(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0594)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2), 47(2), 55 in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0354/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za regionalni razvoj (A6-0246/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 47(2), 55 in 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Svet je v Resoluciji z dne 7. februarja 1994 o razvoju poštnih storitev v Skupnosti(4) kot enega glavnih ciljev poštne politike Skupnosti označil usklajevanje postopnega, nadzorovanega odpiranja trga konkurenci z uravnoteženim jamstvom zagotavljanja univerzalne storitve.

(2)  Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitev(5), je vzpostavila regulativni okvir za poštni sektor na ravni Skupnosti, vključno z ukrepi za zagotovitev univerzalne storitve in določitvijo največjega števila omejitev za poštne storitve, ki jih države članice lahko rezervirajo za svojega izvajalca(-e) univerzalne storitve, za ohranitev univerzalne storitve, ki naj bi se postopno in v vedno večji meri zmanjševala, in časovni razpored za sprejemanje odločitev o nadaljnjem odpiranju trga za vzpostavitev enotnega trga poštnih storitev.

(3)  Člen 16 Pogodbe║poudarja položaj, ki ga imajo storitve splošnega gospodarskega pomena v okviru skupnih vrednot Evropske unije, ter njihovo vlogo pri pospeševanju socialne in ozemeljske kohezije. Navaja, da je treba delovanje takšnih storitev zagotoviti na podlagi načel in pogojev, ki omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog.

(4)  Posebni evrobarometer 219 iz oktobra 2005 je poudaril pozitivno vlogo storitev splošnega gospodarskega pomena in pokazal, da so med temi poštne storitve tiste, ki jih uporabniki po vsej EU najbolj cenijo, saj je 77 % vprašanih odgovorilo pozitivno.

(5)  Ker so poštne storitve bistven instrument komunikacije in izmenjave informacij, je njihova vloga bistvenega pomena za doseganje ciljev socialne, gospodarske in ozemeljske kohezije v EU.

(6)  Ukrepi na tem področju bi morali biti zasnovani tako, da se naloge Skupnosti v skladu s členom 2 Pogodbe║, namreč spodbujanje skladnega, uravnoteženega in trajnega razvoja gospodarskih dejavnosti v Skupnosti, visoke ravni zaposlovanja in socialne zaščite, trajne in neinflatorne rasti, visoke stopnje konkurenčnosti in konvergence gospodarskih učinkov, zviševanja ravni in kakovosti življenja, gospodarske in socialne kohezije ter solidarnosti med državami članicami, dosežejo kot cilji.

(7)  Evropski poštni trgi so zaradi razvoja, ki so ga sprožili tehnični napredek, deregulacija in posledično večja konkurenčnost, v zadnjih letih doživeli korenite spremembe. Zaradi globalizacije je potrebno ubrati proaktiven in v razvoj usmerjen pristop, sicer bodo državljani EU prikrajšani za ugodnosti, ki jih prinašajo takšne spremembe.

(8)  Evropski svet je v sklepih glede vmesnega pregleda Lizbonske strategije z dne 22. in 23. marca 2005 ponovno navedel pomen dokončnega oblikovanja notranjega trga kot instrumenta za pospeševanje rasti in ustvarjanje večjega števila in boljših delovnih mest ter pomembno vlogo, ki jo morajo imeti učinkovite storitve splošnega gospodarskega pomena v konkurenčnem in dinamičnem gospodarstvu. Ti sklepi se še naprej uporabljajo za poštne storitve, ki so pomemben instrument komunikacije, trgovine ter socialne in ozemeljske kohezije.

(9)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2006 o uporabi Poštne direktive(6) je poudarila družbeni in gospodarski pomen učinkovitih poštnih storitev ter njihovo pomembno vlogo v okviru Lizbonske strategije in navedla, da so doslej sprejeti ukrepi reforme privedli do pomembnega pozitivnega razvoja v poštnem sektorju, skupaj z večjo kakovostjo, večjo učinkovitostjo in boljšo usmerjenostjo k uporabnikom. V svoji resoluciji je Evropski parlament pozval Komisijo, naj se zaradi včasih izrazito različnega razvoja obvez v državah članicah na področju univerzalne storitve pri pripravi študije o možnostih posveti zlasti kakovosti univerzalne storitve in njenemu prihodnjemu financiranju ter naj v okviru te študije predlaga njeno opredelitev, področje uporabe in ustrezno financiranje. Ugotovil je tudi, da imajo poštna omrežja nenadomestljive ozemeljske in družbene razsežnosti, ki omogočajo splošen dostop do bistvenih lokalnih storitev.

(10)  V skladu z Direktivo 97/67/ES, je bila izvedena študija o možnostih, ki je za vsako državo članico ocenila vpliv popolnega izoblikovanja notranjega poštnega trga leta 2009 na univerzalno storitev. Komisija je prav tako izvedla temeljit pregled poštnega sektorja v Skupnosti, vključno z naročilom študij o gospodarskem, družbenem in tehnološkem razvoju v sektorju in se je obširno posvetovala z zainteresiranimi stranmi.

(11) █Študija o možnostih trdi, da je osnovni cilj zaščite trajnostnega zagotavljanja univerzalne storitve, ki ustreza standardu kakovosti, ki so ga države članice določile v skladu z Direktivo 97/67/ES, mogoče zagotoviti po vsej Skupnosti do leta 2009 brez potrebe po rezerviranem področju.

(12)  Postopno odpiranje poštnega trga je dalo izvajalcem univerzalne storitve dovolj časa za uvedbo ukrepov posodobitve in prestrukturiranja, ki so potrebni za zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja pod novimi tržnimi pogoji,║državam članicam pa je omogočilo, da prilagodijo svoje regulativne sisteme bolj odprtemu okolju. Države članice lahko izkoristijo priložnost, ki jim jo ponuja obdobje prevzema, in čas, ki je potreben za uvedbo učinkovite konkurence, da se po potrebi nadaljuje s posodobitvijo in prestrukturiranjem izvajalca(-ev) univerzalne storitve.

