Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) št. C87 o sindikalni svobodi združevanja in varstvu sindikalnih pravic iz leta 1948, Konvencije ILO št. C98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja iz leta 1949 ter Priporočila ILO R198 o delovnih razmerjih iz leta 2006,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2006 o evropskem socialnem modelu za prihodnost, v katerem so poudarjene skupne vrednote Evropske unije: enakost, solidarnost, nediskriminacija in prerazporejanje(2),

–   ob upoštevanju členov 136 do 145 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 15, 20 in 27 do 38 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije(3), zlasti pravice do varstva v primeru neupravičene odpustitve ter do poštenih in pravičnih delovnih pogojev,

–   ob upoštevanju Evropske socialne listine,

–   ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o prihodnosti socialne politike v razširjeni Evropski uniji iz maja 2004,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta službe Komisije z naslovom "Lizbonski program Skupnosti: Poročilo o tehnični izvedbi 2006 in njegovo izvajanje" (SEK(2006)1379),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o socialni agendi (KOM(2005)0033),

–   ob upoštevanju nacionalnih programov lizbonskih reform, ki so jih predložile države članice,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Globalna Evropa: konkurenca v svetu" (KOM(2006)0567),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (2005–2008) (KOM(2005)0141),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva iz marca 2000, marca 2001, marca in oktobra 2005 ter marca 2006,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(5),

–   ob upoštevanju Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2006 o uporabi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev(7),

–   ob upoštevanju konvencije ILO o delavcih migrantih (dopolnilne določbe) iz leta 1975,

–   ob upoštevanju konvencije ILO o zasebnih agencijah za zaposlovanje iz leta 1997,

–   ob upoštevanju agende ILO za dostojno delo ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu (KOM(2006)0249),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske(8),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(9),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)(10),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu(11),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti(12),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(13),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom(14),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0247/2007),

A.   ker bo v času globalizacije in hitrega tehnološkega napredka, demografskih sprememb in velike rasti v storitvenem sektorju izboljšanje evropskega delovnega prava, kadar je to potrebno, da se upoštevajo zahteve delodajalcev in delojemalcev po večji prožnosti ter želja po večji varnosti za delavce, zagotovilo uspešno prilagajanje podjetij in delavcev, s čimer se bodo okrepile vrednote, zajete v evropskem socialnem modelu,

B.   ker je gospodarska rast eden temeljnih pogojev za trajnostno rast zaposlenosti in ker socialne politike, kadar so ustrezno zastavljene, ne bi smele obravnavati kot strošek, ampak kot pozitiven dejavnik pri gospodarski rasti Evropske unije v skladu z uresničevanjem Lizbonske agende,

C.   ker Evropska unija ni le območje proste trgovine, ampak tudi skupnost skupnih vrednot, in bi zato moralo delovno pravo odražati te vrednote ter ker še vedno veljajo osnovna načela delovnega prava, ki so se razvila v Evropi; ker delovno pravo zagotavlja pravno varnost in varstvo za delavce in delodajalce bodisi prek zakonodaje bodisi s kolektivnimi pogodbami ali s kombinacijo obojega in ker vzdržuje ravnovesje moči med delavcem in delodajalcem ter ker bo vsaka sprememba v delovnem pravu uspešnejša, če se bodo delavci počutili varnejše, ta varnost pa je odvisna tudi od tega, kako lahko je najti novo zaposlitev,

D.   ker je prosto gibanje delavcev eno temeljnih načel EU, kakor je določeno v členu 39 Pogodbe ES, in ker bi se morale istočasno s to temeljno svoboščino učinkovito izvajati predpisi, ki zagotavljajo načelo enakega plačila za enako delo,

E.   ker je danes na evropskem trgu dela vedno več novih oblik atipičnih pogodb in prožnih tipičnih pogodb (npr. pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pogodb o zaposlitvi za določen čas, pogodb o začasni zaposlitvi prek agencij za zaposlovanje, obnavljajočih se pogodb za zunanje sodelavce, pogodb za projekte), pri čemer nekatere ne nudijo varnosti,

F.   ker se s temi oblikami pogodbenih razmerij, če jih spremljajo potrebna zagotovila za zaposlitveno varnost, lahko izboljša prilagodljivost podjetij, ki je potrebna v novem mednarodnem okolju, obenem pa se izpolnijo posebne potrebe delavcev po drugačnem ravnotežju med osebnim in družinskim življenjem ter poklicnem usposabljanju,

