključne infrastrukture zahteva komunikacijo, usklajevanje in sodelovanje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. To se najlažje doseže z imenovanjem kontaktnih točk za varovanje ključne infrastrukture v vsaki državi članici, ki morajo uskladiti vprašanja glede varovanja ključne infrastrukture znotraj države, kot tudi z drugimi državami članicami in Komisijo. (12)  Učinkovita zaščita evropske ključne infrastrukture zahteva komunikacijo, usklajevanje in sodelovanje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. To se najlažje doseže z imenovanjem kontaktnih točk ECIP v vsaki državi članici, ki bi morale uskladiti vprašanja ECIP znotraj države, kot tudi z drugimi državami članicami in Komisijo. Sprememba 15 Uvodna izjava 13 (13)  Da se razvijejo dejavnosti varovanja ključne infrastrukture na področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, je primerno zagotoviti usklajeno in varno izmenjavo informacij v okviru te direktive. Določene informacije o varovanju ključne infrastrukture so takšne, da bi njihovo razkritje ogrozilo zaščito javnega interesa glede javne varnosti. Določena dejstva o ključni infrastrukturni zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za načrtovanje in delovanje z namenom povzročanja nesprejemljivih posledic za objekte ključne infrastrukture, morajo biti zaupna, dostop do njih pa dovoljen samo po potrebi tako na ravni Skupnosti kot na ravni države članice. (13)  Da se razvijejo dejavnosti varovanja evropske ključne infrastrukture na področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, je primerno zagotoviti usklajeno in varno izmenjavo informacij v okviru te direktive. Določene informacije o varovanju evropske ključne infrastrukture so takšne, da bi njihovo razkritje ogrozilo zaščito javnega interesa glede javne varnosti. Določena dejstva o ključni infrastrukturni zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za načrtovanje in delovanje z namenom povzročanja nesprejemljivih posledic za objekte ključne infrastrukture, bi morala biti zaupna, dostop do njih pa dovoljen samo po potrebi tako na ravni Skupnosti kot na ravni države članice. Sprememba 16 Uvodna izjava 14 (14)  Izmenjava informacij v zvezi s ključno infrastrukturo mora potekati v okolju zaupanja in varnosti. Izmenjava informacij zahteva razmerje zaupanja, da družbe in organizacije vedo, da bodo njihovi občutljivi podatki ustrezno varovani. Za spodbujanje izmenjave informacij mora biti za gospodarstvo jasno, da koristi od posredovanja informacij o ključni infrastrukturi prevladajo nad stroški za gospodarstvo in družbo na splošno. Zato je treba izmenjavo informacij o varovanju ključne infrastrukture spodbujati. (14)  Izmenjava informacij v zvezi z evropsko ključno infrastrukturo bi morala potekati v okolju zaupanja in varnosti. Izmenjava informacij zahteva razmerje zaupanja, da družbe in organizacije vedo, da bodo njihovi občutljivi podatki ustrezno varovani. Sprememba 17 Uvodna izjava 15 (15)  Ta direktiva dopolnjuje obstoječe sektorske ukrepe na ravni Skupnosti in v državah članicah. Če so mehanizmi Skupnosti že vzpostavljeni, bi se morali še naprej uporabljati in pomagati pri splošnemu izvajanju te direktive. (15)  Ta direktiva dopolnjuje obstoječe sektorske ukrepe na ravni Skupnosti in v državah članicah. Če so mehanizmi in pravni predpisi Skupnosti že vzpostavljeni, bi se morali izvajati in uporabljati ter pomagati pri izboljšanju javne varnosti s preprečevanjem podvajanja in protislovja s to direktivo ter nastanek dodatnih stroškov brez izboljšanja varnosti. Sprememba 18 Uvodna izjava 17 (17)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, in sicer vzpostaviti postopek za ugotavljanje in določanje evropskih ključnih infrastruktur in oblikovati skupni pristop za oceno potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur, ter se jih zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa navedeni člen, ta direktiva ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje teh ciljev. (17)  Ker države