(13)  Študija o možnostih kaže, da rezervirano področje ne sme biti več prednostna rešitev za financiranje univerzalne storitve. Ta presoja upošteva interes Skupnosti in njenih držav članic pri izoblikovanju notranjega trga ter njegovega potenciala rasti in zaposlovanja ter zagotavljanja učinkovite storitve splošnega gospodarskega pomena za vse uporabnike. █

(14)  V poštnem sektorju je veliko gonil za spremembe, predvsem povpraševanje in spreminjajoče se potrebe potrošnikov, organizacijske spremembe, avtomatizacija in uvajanje novih tehnologij, nadomeščanje z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi in odpiranje trga. Izvajalci poštnih storitev lahko za kosanje s konkurenco ter novimi zahtevami potrošnikov in za zagotavljanje novih virov financiranja razširijo svoje dejavnosti z izvajanjem storitev elektronskega poslovanja ali drugih storitev informacijske družbe.

(15)  Ponudnike poštnih storitev, vključno z izvajalci, določenimi za opravljanje univerzalnih storitev, se spodbuja pri izboljševanju učinkovitosti, ki je posledica novih konkurenčnih izzivov, ki se razlikujejo od tradicionalnih poštnih storitev (kakor so digitalizacija in elektronske komunikacije), kar bo že samo po sebi prispevalo k veliko večji konkurenčnosti.

(16)  Postopno odpiranje trga lahko ob skrbnih pripravah pripomore k razširitvi celotnega obsega poštnega trga; pod pogoji, ki zagotavljajo konkurenčno nevtralnost, lahko prispeva tudi k vzdrževanju trajnega in kakovostnega zaposlovanja med ponudniki univerzalnih storitev ter pospešilo ustvarjanje novih delovnih mest pri drugih operaterjih, novih konkurentih in povezanih gospodarskih dejavnostih. Ta Direktiva ne posega v pristojnost držav članic za določanje zaposlitvenih pogojev v sektorju poštnih storitev, kar pa ne bi smelo voditi v nelojalno konkurenco. Pri pripravah na odprtje trga poštnih storitev bi se morala upoštevati socialna vprašanja, zlasti tista, povezana z osebjem, ki je prej opravljalo poštne storitve.

(17)  Poleg tega naj bi povečana konkurenčnost poštnemu sektorju omogočila vključitev v alternativne oblike komunikacij in povečala kakovost storitve, ki se opravlja za vse zahtevnejše uporabnike. Od nadaljnjega odprtja trga bodo še naprej imeli največ koristi potrošniki ter mala in srednje velika podjetja kot pošiljatelji in prejemniki pošte, saj bo prineslo kakovostne izboljšave, večjo izbiro, prenesena znižanja cen, inovativne storitve in poslovne modele. Poštni trg je danes del širšega trga s sporočili, ki vključuje elektronska sporočila in ki bi ga bilo treba upoštevati pri ocenjevanju trga.

(18)  Podeželsko poštno omrežje, med drugim v gorskih in na otoških območjih, ima bistveno vlogo pri vključevanju podjetij v nacionalno/svetovno gospodarstvo in pri ohranjanju kohezije v socialnem in zaposlitvenem smislu. Poleg tega lahko podeželski poštni uradi v gorskih in otoških regijah zagotovijo nujno potrebno infrastrukturno omrežje za vsesplošni dostop do novih telekomunikacijskih tehnologij.

(19)  Razvoj na sosednjih komunikacijskih trgih je imel različen vpliv v različnih regijah Skupnosti in segmentih populacije ter uporabi poštnih storitev. Ozemeljsko in socialno kohezijo bi bilo treba ohraniti in, ob upoštevanju dejstva, da lahko države članice s prilagajanjem, določenim v Direktivi 97/67/ES, prilagodijo nekatere posebne značilnosti storitev lokalnemu povpraševanju, je primerno, da se popolnoma ohranijo univerzalna storitev in z njo povezane zahteve glede kakovosti, določene v omenjeni Direktivi. Da bi odpiranje trga še naprej prinašalo koristi za vse uporabnike, še zlasti za potrošnike ter majhna in srednje velika podjetja, morajo države članice spremljati in nadzirati razvoj trga. Sprejeti morajo ustrezne regulativne ukrepe, ki so na voljo v skladu z Direktivo, da zagotovijo, da dostopnost do poštnih storitev še naprej zadovoljuje potrebe uporabnikov z zagotavljanjem, če je to primerno, najmanjšega števila storitev na isti točki dostopa, in predvsem da se gostota točk dostopa do poštnih storitev na podeželju in v oddaljenih regijah ne zmanjša. Hkrati bi morale države članice uvesti in uzakoniti ustrezne kazni za izvajalce storitev v primeru neizpolnjevanja njihovih obveznosti.

(20)  Univerzalna storitev iz Direktive 97/67/ES zagotavlja en sprejem in eno dostavo na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe vsak delovni dan, tudi v oddaljenih ali redko poseljenih območjih.

(21)  Izraz "uporabniki" zajema posamezne potrošnike in poslovne subjekte, ki uporabljajo univerzalne storitve, razen če v Direktivi 97/67/ES ni opredeljeno drugače.

(22)  Zagotavljanje visokokakovostnih poštnih storitev močno prispeva k doseganju cilja socialne in ozemeljske kohezije. Zlasti e-trgovina nudi oddaljenim in redko poseljenim regijam nove možnosti za udeležbo v gospodarskem življenju, za kar je zagotavljanje kakovostnih poštnih storitev pomemben predpogoj.

(23)  Direktiva 97/67/ES je vzpostavila prednost za zagotavljanje univerzalne storitve z imenovanjem izvajalcev univerzalne storitve. Razvoj večje konkurence in izbire pomeni, da so države članice lahko še naprej prilagodljive pri določanju najučinkovitejših in najprimernejših mehanizmov za zagotovitev razpoložljivosti univerzalne storitve, ob upoštevanju načel nepristranskosti, preglednosti, nediskriminatornosti, sorazmernosti in najmanjšega izkrivljanja trga, potrebnega za prosto zagotavljanje poštnih storitev na mednarodnem trgu. Države članice lahko uporabijo enega ali kombinacijo naslednjih mehanizmov: zagotavljanje univerzalne storitve s strani tržnih sil, imenovanje enega ali več podjetij za zagotavljanje različnih elementov univerzalne storitve ali pokrivanje različnih delov nacionalnega ozemlja in javno naročanje storitev. Če država članica za zagotavljanje univerzalne storitve ali različnih delov le-te imenuje eno ali več podjetij, je treba zagotoviti, da standarde kakovosti izpolnjujejo tudi ostali izvajalci univerzalne storitve.