G.   ker 60 % delovnih mest, ki so bila v Evropski uniji na novo ustvarjena od leta 2000, predstavlja zaposlitev s skrajšanim delovnim časom in ker je 68 % delavcev s skrajšanim delovnim časom zadovoljnih s svojim delovnikom, pri čemer pa je ta stopnja zadovoljstva tesno povezana s stopnjo zaščite, ki jo delavcem s skrajšanim delovnim časom zagotavlja delovno pravo, in s stopnjo socialne varnosti,

H.   ker s skrajšanim delovnim časom večinoma delajo ženske, saj je to zanje pogosto kompromisna rešitev, ki jo sprejmejo, ker ni dovolj dostopnih in cenovno ugodnih možnosti za otroško varstvo in varstvo nesamostojnih oseb,

I.   ker obstoječa zakonodaja Skupnosti za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami še ni dosegla svojih ciljev, evropski delavci pa so še vedno zaskrbljeni predvsem zaradi razlik v plačah med spoloma in pomanjkanja določb glede usklajevanja družinskega in poklicnega življenja ter javnega otroškega varstva;

J.   ker je število zaposlitev za določen čas hitreje naraslo v državah članicah, kjer so bili spremenjeni ustrezni predpisi, da bi spodbudili zaposlovanje za določen čas, in ker so atipične oblike zaposlitve lahko koristne, če to ustreza delavcem in se zanj odločijo prostovoljno; ker se delavci redko odločajo za atipične oblike zaposlitve in številni med njimi nimajo osnovnih delovnih in socialnih pravic, zaradi česar je ogroženo načelo enakega obravnavanja,

K.   ker so bile storitve agencij za začasno zaposlovanje izključene iz področja uporabe Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(15),

L.   ker je 60 % tistih, ki so bili leta 1997 vključeni v atipična pogodbena razmerja, leta 2003 imelo sklenjene tipične pogodbe, kar kaže, da 40 % delavcev z atipičnimi pogodbami po šestih letih še vedno nima statusa polne zaposlitve; ker to zadeva zlasti mlade, katerih delovna aktivnost se vedno pogosteje začne z delovnim mestom z veliko manj varnimi delovnimi in socialnimi pogoji kot povprečno in ki jim vedno pogosteje grozi, da bodo ostali ujeti na obrobju trga dela;

M.   ker so se z nedavnim porastom atipičnih pogodb pojavile razlike v delovnih pogojih glede zdravja in varnosti, kar lahko povzroči slabše delovne pogoje in večje številno nesreč,

N.   ker glede na to, da neenakost povzroča neposredne in posredne ekonomske stroške, enako obravnavanje pa ima – ravno nasprotno – konkurenčne prednosti, uresničevanje načela enakega obravnavanja pomembno strateško prispeva h gospodarskemu in socialnemu razvoju; ker si Evropska unija tudi ne more dovoliti, da bi spregledala energijo in produktivno zmožnost žensk, ki predstavljajo polovico prebivalstva,

O.  ker imajo ženske tri obveznosti, in sicer povečati svojo udeležbo na trgu dela, imeti več otrok in prevzemati vse večjo odgovornost v svoji družini; ker so skoraj vedno ženske tiste, ki morajo sklepati kompromise in svoj čas prilagoditi tako, da lahko ob delu skrbijo tudi za družino, in ki so podvržene velikemu stresu in skrbi, da bi uskladile poklicno in družinsko življenje,

P.   ker na sto tisoče žensk sprejme neurejene delovne pogoje, saj nimajo druge izbire, zato ker opravljajo gospodinjska dela zunaj svojega gospodinjstva ali skrbijo za starejše člane družine,

Q.   ker so lahko delavci z atipičnimi pogodbami zaradi pomanjkanja usposabljanja, neobveščenosti o tveganju in nepoznavanja pravic bolj ogroženi kot njihovi kolegi z drugimi oblikami zaposlitve,