članice v vseh primerih ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, in sicer vzpostaviti postopek za ugotavljanje in določanje prednostnih sektorjev evropskih ključnih infrastruktur in oblikovati skupni pristop za oceno potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur, ter se jih zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa navedeni člen, ta direktiva ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje teh ciljev, vendar bi bilo treba pozornost nameniti zlasti finančni sprejemljivosti za lastnike ali upravljavce in za države članice. Sprememba 19 Člen 1 Ta direktiva določa postopek za ugotavljanje in določanje evropskih ključnih infrastruktur ter skupni pristop k oceni potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur. Ta direktiva določa postopek za ugotavljanje in določanje prednostnih sektorjev evropskih ključnih infrastruktur ter skupni pristop k oceni potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur. Sprememba 20 Člen 2, točka (b) b) "Evropska ključna infrastruktura" pomeni tiste ključne infrastrukture, katerih okvara ali uničenje bi resno vplivala na dve ali več držav članic ali na eno državo članico, če se ključna infrastruktura nahaja v drugi državi članici. To vključuje vplive, ki izhajajo iz medsektorskih odvisnosti na druge vrste infrastrukture. (b) "Evropska ključna infrastruktura" pomeni tiste ključne infrastrukture, katerih okvara ali uničenje bi resno vplivala na tri ali več držav članic ali na vsaj dve državi članici, če se ključna infrastruktura nahaja v drugi državi članici. To vključuje vplive, ki izhajajo iz medsektorskih odvisnosti na druge vrste infrastrukture. Sprememba 21 Člen 2, točka (d) d) "Šibka točka" pomeni značilnost elementa konstrukcije ključne infrastrukture, njenega izvajanja ali delovanja, zaradi katerega je dovzetna za okvaro ali uničenje zaradi grožnje in vključuje odvisnosti od drugih vrst infrastrukture. (d) "Strukturna šibka točka" pomeni značilnost elementa konstrukcije ključne infrastrukture, njenega izvajanja ali delovanja, zaradi katerega je dovzetna za okvaro ali uničenje zaradi grožnje in vključuje odvisnosti od drugih vrst infrastrukture. (Ta sprememba velja za zakonodajno besedilo v celoti in njen sprejem bi potreboval tehnične prilagoditve v celotnem besedilu.) Sprememba 22 Člen 3, odstavek 1 1.  Medsektorska in sektorska merila, ki se uporabijo za ugotavljanje evropskih ključnih infrastruktur, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(3). Spremenijo se lahko v skladu s postopkom iz člena 11(3). 1.  Medsektorska in sektorska merila, ki se uporabijo za ugotavljanje evropskih ključnih infrastruktur, temeljijo na obstoječih zaščitnih merilih in se sprejmejo ter spremenijo v skladu s členom 308 Pogodbe ES in členom 203 Pogodbe Euratom. Medsektorska merila, ki se uporabljajo horizontalno v vseh sektorjih ključne infrastrukture, se razvijejo ob upoštevanju resnosti vpliva okvare ali uničenja določene infrastrukture. Sprejeta bodo najpozneje [v enem letu po začetku veljavnosti te direktive]. Medsektorska merila, ki se uporabljajo horizontalno v vseh sektorjih evropske ključne infrastrukture, se razvijejo ob upoštevanju resnosti vpliva okvare ali uničenja določene infrastrukture. Sprejeta bodo najpozneje [v enem letu po začetku veljavnosti te direktive]. Sektorska merila se oblikujejo za prednostne sektorje ob upoštevanju značilnosti posameznih sektorjev ključne infrastrukture in z vključevanjem, po potrebi, zadevnih zainteresiranih strani. Sprejeta bodo za vsak prednostni sektor najpozneje eno leto po tem, ko bo ta sektor določen za prednostni sektor. Sektorska merila se oblikujejo za prednostne sektorje in na podlagi obstoječih sektorskih varnostnih ukrepov, ob upoštevanju značilnosti posameznih sektorjev ključne infrastrukture in z vključevanjem vseh zadevnih zainteresiranih strani, pod pogojem, da ima vsak sektor posebne izkušnje, strokovno znanje in zahteve glede varovanja svoje ključne infrastrukture. Sprejeta so za vsak prednostni sektor najpozneje eno leto po tem, ko bo ta sektor določen za prednostni sektor. Če so mehanizmi Skupnosti že vzpostavljeni, se uporabljajo še naprej. Za vsako ceno se je treba izogniti podvajanjem različnih aktov oziroma navzkrižjem med njimi. Sprememba 23 Člen 3, odstavek 2 2.  