(24)  Pomembno je, da so uporabniki popolnoma seznanjeni z univerzalno storitvijo in da so podjetja, ki opravljajo poštne storitve, seznanjena s pravicami in obveznostmi izvajalca(-ev) univerzalne storitve. Države članice zagotovijo, da so potrošniki popolnoma seznanjeni z značilnostmi posebnih storitev in dostopnostjo do njih. Nacionalni regulativni organi bi morali preverjati, da so vse te informacije na razpolago. Vendar pa je primerno, v skladu z večjo prilagodljivostjo držav članic pri zagotavljanju univerzalne storitve na druge načine in ne z imenovanjem izvajalca(-ev) univerzalne storitve, da se državam članicam omogoči prilagodljivost pri odločanju, kako bodo te informacije sporočile javnosti.

(25)  Ob upoštevanju izvedenih študij in z namenom odpiranja vseh možnosti notranjega trga poštnih storitev je primerno prekiniti uporabo rezerviranega področja in posebnih pravic kot načina za zagotavljanje financiranja univerzalne storitve. Glede na razmere v državah članicah je primerno, da se kot zadnji rok za odpravo izključnih pravic v sektorju poštnih storitev določi konec leta 2010.

(26)  Zunanje financiranje preostalih neto stroškov univerzalne storitve bo morda še vedno potrebno za nekatere države članice. Zato je treba natančno pojasniti druge možnosti, da se║zagotavi financiranje univerzalne storitve, v obsegu, ki je potreben in je ustrezno utemeljen, državam članicam pa prepustiti izbiro mehanizmov financiranja, ki bodo uporabljeni. Te druge možnosti vključujejo uporabo postopkov javnih naročil, tudi postopek z neposrednimi pogajanji, in, če obveznosti univerzalne storitve povzročajo neto stroške univerzalne storitve in predstavljajo nepravično finančno breme za imenovano podjetje, javno nadomestilo in delitev stroškov med izvajalce storitve in/ali uporabnike na pregleden način s prispevki v kompenzacijski sklad. Države članice lahko uporabijo druga sredstva financiranja, ki jih dovoljuje zakonodaja Skupnosti, kot je odločitev, da se dobiček, ki izhaja iz drugih dejavnosti izvajalcev univerzalne storitve izven obsega univerzalne storitve, v celoti ali delno nameni financiranju neto stroškov univerzalne storitve, če so skladni z Direktivo 97/67/ES. Brez poseganja v obveznost držav članic o upoštevanju določb Pogodbe, ki veljajo za državno pomoč, bi morale države članice Komisijo obvestiti o svojih načrtih glede financiranja neto stroškov univerzalne storitve; ti načrti bi morali biti predstavljeni tudi v rednem poročilu o izvajanju Direktive 97/67/ES, ki ga Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

(27)  Podjetja, ki zagotavljajo storitve, nadomestljive z univerzalno storitvijo, bi morala prispevati k financiranju univerzalne storitve, pri kateri je predviden kompenzacijski sklad. Za določitev takih podjetij bi morale države članice upoštevati, ali je mogoče storitve, ki jih nudijo takšna podjetja, z vidika uporabnika šteti za nadomestljive z univerzalnimi storitvami, ob istočasnem upoštevanju značilnosti storitev, vključno z dodano vrednostjo, ter njihovo predvideno uporabo. Da bi se storitve štele za nadomestljive, ni nujno, da vsebujejo vse značilnosti univerzalne storitve, kot sta na primer dnevna dostava ali popolna nacionalna pokritost, če vsebujejo vsaj eno od značilnosti storitev, ki se izvajajo v okviru univerzalne storitve; ekspresna in hitra pošta se ne štejeta za storitvi, nadomestljivi z univerzalno storitvijo. Da bi se pri določanju prispevka teh podjetij za stroške zagotavljanja univerzalne storitve v državi članici upoštevalo načelo sorazmernosti, morajo države članice uporabiti pregledna in nediskriminacijska merila. █

(28)  Načela preglednosti, nediskriminatornosti in sorazmernosti iz Direktive 97/67/ES se še naprej uporabljajo pri vseh mehanizmih financiranja in vse odločitve na tem področju morajo temeljiti na preglednih, nepristranskih in preverljivih merilih. Zlasti neto stroške univerzalne storitve je treba izračunati, z odgovornostjo nacionalnega regulativnega organa, kot razliko med neto stroški za imenovano podjetje, ki posluje z obveznostmi univerzalne storitve in ki ne posluje z obveznostmi univerzalne storitve. Izračun mora upoštevati vse druge pomembne elemente, vključno z vsemi tržnimi koristmi, ki jih ima podjetje, imenovano za zagotavljanje univerzalne storitve, upravičenostjo do primernega dobička in spodbudami za stroškovno učinkovitost. Komisija bi morala izdati podrobne smernice o tem, kako naj se izračunavajo neto stroški univerzalne storitve, da se prepreči pravna negotovost in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.

(29)  Primerno je, da se državam članicam, ki so se reformi poštnih storitev pridružile v kasnejši fazi, ali državam članicam s posebej težavno topografijo, zlasti tistim s številnimi otoki, zagotovi možnost dodatnega prehodnega obdobja dveh let za odpravo izključnih in posebnih pravic in da se Komisijo o tem obvesti. Zaradi tega izjemnega obdobja je tudi primerno, da se državam članicam, ki so v celoti odprle svoje trge, znotraj omejenega časovnega okvira in za omejeno število storitev dovoli, da monopolnim podjetjem, ki delujejo v drugi državi članici, zavrnejo dovoljenje za delovanje na svojem ozemlju.