R.   ker bi morali vsi delavci imeti korist ustrezno zaposlitveno varnost in zaščito, ne glede na vrsto njihove pogodbe,

S.   ker v številnih državah članicah kolektivno pogajanje prispeva k prožnemu delovanju trga dela in je bistven del delovnega prava ter osnovno regulativno orodje; ker je treba spoštovati pogoje v zvezi z odnosi med delodajalci in delavci ter se tradicija glede teh odnosov in udeleženost v sindikatih razlikujeta med državami članicami; ker bi morale države članice spodbujati socialni dialog med socialnimi partnerji na vseh ravneh, saj je to lahko učinkovito sredstvo za doseganje ustreznih reform v delovnem pravu,

T.   ker je treba pri ukrepanju na ravni Evropske unije spoštovati pristojnost držav članic na področju delovnega prava ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; ker mora Komisija predlagati pobude, kadar se to zdi potrebno, da utrdi sistem minimalnih socialnih standardov, ki veljajo po vsej Uniji, na podlagi pravnega reda Skupnosti,

U.   ker mora Evropska unija za reševanje trenutnih gospodarskih izzivov storiti vse, da zagotovi stabilnost trgov dela v državah članicah, se odzove na velike presežke delovne sile v nekaterih sektorjih ter državljanom omogoči višjo raven zdravja in varnosti na delovnem mestu kot prej, kar je bistveno za ohranjanje življenjskih pogojev v skladu s človekovim dostojanstvom in temeljnimi evropskimi vrednotami,

V.   ker je visoka stopnja brezposelnosti v Evropi neuspeh, zato so potrebni ukrepi, s katerimi bi več ljudem olajšali dostop do trga dela, povečali mobilnost na trgu dela in delavcem pomagali pri zamenjavi delovnega mesta, ne da bi pri tem izgubili varnost; ker mora biti prednostna naloga ustvariti vzdušje, ki bo spodbujalo k vzpostavitvi dodatnih novih in boljših delovnih mest,

1.   pozdravlja nov pristop k delovnemu pravu, ki bo zajemal vse delavce, ne glede na vrsto njihovih pogodb;

2.   pozdravlja razprave o potrebi po izboljšanju delovnega prava za reševanje izzivov 21. stoletja, v skladu s katerimi večjo prožnost zahtevajo tako delojemalci kot delodajalci, ter o potrebi za zagotovitev večje varnosti v primerjavi z aktualnimi razmerami, ki so lahko sedaj povezane z atipičnimi oblikami zaposlitve, in večji zaščiti ranljivih delavcev, da se doseže več boljših delovnih mest ter večjo socialno kohezijo, s čimer bi pripomogli k doseganju ciljev Lizbonske strategije; meni, da bi moralo izboljšanje delovnega prava potekati v skladu z načeli Listine o temeljnih pravicah, zlasti ob upoštevanju naslova IV, ter ob spoštovanju in varovanju vrednot na podlagi evropskega socialnega modela ter uveljavljenih socialnih pravic;

3.   pozdravlja veliko raznolikost delovnih tradicij, pogodb in poslovnih modelov na trgih dela;

4.   poziva k oblikovanju prožnih in varnih pogodbenih dogovorov v okviru sodobnih načinov organizacije dela;

5.   meni, da med prednostna področja za reformo na področju delovnega prava v državah članicah spadajo:

6.   poudarja, da je prednostna naloga več ljudem zagotoviti zaposlitev, da bo lahko evropsko gospodarstvo konkurenčno na svetovnem trgu in bo izpolnjevalo obljube o socialni varnosti; poudarja, da sedanja visoka nezaposlenost v Evropi ogroža blagostanje, prihodnjo blaginjo in evropsko konkurenčnost ter, kar je še pomembneje, povzroča socialno izključenost;

7.   vendar obžaluje, da ni bilo posvetovanja s socialnimi partnerji, kakor določa člen 138 Pogodbe ES, glede na to, da je zelena knjiga z naslovom "Posodabljanje delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja" (KOM(2006)0708) zelo pomembna za področje socialne politike;

8.   meni, da mora biti delovno pravo, če naj bo kos izzivom 21. stoletja, v večji meri osredotočeno na zaposlitveno varnost skozi vso kariero delavca, namesto da bi varovalo določena delovna mesta, zaradi česar bi se bilo lažje vključiti na trg dela in ostati na njem ter prehajati iz nezaposlenosti v zaposlenost ter z enega delovnega mesta na drugega prek uporabe aktivne politike dela, ki je osredotočena na razvoj človeškega kapitala za spodbujanje zaposljivosti in na ustvarjanje ugodne poslovne klime ter izboljšanje kakovosti delovnih mest;