Prednostne sektorje, ki se uporabljajo za namene oblikovanja meril, določenih v odstavku 1, določi Komisija vsako leto izmed tistih, naštetih v Prilogi I. črtano Priloga I se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 11(3), če ne razširja področja uporabe te direktive. Sprememba 24 Člen 3, odstavek 3 3.  Vsaka država članica ugotovi ključne infrastrukture, ki se nahajajo znotraj njenega ozemlja, kot tudi ključne infrastrukture zunaj svojega ozemlja, ki lahko nanjo vplivajo in izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu z odstavkoma 1 in 2. 3.  Vsaka država članica ugotovi možne evropske ključne infrastrukture, ki se nahajajo znotraj njenega ozemlja, kakor tudi možne evropske ključne infrastrukture zunaj svojega ozemlja, ki lahko nanjo vplivajo in izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu z odstavkom 1, najpozneje eno leto po sprejetju zadevnih meril in jih po tem stalno ugotavlja. Vsaka država članica obvesti Komisijo o ključnih infrastrukturah, ki se tako ugotovijo najpozneje eno leto po sprejetju zadevnih meril, in jo po tem stalno obvešča. Sprememba 25 Člen 4, naslov Določanje evropske ključne infrastrukture Ugotavljanje in določanje prednostnih sektorjev Sprememba 26 Člen 4, odstavek -1 (novo) -1.  Vsaka država članica ugotovi prednostne sektorje, ki se nahajajo znotraj njenega ozemlja, kakor tudi prednostne sektorje zunaj svojega ozemlja, ki lahko vplivajo na njeno ozemlje in izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu členom 3(1). Vsaka država članica obvesti Komisijo o prednostnih sektorjih, ki se tako ugotovijo, najpozneje eno leto po sprejetju zadevnih meril, in jo po tem stalno obvešča. Sprememba 27 Člen 4, odstavek 1 1.  Na podlagi priglasitev v skladu z drugim odstavkom člena 3(3) in katerih koli drugih informacij, ki so na voljo, Komisija predlaga seznam ključnih infrastruktur, ki se določijo za evropske ključne infrastrukture. 1.  Na podlagi priglasitev v skladu z odstavkom -1 in katerih koli drugih informacij, ki so na voljo, Komisija predlaga seznam prednostnih sektorjev ključne infrastrukture. Sprememba 28 Člen 4, odstavek 1 a (novo) 1a.  Evropska ključna infrastruktura je oblikovana tako, da se zmanjša število povezav s tretjimi državami in lokalizacija v teh državah. Sprememba 29 Člen 4, odstavek 2 2.  Seznam ključnih infrastruktur, določenih kot evropska ključna infrastruktura, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 11(3). 2.  Seznam prednostnih sektorjev evropskih ključnih infrastruktur sprejme in spreminja Svet. Seznam se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 11(3). Sprememba 30 Člen 4 (novo) Člen 4a Obdelava osebnih podatkov Obdelava osebnih podatkov, ki se za dejavnosti varovanja evropske ključne infrastrukture izvede neposredno ali prek posrednika in je potrebna za opravljanje njihovih dejavnosti, se izvaja v skladu z določbami Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov1 ter v skladu z veljavnimi načeli o varstvu podatkov. Obdelava podatkov se izvaja na ozemlju Unije, kopiranje podatkov pa zaradi varnostnih razlogov ni dovoljeno v tretjih državah. ___________________ ¹ UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Sprememba 31 Člen 5, odstavka 1 in 2 1.  Vsaka država članica od lastnikov/upravljavcev vsake evropske ključne infrastrukture, ki se nahaja na njenem ozemlju, zahteva vzpostavitev in posodabljanje varnostnega načrta upravljavca ter revizijo tega načrta najmanj vsaki dve leti. 1.  