(30)  Državam članicam bi bilo treba dovoliti uporabo splošnih dovoljenj in individualnih licenc, če je to upravičeno in sorazmerno z zastavljenim ciljem. Vendar pa je, kot je bilo poudarjeno v Poročilu o uporabi Direktive 97/67/ES, potrebno nadaljnje usklajevanje pogojev, ki se lahko uvedejo za zmanjševanje neupravičenih ovir za zagotavljanje storitev na notranjem trgu. V tem kontekstu lahko države članice na primer dovolijo podjetjem, ki nudijo storitve v okviru univerzalne storitve, ali storitve, ki lahko takšne storitve nadomestijo, da izberejo med obveznostjo po zagotavljanju storitve ali finančnim prispevkom za stroške te storitve, ki jo zagotavlja drugo podjetje, vendar ne smejo več nalagati sočasne zahteve po prispevanju k mehanizmu delitve in zahteve po obveznosti univerzalne storitve ali kakovosti, ki obe služita istemu namenu. Primerno pa je tudi pojasniti, da nekatere določbe o splošnih dovoljenjih in izdajanju individualnih licenc ne smejo veljati za imenovane izvajalce univerzalne storitve.

(31)  V okolju, kjer storitve na področju univerzalne storitve izvaja več poštnih podjetij, je primerno zahtevati, da vse države članice z namenom spodbujanja učinkovite konkurence ocenijo, ali bi bilo treba nekatere elemente poštne infrastrukture ali določene storitve, ki jih na splošno zagotavljajo izvajalci univerzalne storitve, narediti dostopne drugim operaterjem, ki nudijo podobne storitve, in/ali varujejo uporabnike in potrošnike z zagotavljanjem splošne kakovosti poštne storitve. Kadar obstaja več izvajalcev univerzalne storitve z regionalnim poštnim omrežjem, bi morale države članice tudi oceniti in po potrebi zagotoviti njihovo medsebojno usklajeno delovanje, da bi preprečile ovire za hiter prenos poštnih pošiljk. Ker se pravni položaj in položaj na trgu teh elementov ali storitev v državah članicah razlikujeta, je primerno zahtevati od držav članic le, da sprejmejo odločitev na podlagi prejetih informacij o potrebi, obsegu in izbiri regulativnih instrumentov, vključno z delitvijo stroškov, čer je to primerno. Ta določba ne posega v pravico držav članic, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev dostopa do javnega poštnega omrežja ob upoštevanju načel preglednosti in nediskriminatornosti.

(32)  Glede na pomembnost poštnih storitev za slepe in slabovidne osebe je primerno zagotoviti, da na konkurenčnem in liberaliziranem trgu obstaja obveznost držav članic, da zagotovijo izvajanje brezplačne storitve za slepe in slabovidne osebe. █

(33)  V vse bolj konkurenčnem okolju je pomembno, da imajo izvajalci univerzalne storitve možnost določanja prilagodljivih tarif, saj je to potrebno za zajamčeno in finančno sprejemljivo zagotavljanje univerzalne storitve. Zato je pomembno zagotoviti, da države članice tarife, ki odstopajo od načela, da cene odražajo običajno tržno povpraševanje in stroške, uvedejo samo v omejenih primerih. Ta cilj se doseže z nadaljnjim omogočanjem državam članicam, da ohranijo enotne tarife za pošto s tarifo za en kos, storitev, ki jo potrošniki ter majhna in srednje velika podjetja uporabljajo najpogosteje. Posamezne države članice lahko ohranijo enotne tarife tudi za nekatere druge poštne pošiljke z namenom zaščite pravic splošnega javnega pomena, kot je npr. dostop do kulturne, regionalne in socialne kohezije. Ne glede na načelo stroškovne naravnanosti cen lahko izvajalci univerzalne storitve še vedno uporabijo enotne tarife za storitve, ki jih nudijo v okviru univerzalne storitve.

(34)  Za storitve, ki jih izvajalci univerzalne storitve zagotavljajo za podjetja, pošiljatelje masovne pošte ali združevalce pošte različnih strank morajo veljati bolj prilagodljivi tarifni pogoji.

█

(35)  Zaradi prehoda na popolnoma konkurenčen trg in da bi zagotovili, da navzkrižne subvencije od univerzalnih storitev do ne-univerzalnih storitev ne bodo imele negativnih posledic na konkurenčno prednost slednjih, je primerno še naprej zahtevati, da države članice ohranijo obveznost izvajalca(-ev) univerzalnih storitev glede vodenja ločenega in preglednega računovodstva, ob upoštevanju potrebnih prilagoditev. Ta obveznost naj bi nacionalnim regulativnim organom, organom, pristojnim za konkurenco, in Komisiji zagotovila potrebne informacije za sprejem odločitev, povezanih z univerzalno storitvijo, in za spremljanje poštenih tržnih pogojev, dokler konkurenca ne postane učinkovita. Sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi pri nadaljnjem razvoju standardov in smernic na tem področju naj bi prispevalo k usklajeni uporabi teh pravil.

(36)  V skladu z obstoječimi predpisi na drugih področjih in z namenom izboljšanja varstva potrošnikov je primerno, da se minimalna načela glede pritožbenih postopkov razširijo in se ne uporabljajo samo za izvajalca(-e) univerzalne storitve. Za večjo učinkovitost postopkov obravnavanja pritožb je primerno, da Direktiva 97/67/ES spodbuja uporabo postopkov izvensodnih poravnav, kot je to določeno v Priporočilu Komisije 98/257/ES z dne 30. marca 1998 o načelih, ki se uporabljajo za organe, pristojne za izvensodno reševanje potrošniških sporov(7), in v Priporočilu Komisije 2001/310/ES z dne 4. aprila 2001 o načelih za izvensodna telesa, ki so vključena v sporazumno rešitev potrošniških sporov(8). Interesom potrošnikov bi koristilo tudi izboljšano medsebojno usklajeno delovanje med operaterji, ki izhaja iz dostopa do določenih elementov infrastrukture in storitev, ter zahteva o sodelovanju med nacionalnimi regulativnimi organi in organi za varstvo potrošnikov. Da bi države članice zaščitile interes uporabnikov poštnih storitev v primeru kraje, izgube ali poškodovanja poštne pošiljke, bi morale uvesti sistem za povračilo in/ali odškodnino.