9.   meni, da so se v zadnjem desetletju delovni odnosi, ki zaznamujejo zaposlitev in poklicno dejavnost državljanov, bistveno spremenili; ugotavlja, da je pogodba za nedoločen čas splošna oblika delovnega razmerja in jo je kot tako treba obravnavati kot referenco za skladno in dosledno uporabo načela nediskriminacije; zato meni, da bi moralo evropsko delovno pravo priznavati delovne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen delovni čas kot splošno obliko zaposlitve, kjer sta zagotovljeni ustrezno socialno in zdravstveno varstvo ter se spoštujejo temeljne pravice;

10.   v zvezi s tem priznava potrebo po dovolj prožni organizaciji delovnega časa, da so izpolnjene potrebe delodajalcev in delavcev ter je ljudem omogočeno, da lažje ohranjajo ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem, zaščitena pa je tudi konkurenčnost in izboljšan položaj glede zaposlovanja v Evropi, ne da bi bilo pri tem zanemarjeno zdravje delavcev;

11.   odločno zavrača analitični okvir, predstavljen v zeleni knjigi, po katerem je tipična pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas zastarela ter povečuje delitev trga dela in razlike med "redno zaposlenimi" in "zunanjimi sodelavci", zato jo je treba obravnavati kot oviro za rast zaposlovanja in boljšo gospodarsko dinamiko;

12.   poudarja, da je delovna zakonodaja učinkovita, pravična in trdna le, če jo izvajajo vse države članice, se enako uporablja za vse udeležence ter se redno in učinkovito nadzoruje; zahteva, da Komisija v okviru pobude "boljša zakonodaja" okrepi svojo vlogo varuha pogodbe v zvezi z izvajanjem zakonodaje na področju socialnih zadev in zaposlovanja;

13.   poudarja, da so nedavne študije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter druge študije pokazale, da ni dokazov, da zmanjševanje varstva pred odpuščanjem in vse ohlapnejše tipične pogodbe o zaposlitvi omogočajo rast zaposlovanja; poudarja, da primer skandinavskih držav jasno kaže, da so visoka raven varstva pred odpuščanjem in zaposlitveni standardi v celoti združljivi z visoko rastjo zaposlovanja;

14.   ugotavlja, da lahko določene oblike atipičnih pogodb – glede na to, kako dobro so vključene v delovno pravo in socialno varnost – ter zagotavljanje vseživljenjskega učenja in možnosti za usposabljanje, prispevajo k zboljšanju gospodarske konkurenčnosti Evropske unije in izpolnjevanju različnih potreb delavcev ob upoštevanju njihovega življenjskega obdobja in možnosti zaposlitve; hkrati priznava, da morajo biti atipične oblike tesno povezane s podporo delavcem, ki prehajajo z enega delovnega mesta na drugo ali iz enega v drug zaposlitveni status; opozarja tudi, da se je treba za hiter in trajnosten prehod osredotočiti na dejavno ukrepanje, ki bo delavcem, ki ponovno vstopajo na trg dela, omogočilo pravico do določene stopnje dohodkovne podpore v obdobju, ki je nujno potrebno, da se z usposabljanjem in prekvalifikacijo povečajo njihove možnosti za zaposlitev;

15.   poudarja, da se mora zelena knjiga osredotočiti na samo delovno pravo;

16.   ugotavlja, da se je Komisija osredotočila na individualno delovno pravo, ter jo poziva, naj podpira kolektivno delovno pravo kot eno izmed sredstev za povečanje prožnosti in varnosti za delavce ter delodajalce;

17.   je trdno prepričan, da morajo za vsako obliko zaposlitve, atipično ali ne, veljati temeljne pravice ne glede na specifičen zaposlitveni status, ki morajo zajemati enako obravnavanje, zdravstveno varstvo in varnost delavcev ter določbe o delovnem času in času počitka, svobodo združevanja in zastopanosti, kolektivno pogajanje, kolektivne ukrepe in dostop do izobrazbe; obenem poudarja, da je treba navedene zadeve ustrezno uveljaviti na ravni držav članic ob upoštevanju različnih tradicij ter družbenih in gospodarskih razmer v vsaki državi; poudarja, da zakonodaja Skupnosti ni v nasprotju z nacionalno zakonodajo, ampak jo dopolnjuje;