Vsaka država članica od lastnikov/upravljavcev vsake evropske ključne infrastrukture, ki se nahaja na njenem ozemlju, zahteva vzpostavitev in posodabljanje varnostnega načrta upravljavca ter revizijo tega načrta najmanj vsaki dve leti. Komisija in Svet sprejmeta seznam obstoječih varnostnih ukrepov, ki se uporabljajo za posamezne sektorje, naštete v Prilogi I. Za izpolnitev zahteve po vzpostavitvi in posodabljanju varnostnega načrta upravljavca zadošča skladnost z enim ali več varnostnih ukrepov, navedenih v seznamu. 2.  V varnostnem načrtu upravljavca so ugotovljene zmogljivosti evropske ključne infrastrukture in določene ustrezne varnostne rešitve za njihovo varovanje v skladu s Prilogo II. Sektorske zahteve glede varnostnega načrta upravljavca se lahko ob upoštevanju obstoječih ukrepov Skupnosti sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(3). Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 11(2) odloči, da skladnost z ukrepi, ki se uporabljajo za posamezne sektorje, naštete v Prilogi I, izpolnjujejo zahteve za vzpostavitev in posodobitev varnostnega načrta upravljavca. 2.  V varnostnem načrtu upravljavca so ugotovljene zmogljivosti evropske ključne infrastrukture in določene ustrezne varnostne rešitve za njihovo varovanje v skladu s Prilogo II. Sektorske zahteve glede varnostnega načrta upravljavca lahko ob upoštevanju obstoječih ukrepov Skupnosti sprejme Svet. Sprememba 32 Člen 5, odstavek 3 3.  Lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture predloži varnostni načrt upravljavca zadevnemu organu države članice v enem letu po določitvi ključne infrastrukture za evropsko ključno infrastrukturo. 3.  Lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture predloži varnostni načrt upravljavca zadevni kontaktni točki ECIP v enem letu po določitvi ključne infrastrukture za evropsko ključno infrastrukturo. Če so sektorske zahteve glede varnostnega načrta upravljavca sprejete na podlagi odstavka 2, se varnostni načrt upravljavca predloži samo zadevnemu organu države članice v 1 letu po sprejetju sektorskih zahtev. Če so sektorske zahteve glede varnostnega načrta upravljavca sprejete na podlagi odstavka 2, se varnostni načrt upravljavca predloži samo zadevni kontaktni točki ECIP v 1 letu po sprejetju sektorskih zahtev. Sprememba 33 Člen 5, odstavek 5 5.  Direktiva 2005/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o krepitvi varnosti v pristaniščih izpolnjuje zahtevo za oblikovanje varnostnega načrta upravljavca. črtano Sprememba 34 Člen 6, odstavek 1 1.  Vsaka država članica od lastnikov/upravljavcev evropskih ključnih infrastruktur zahteva, da na svojem ozemlju imenujejo varnostnega uradnika za zvezo kot kontaktno točko za vprašanja povezana z varnostjo med lastnikom/upravljavcem infrastrukture in zadevnimi organi za varovanje ključne infrastrukture v državi članici. Varnostni uradnik za zvezo se imenuje v enem letu po določitvi ključne infrastrukture za evropsko ključno infrastrukturo. 1.  Vsaka država članica od lastnikov/upravljavcev evropskih ključnih infrastruktur zahteva, da na svojem ozemlju imenujejo varnostnega uradnika za zvezo kot kontaktno točko za vprašanja povezana z varnostjo med lastnikom/upravljavcem infrastrukture in kontaktno točko ECIP v državi članici. Varnostni uradnik za zvezo se imenuje v enem letu po določitvi ključne infrastrukture za evropsko ključno infrastrukturo. Za izpolnitev zahteve po imenovanju varnostnega uradnika za zvezo zadošča skladnost z enim ali več varnostnih ukrepov, navedenih v seznamu iz člena 5(1). Sprememba 35 Člen 6, odstavek 2 2.  Vsaka država članica sporoči zadevne informacije glede ugotovljenih tveganj in groženj zadevnemu varnostnemu uradniku za zvezo ključne evropske infrastrukture. 2.  Vsaka država članica sporoči zadevne informacije glede ugotovljenih tveganj in groženj zadevnemu varnostnemu uradniku za zvezo ključne evropske infrastrukture preko nacionalne kontaktne točke ECIP. Sprememba 36 Člen 7, odstavek 2 2.  Vsaka država članica Komisiji poroča na podlagi povzetka o vrstah šibkih točk, tveganj in groženj, ugotovljenih v vsakem sektorju, navedenem v Prilogi I, v roku 18 mesecev po sprejetju seznama iz člena 4(2) in zatem vsaki dve leti. 2.  