(37)  Primerno je spremeniti določbe o izvedbenih pooblastili, da bodo odražale spremembe Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(9).

(38)  Odbor, ki pomaga pri izvajanje Direktive 97/67/ES, bi moral nadzirati razvoj ukrepov, ki jih sprejmejo države članice za zagotavljanje univerzalne storitve, zlasti sedanje in predvidene učinke teh ukrepov na socialno in ozemeljsko kohezijo. Zaradi velikega pomena odprtja trga poštnih storitev za regionalno kohezijo bi morali odbor sestavljati predstavniki ne le držav članic, temveč tudi lokalnih in regionalnih oblasti vsake države članice.

(39)  Vloga nacionalnih regulativnih organov bo verjetno še naprej ostala odločilna, zlasti v tistih državah članicah, kjer prehod na konkurenčnost še ni zaključen. V skladu z načelom ločevanja regulativnih in operativnih funkcij bi morale države članice zajamčiti neodvisnost nacionalnih regulativnih organov, da bi zagotovile zagotovile nepristranskost njihovih odločitev. Ta zahteva po neodvisnosti ne posega v institucionalno avtonomijo in ustavne obveznosti držav članic niti v načelo nevtralnosti v zvezi s predpisi v državah članicah o ureditvi lastninskopravnih razmerij iz člena 295 Pogodbe. Nacionalni regulativni organi bi morali imeti pri izvajanju svojih nalog na voljo vse potrebne vire glede zaposlovanja, strokovnega znanja in izkušenj ter finančnih sredstev.

(40)  Zaradi pogostega vključevanja različnih nacionalnih teles v izvajanje regulativnih funkcij je primerno, da se v dodeljevanje nalog vnese preglednost in zahteva, da različni organi, pristojni za ureditev trga, uporabo pravil konkurence in potrošniška vprašanja, sodelujejo z namenom zagotavljanja učinkovitega izvajanja svojih nalog.

(41)  Vsaka stranka, za katero velja sklep nacionalnega regulativnega organa, bi morala imeti pravico do pritožbe pri organu, neodvisnem od nacionalnega regulativnega organa. Ta organ je lahko sodišče. Ta pritožbeni postopek ne posega niti v delitev pristojnosti v okviru pravosodnih sistemov posameznih držav niti v pravice, ki jih imajo pravne ali fizične osebe po nacionalni zakonodaji. Do zaključka teh postopkov obstaja potreba po zagotovitvi začasne veljavnosti odločitev nacionalnih regulativnih organov za zagotavljanje pravne varnosti in varnosti na trgu.

(42)  Nacionalni regulativni organi bi morali █pri izvajanju svojih nalog po Direktivi 97/67/ES usklajevati svoje dejavnosti z regulativnimi organi drugih držav članic in s Komisijo. To bi pospešilo razvoj notranjega trga poštnih storitev in v vseh državah članicah pripomoglo k dosledni uporabi določb iz te direktive, zlasti na področjih, kjer nacionalna zakonodaja pri izvajanju zakonodaje Skupnosti nacionalnim regulativnim organom daje precej neomejena pooblastila pri uporabi ustreznih določb. To sodelovanje bi lahko med drugim potekalo v odboru, ki je bil ustanovljen s to direktivo, ali v skupini, ki jo sestavljajo evropski regulativni organi. Države članice bi morale odločiti, kateri organi so nacionalni regulativni organi za namen te direktive.

(43)  Nacionalni regulativni organi morajo za učinkovito izvajanje svojih nalog pridobiti informacije od udeležencev na trgu. Zahteve za informacije naj bodo sorazmerne in naj ne predstavljajo prevelikega bremena za podjetja. Take informacije bo morda morala zbirati tudi Komisija, da bi tako lahko izpolnila svoje obveznosti po zakonodaji Skupnosti.

(44)  Da bi bila Evropski parlament in Svet sproti obveščena o razvoju notranjega trga poštnih storitev, bi morala Komisija tema ustanovama redno predložiti poročila o uporabi Direktive 97/67/ES.

(45)  Komisija bi morala državam članicam zagotoviti pomoč pri različnih vidikih izvajanja te direktive.

(46)  Ta direktiva ne vpliva na pogoje za zaposlitev, vključno z najdaljšim delovnim časom, najkrajšim počitkom, minimalnim plačanim letnim dopustom, minimalno plačo ter zdravjem, varnostjo in higieno na delovnem mestu, ki jih države članice določajo v skladu z zakonodajo Skupnosti, niti ne vpliva na odnose med socialnimi partnerji, npr. na pravico do kolektivnih pogajanj in sklepanja kolektivne pogodbe ter pravico do stavke in do industrijskih akcij v skladu z nacionalno zakonodajo in praksami, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti, niti ne velja za storitve, ki jih nudijo agencije za začasno delo. Če je primerno, lahko države članice delovne pogoje upoštevajo v svojih postopkih za pridobitev dovoljenja.

(47)  Države članice bi morale vzpostaviti zadostno število točk dostopa in kontaktnih točk, da bi zadovoljile potrebe uporabnikov na podeželju in redko poseljenih območjih. Države članice bi morale na teh območjih določiti tudi minimalno število točk dostopa in kontaktnih točk, da bi s tem lahko zagotovile univerzalno storitev.

(48)  Da se potrdi okvir za ureditev sektorja bi bilo treba izbrisati datum prenehanja veljavnosti Direktive 97/67/ES. Opozarja, da se tiste določbe, ki niso bile spremenjene s do direktivo, še dalje uporabljajo. Storitve, ki jih države članice lahko še naprej rezervirajo v prehodnem obdobju, so določene v členu 7a Direktive 97/67/ES.

(49)  Ker ciljev predlaganega ukrepa║, in sicer doseganja notranjega trga poštnih storitev, zaščite skupne ravni univerzalnih storitev za vse uporabnike in določitve usklajenih načel za ureditev poštnih storitev države članice ne morejo v zadostni meri doseči, in║jih je║zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti iz║člena 5 Pogodbe.║Skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(50)  Direktivo 97/67/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(51)  Ta direktiva je skladna z drugimi veljavnimi instrumenti Skupnosti glede storitev. Če je ta direktiva v nasprotju z določbo drugega instrumenta Skupnosti, zlasti z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(10), prevladajo ta direktiva in njene določbe ter se v celoti uporabljajo za poštni sektor.

(52)  Ta direktiva ne posega v uporabo pravil o konkurenci in o prostem zagotavljanju storitev iz Pogodbe. Če finančni mehanizmi vključujejo pomoč s strani države članice ali iz virov državnih pomoči v kakršni koli obliki v smislu člena 87(1) Pogodbe, ta Direktiva ne posega v obveznost držav članic spoštovati pravila o državni pomoči iz Pogodbe,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 97/67/ES se spremeni:

(1)  V členu 1 se druga alinea nadomesti z naslednjim:

(2)  Člen 2 se spremeni:

(3)  V prvem pododstavku člena 3(3) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

3.  Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da je univerzalna storitev zajamčena vsak delovni dan in ne manj kot pet dni na teden, razen v okoliščinah ali zemljepisnih pogojih, ki jih državni regulativni organ določi kot izjemne, in da vključuje najmanj:

(4)  Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

Člen 4

1.  Vsaka država članica jamči zagotavljanje univerzalne storitve in obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnjevanje te obveze. Odbor, ustanovljen s členom 21, je o tem obveščen in spremlja razvoj ukrepov, ki so jih države članice sprejele za jamčenje zagotavljanja univerzalne storitve.

2.  Države članice se lahko odločijo, da bodo imenovale eno ali več podjetij kot izvajalce univerzalne storitve za del ali celotno ozemlje države in za različne elemente univerzalne storitve. Ko to storijo, določijo v skladu z zakonodajo Skupnosti obveznosti in pravice, ki so jim dodeljene, in te obveznosti in pravice tudi objavijo. Zlasti države članice sprejmejo ukrepe za jamstvo, da pogoji, pod katerimi se zagotavljajo univerzalne storitve, temeljijo na načelih nepristranskosti, nediskriminatornosti, sorazmernosti in najmanjšega izkrivljanja trga in da je imenovanje izvajalcev univerzalne storitve časovno omejeno. Države članice Komisiji sporočijo ime (-na) izvajalca(-ev) univerzalne storitve.

(5)  V členu 5(2) se besedilo "člena 36 in 56" nadomesti z "člena 30 in 46".

(6)  Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

Člen 6

Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da izvajalec(-i) univerzalne storitve redno seznanja(-jo) uporabnike in podjetja, ki izvajajo poštne storitve, redno seznanjeni z dovolj natančnimi in najnovejšimi informacijami o posameznih značilnostih ponujenih univerzalnih storitev, s posebno navedbo splošnih pogojev dostopa do teh storitev ter cen in ravni standardov kakovosti. Te informacije se objavijo v ustrezni obliki.

Države članice obvestijo Komisijo, na kakšen način so na voljo informacije, ki jih je treba objaviti v skladu s prvim odstavkom.

(7)  V Poglavju 3 se naslov nadomesti z naslednjim:

POGLAVJE 3

Zajamčeno financiranje univerzalnih storitev

(8)  Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

Člen 7

1.  Od 31. decembra 2010 države članice ne odobrijo ali ohranijo v veljavi izključnih ali posebnih pravic za oblikovanje in zagotavljanje poštnih storitev. Države članice lahko zagotavljanje univerzalnih storitev financirajo v skladu z enim ali več sredstvi iz odstavkov 3, 4 in 5, ali v skladu s katerim drugim sredstvom, skladnim s Pogodbo║.

2.  Vsaka država članica zagotovi, da je financiranje univerzalne storitve nenehno zajamčeno na popolnoma liberaliziranem trgu poštnih storitev. Vsaka država članica obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih namerava sprejeti za izpolnjevanje te obveznosti.

3.  Države članice lahko izvajanje univerzalnih storitev zagotovijo z javnim naročilom takšnih storitev v skladu z veljavnimi pravili in predpisi za javna naročila, vključno z možnostjo neposrednih pogajanj o pogodbah za izvajanje storitev z izvajalci storitev in neposredne sklenitve teh pogodb.

4.  Če država članica ugotovi, da obveznosti univerzalne storitve, kakor to predvideva ta direktiva, povzročajo neto strošek in predstavljajo nepravično finančno breme za izvajalca(-e) univerzalne storitve, uvede enega od mehanizmov, opisanih v njenem nacionalnem načrtu, o katerem je do 1. januarja 2010 obvestila Komisijo, in ki je vključen v poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.  Če se neto strošek deli v skladu z odstavkom 4(b), lahko države članice ustanovijo kompenzacijski sklad, ki se lahko financira s pristojbinami izvajalcev storitve in/ali uporabnikov in ga upravlja organ, ki je neodvisen od upravičenca ali upravičencev. Države članice lahko odobritev dovoljenja izvajalcem storitev v skladu s členom 9(2) pogojujejo z obveznostjo finančnega prispevanja v ta sklad ali obveznostjo upoštevanja obveznosti univerzalne storitve. Na ta način se lahko financirajo samo storitve iz člena 3.

6.  Države članice zagotovijo, da se načela preglednosti, nediskriminatornosti in sorazmernosti upoštevajo pri ustanovitvi kompenzacijskega sklada in pri določitvi stopnje finančnih prispevkov iz odstavkov 4 in 5. Odločitve, ki se sprejmejo na podlagi odstavkov 4 in 5, temeljijo na objektivnih in preverljivih merilih ter se objavijo.

(9)  Vstavi se naslednji člen 7a:

Člen 7a

Direktna pošta je lahko v obsegu, ki je potreben za zagotovitev izvajanja univerzalnih storitev, še naprej rezervirana v okviru enakih omejitev glede mase in cene.

(10)  Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

Člen 8

(11)  V poglavju 4 se naslov nadomesti z naslednjim:

POGLAVJE 4

Pogoji, ki urejajo zagotavljanje poštnih storitev in dostop do omrežja

(12)  Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

Člen 9

1.  Za storitve, ki so izven obsega univerzalne storitve, kakor je opredeljena v členu 3, lahko države članice uvedejo splošna dovoljenja v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje upoštevanja bistvenih zahtev.