Vsaka država članica Komisiji poroča na podlagi povzetka o vrstah strukturnih šibkih točk, tveganj in groženj, ugotovljenih v evropskih ključnih infrastrukturah, v roku 12 mesecev po sprejetju seznama iz člena 4(2) in zatem vsaki dve leti. Enoten obrazec za ta poročila se oblikuje v skladu s postopkom iz člena 11(3). Enoten obrazec za ta poročila oblikuje Komisija, sprejme pa jih Svet. Sprememba 37 Člen 7, odstavek 3 3.  Komisija na podlagi posameznega sektorja oceni, ali se za evropske ključne infrastrukture zahtevajo posebni varnostni ukrepi. 3.  Komisija in države članice na podlagi posameznega sektorja ocenijo, ali se za evropske ključne infrastrukture zahtevajo posebni varnostni ukrepi. Pri tem se upoštevajo najboljše obstoječe prakse in metodologije. Sprememba 38 Člen 7, odstavek 4 4.  V skladu s postopkom iz člena 11(3) se lahko oblikujejo skupne metodologije za izvedbo ocen šibkih točk, tveganj in groženj glede evropskih ključnih infrastruktur na podlagi posameznega sektorja. 4.  Če je potrebno se lahko oblikujejo skupne metodologije izvedbe ocen strukturnih šibkih točk, tveganj in groženj glede evropskih ključnih infrastruktur na podlagi posameznega sektorja. Pri oblikovanju skupnih metodologij se upoštevajo obstoječe metodologije. Sprememba 39 Člen 8 Komisija podpira lastnike/upravljavce določenih evropskih ključnih infrastruktur z zagotavljanjem dostopa do razpoložljivih najboljših praks in metodologij, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture. Komisija in države članice podpirajo lastnike/upravljavce določenih evropskih ključnih infrastruktur z zagotavljanjem dostopa do razpoložljivih najboljših praks in metodologij, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture. Sprememba 40 Člen 10, odstavek 2 2.  Vsaka oseba, ki ravna z zaupnimi informacijami v skladu s to direktivo v imenu države članice, ima ustrezno stopnjo varnosti, ki jo preverja zadevna država članica. 2.  Vsaka oseba, ki ravna z zaupnimi informacijami v skladu s to direktivo v imenu države članice, ima optimalno stopnjo varnosti, ki jo preverja zadevna država članica. Sprememba 41 Člen 10, odstavek 3 3.  Države članice zagotovijo, da se informacije o varovanju ključne infrastrukture, posredovane državam članicam ali Komisiji, uporabijo izključno za namen varovanja ključnih infrastruktur. 3.  Države članice in Komisija zagotovijo, da se informacije o varovanju evropske ključne infrastrukture, ki so jim posredovane, uporabijo izključno za namen varovanja evropskih ključnih infrastruktur ter da se obvezno upoštevajo načelo sorazmernosti, kar zadeva materialne vidike, ter temeljne pravice in ustanove, ki bi jih bilo treba zaščititi. Sprememba 42 Člen 11 Člen 11 Odbor črtano 1.  Komisiji pomaga Odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vsake kontaktne točke za varovanje ključne infrastrukture. 2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. 3.  Kadar gre za sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok, določen s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec. 4.  Odbor sprejme svoj poslovnik. Sprememba 43 Člen 12, odstavek 1, pododstavek 1 1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2007. Besedilo navedenih predpisov in primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji. 1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2008. Besedilo navedenih predpisov in primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji. Sprememba 44 Priloga I, naslov Seznam sektorjev ključne infrastrukture Seznam možnih sektorjev ključne infrastrukture Sprememba 45 Priloga I, sektor III, podsektor 9 Radijska komunikacija in navigacija Radijska komunikacija, navigacija in radiofrekvenčna identifikacija (RFID) Sprememba 46 Priloga I, sektor VII, podsektor 19 Infrastrukture in sistemi za plačila in obračun ter poravnavo Infrastrukture in sistemi za plačila in obračun ter poravnavo ter njihovi izvajalci storitev Sprememba 47 Priloga I, sektor VII, podsektor 19 a (novo) 19a Bančništvo in zavarovalništvo

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 250.