2.  Za storitve, ki so zajete v obsegu univerzalne storitve, kakor je opredeljeno v členu 3, in za storitve, za katere velja, da lahko takšne storitve nadomestijo, lahko države članice uvedejo postopke za odobritev, skupaj z individualnimi licencami, v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje upoštevanja bistvenih zahtev ter za varovanje univerzalne storitve.

3.  Za dodeljevanje dovoljenj za izvajalce storitev, razen za imenovane izvajalce univerzalne storitve, lahko, če je primerno, velja obveznost finančnega prispevanja k mehanizmu delitve iz člena 7.

Države članice lahko tem podjetjem dovolijo, da izbirajo med obveznostjo prispevanja k mehanizmu delitve in izpolnjevanjem obveznosti univerzalne storitve.

4.  Postopki, obveznosti in zahteve iz odstavkov 1 in 2, so pregledni, dostopni, nediskriminatorni, sorazmerni, natančni in nedvoumni, vnaprej objavljeni in temeljijo na objektivnih merilih. Države članice zagotovijo, da je prosilec obveščen o razlogih za popolno ali delno zavrnitev dovoljenja, in vzpostavijo pritožbeni postopek.

5.  Države članice zahtevajo od vseh operaterjev, da v celoti spoštujejo delovno pravo, ki velja zanje, tj. vse zakonske ali pogodbene določbe glede pogojev zaposlovanja, delovnih razmer, zdravja in varnosti pri delu ter odnosov med delodajalci in delavci, ki jih države članice uporabljajo skladno z nacionalno zakonodajo, ki spoštuje zakonodajo Skupnosti. Države članice od izbranega operaterja tudi zahtevajo, naj v celoti spoštuje zakonodajo s področja socialne varnosti, ki velja zanj, ter kolektivne pogodbe, sklenjene med socialnimi partnerji.

(13)  Odstavek 1 člena 10 se nadomesti z naslednjim:

1.   Evropski parlament in Svet na predlog Komisije in na podlagi členov 47(2), 55 in 95 Pogodbe sprejmeta ukrepe, potrebne za uskladitev postopkov iz člena 9, ki urejajo tržno zagotavljanje poštnih storitev javnosti.

(14)  V členu 11 se besedilo "členov 57(2), 66 in 100a" nadomesti z "členov 47(2), 55 in 95".

(15)  Dodata se naslednja člena 11a in 11b:

Člen 11a

Če je treba zaščiti interes uporabnikov in/ali pospeševati učinkovito konkurenco, in ob upoštevanju razmer v državi, države članice zagotovijo, da so na voljo pregledni in nediskriminatorni pogoji dostopa do naslednjih elementov poštne infrastrukture ali storitev: sistema poštnih oznak, baze podatkov z naslovi, poštnih predalov, nabiralnikov za sprejem in dostavo pošiljk, informacij o spremembi naslova, storitve preusmeritve pošte, storitve vračanja pošiljk pošiljatelju.

Člen 11b

Ta direktiva ne posega v ustrezne nacionalne določbe o varstvu osebnih podatkov ter v pravice držav članic, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev dostopa do poštnega omrežja izvajalcev univerzalnih storitev ali drugih elementov poštne infrastrukture ob upoštevanju načel preglednosti in nediskriminatornosti, če je to potrebno.".

(16)  Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

Člen 12 ║

(17)  Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 14

1.  Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da vodenje računovodske evidence izvajalcev univerzalne storitve poteka v skladu z določbami tega člena.

2.  Izvajalci univerzalnih storitev vodijo ločene računovodske evidence znotraj svojih računovodskih sistemov za jasno ločevanje med storitvami in izdelki, ki so na eni strani del univerzalne storitve in prejemajo sredstva iz finančnega nadomestila za neto stroške univerzalne storitve ali pa vanj prispevajo, ter na drugi strani storitvami in izdelki, ki to niso.█Takšni notranji računovodski sistemi delujejo na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno utemeljenih načel stroškovnega računovodstva.

3.  Računovodski sistemi iz odstavka 2, brez poseganja v odstavek 4, dodelijo stroške na naslednji način:

4.  Drugi sistemi stroškovnega računovodstva se lahko uporabljajo samo, če so združljivi z odstavkom 2 in jih je odobril nacionalni regulativni organ. Komisijo se o tem obvesti pred njihovo uporabo.

5.  Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da pristojni organ, ki je neodvisen od izvajalca univerzalne storitve, preveri skladnost z enim od sistemov stroškovnega računovodstva iz odstavkov 3 ali 4. Države članice zagotovijo periodično objavo poročila o skladnosti.

6.  Nacionalni regulativni organ║ima na voljo dovolj podrobne informacije o sistemih stroškovnega računovodstva, ki jih uporablja izvajalec univerzalne storitve, in jih na zahtevo posreduje Komisiji.

7.  V skladu s členom 22a se na zahtevo Komisiji in nacionalnemu regulativnemu organu v zaupnosti dajo na voljo natančne računovodske informacije, ki izhajajo iz teh sistemov.

8.  Če določena država članica ni vzpostavila mehanizma financiranja za zagotavljanje univerzalne storitve, kot to dovoljuje člen 7, in če je nacionalni regulativni organ prepričan, da nobeden izmed izvajalcev, določenih za opravljanje univerzalne storitve, v tej državi članici ne prejema državne subvencije, skrite ali druge, in če je konkurenca na trgu popolnoma učinkovita, se lahko državni regulativni organ odloči, da ne bo uporabil zahtev tega člena. Vendar ta člen velja za trenutne izvajalce univerzalne storitve, dokler ni imenovan drug izvajalec univerzalne storitve. Nacionalni regulativni organ o vseh takšnih odločitvah vnaprej obvesti Komisijo.

(18)  Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

Člen 19

1.  Države članice zagotovijo, da vsa podjetja, ki nudijo poštne storitve, omogočijo pregledne, enostavne in poceni postopke za obravnavo pritožb uporabnikov, še zlasti v primeru izgube, kraje, poškodbe ali neizpolnjevanja standardov kakovosti storitev (vključno s postopki za določanje odgovornosti v primerih, ko je vključenih več operaterjev).

2.  Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da postopki iz odstavka 1 omogočajo pravično in pravočasno reševanje sporov, tako da uvedejo █sistem za povračilo in/ali odškodnino.

3.  Države članice prav tako spodbujajo razvoj neodvisnih sistemov za izvensodno reševanje sporov med podjetji, ki nudijo poštne storitve, in potrošniki.

4.  Brez poseganja v druge možnosti pritožbe ali sredstva uveljavljanja odškodnin po nacionalni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti države članice zagotovijo uporabnikom, da lahko individualno ali, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, skupaj z organizacijami, ki zastopajo interese uporabnikov in/ali potrošnikov, primere, v katerih njihove pritožbe glede podjetij, ki nudijo storitve v okviru univerzalne storitve, niso bile zadovoljivo rešene, posredujejo v reševanje pristojnemu državnemu organu.

5.  V skladu s členom 16 države članice zagotovijo, da izvajalci univerzalne storitve in, če je to primerno, podjetja, ki nudijo storitve v okviru univerzalne storitve, objavljajo, skupaj z letnim poročilom o nadzoru njihovega izvajanja storitev, tudi podatke o številu pritožb in načinu njihove obravnavane.

(19)  Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

Člen 21

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

║

(20)  Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

Člen 22

1.  Vsaka država članica imenuje enega ali več nacionalnih regulativnih organov za poštni sektor, ki so pravno ločeni in operativno neodvisni od poštnih operaterjev. Države članice, ki ohranijo lastništvo ali nadzor nad podjetji, ki izvajajo poštne storitve, zagotovijo učinkovito strukturno ločitev regulativnih funkcij od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

Države članice obvestijo Komisijo, katere nacionalne regulativne organe so imenovale za izvedbo nalog, ki izhajajo iz te direktive. Države članice objavijo naloge, ki jih morajo opraviti nacionalni regulativni organi, v preprosto dostopni obliki, zlasti kadar so te naloge dodeljene več kot enemu organu. Države članice zagotovijo, če je to primerno, posvetovanje in sodelovanje med temi organi in nacionalnimi organi, pristojnimi za izvajanje zakona o omejevanju konkurence in zakona o varstvu potrošnikov, pri zadevah skupnega interesa.

2.  Nacionalni regulativni organi imajo posebno nalogo, da zagotovijo upoštevanje obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, zlasti z vzpostavitvijo postopkov spremljanja in regulativnih postopkov za jamstvo zagotavljanja univerzalne storitve. Lahko so tudi zadolženi za zagotavljanje upoštevanja predpisov o konkurenci v poštnem sektorju.

Nacionalni regulativni organi držav članic tesno sodelujejo in si medsebojno pomagajo z namenom pospeševanja uporabe te direktive.

3.  Države članice zagotovijo, da so na nacionalni ravni na voljo učinkoviti mehanizmi, po katerih ima vsak uporabnik ali podjetje, ki zagotavlja poštne storitve ter je prizadet z odločbo nacionalnega regulativnega organa, pravico do pritožbe zoper odločbo pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strani. Do končanja vsakega takega pritožbenega postopka velja odločba nacionalnega regulativnega organa, razen če pritožbeni organ ne odloči drugače.

(21)  Po členu 22 se vstavi naslednje poglavje:

POGLAVJE 9a

Zagotavljanje informacij

(22)  Doda se naslednji člen 22a:

Člen 22a

1.  Države članice zagotovijo, da izvajalci poštnih storitev predložijo vse informacije nacionalnemu regulativnemu organu, vključno s finančnimi informacijami in informacijami o nudenju univerzalne storitve, da nacionalni regulativni organi║ zagotovijo skladnost z določbami te direktive ali odločbami, sprejetimi v skladu s to direktivo.

█

2.  Vsa podjetja predložijo take informacije takoj na zahtevo ter po potrebi zaupno v rokih in podrobnostih, ki jih zahteva nacionalni regulativni organ. Informacije, ki jih zahteva nacionalni regulativni organ, so sorazmerne z opravljanjem njegove naloge in so uporabljene le za namene, za katere so bile zahtevane. Nacionalni regulativni organ navede razloge, ki utemeljujejo njegovo zahtevo po informacijah.

(23)  Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

Člen 23

Vsaka štiri leta in prvič najpozneje do 31. decembra 2011 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive, vključno z ustreznimi podatki o razvoju v poštnem sektorju, še zlasti o gospodarskih, družbenih in zaposlitvenih vzorcih in o tehnoloških vidikih ter o kakovosti storitev. Poročilu se priloži, če je to primerno, predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.

Najkasneje tri leta po dejanskem odprtju trga se predloži ločeno poročilo o splošnih težnjah na področju delovnih mest v sektorju in o delovnih pogojih, ki veljajo pri izvajalcih po posameznih državah članicah. V poročilu so upoštevani tudi ukrepi, ki so bili sprejeti prek zakonodaje oziroma s pogajanji med socialnimi partnerji. Če so ugotovljeni primeri izkrivljanja konkurence, je poročilo – če je to primerno – dopolnjeno z ustreznimi predlogi.

(24)  Vstavi se naslednji člen 23a:

Člen 23a

Komisija državam članicam zagotovi pomoč pri izvajanju te direktive, vključno s smernicami za izračunavanje vseh neto stroškov pred 1. januarjem 2009. Države članice Komisiji predložijo svoje finančne načrte, kot je navedeno v členu 7(4), lahko pa predložijo tudi študije.

(25)  Člen 26 se črta.

(26)  Člen 27 se črta.

Člen 2

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2009. Komisiji nemudoma posredujejo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med predpisi in Direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področjih, ki jih ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih Skupnosti.

Člen 4

Direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 168, 20.7.2007, str. 74. (2) UL C 197, 24.8.2007, str. 37. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. julija 2007. (4) UL C 48, 16.2.1994, str. 3. (5) UL L 15, 21.1.1998, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (6) OJ C 288 E, 25.11.2006, p. 77. (7) UL L 115, 17.4.1998, str. 31. (8) UL L 109, 19.4.2001, str. 56. (9) UL L 184. 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (10) UL L 376, 27.12.2006, str. 36. (11) + UL: prosimo vstavite datum začetka veljavnosti te direktive