18.   ugotavlja, da je temeljni del delovnega prava v več državah članicah, kakor je poudarjeno v Pogodbi, pravica do kolektivnega ukrepanja sindikatov in da je Komisija v postopkih pred Sodiščem izjavila, da je posebna oblika nekaterih nordijskih kolektivnih ukrepov v skladu s Pogodbo ES, ter zahteva, da Komisija spoštuje kolektivne pogodbe kot posebno vrsto delovnega prava, kakor ga priznava Sodišče;

19.   zahteva, naj imajo vsi delavci dostop do enake ravni varstva in naj se nekaterih skupin ne izključi že vnaprej iz najširše ravni varstva, kot se trenutno pogosto dogaja pomorščakom, delavcem na ladjah in tistim, ki delajo na odprtem morju, ter delavcem v cestnem prometu; poziva, da je treba uporabiti učinkovito zakonodajo za vse osebe, ne glede na kraj dela;

20.   meni, da lahko prekomerna upravna bremena delodajalce odvrnejo od zaposlovanja novih delavcev tudi v obdobjih gospodarske rasti, kar poslabša zaposlitvene možnosti in preprečuje delavcem vstop na trg dela; poudarja, da je ustvarjanje delovnih mest prednostni evropski cilj v skladu s sklepi Sveta z zasedanja v Lizboni leta 2000;

21.   opozarja na rastoče neformalno gospodarstvo in zlasti izkoriščanje neprijavljenih delavcev ter meni, da se je za boj proti temu pojavu najbolje osredotočiti na orodja in mehanizme za odpravo izkoriščanja, vključno s širšim in boljšim izvajanjem delovnega prava in delovnih standardov, ter poenostaviti zakonito zaposlovanje in se osredotočiti na temeljne pravice delavcev; poziva države članice, naj pripravijo zakonodajo, ki bo vodjem tolp preprečila izkoriščanje ranljivih delavcev, ter podpišejo in ratificirajo konvencijo Združenih narodov o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov ter konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi;

22.   z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija v Zeleni knjigi sicer priznava, da sedanje tržne razmere povzročajo neenakost med spoloma, na primer kar zadeva razlike v plačilu in ločevanje po sektorjih, vendar v nobenem pogledu ne upošteva obveznosti in dolžnosti v okviru poročila Komisije z naslovom "Načrt za enakost med ženskami in moškimi" (KOM(2006)0092);

23.   poleg tega je zelo zaskrbljen tudi, ker Komisija v Zeleni knjigi sicer priznava, da ženske ne morejo vedno uskladiti poklicnega in zasebnega življenja, vendar ne upošteva nujnosti ukrepanja, da se omogoči uskladitev poklicnega in zasebnega življenja ter demografskih izzivov, in sicer v skladu z Evropskim paktom za enakost med spoloma in sporočilom Komisije o demografski prihodnosti Evrope (KOM(2006)0571);

24.   pozdravlja veliko raznolikost delovnih tradicij, pogodbenih oblik in obstoječih poslovnih modelov na trgih dela;

25.   poziva k oblikovanju prožnih in varnih pogodbenih dogovorov v okviru sodobnih delovnih organizacij;

26.   poudarja, da imajo mala in srednja podjetja glavno vlogo za ustvarjanje in povečevanje zaposlovanja v Evropi ter za spodbujanje družbenega in regionalnega razvoja; zato meni, da je bistveno povečati vlogo malih in srednjih podjetij pri nastajanju novih delovnih mest z izboljševanjem delovnega prava;

27.   meni, da je treba za učinkovitejšo uporabo prava Skupnosti nujno odpraviti pomanjkljivosti obstoječega socialnega dialoga v nekaterih državah članicah glede na premajhno zastopanost delavcev v nekaterih sektorjih, v katerih večino gospodarske dejavnosti izvajajo mala in srednja podjetja z manj kot 10 zaposlenimi (premajhna zastopanost je zlasti izrazita v nekaterih novih državah članicah);

28.   ugotavlja, da sedanja struktura socialnega dialoga ne vključuje mnogih prožnih delavcev iz Zelene knjige, ki niso ne delodajalci ne delojemalci in s katerimi se je v primeru razprav med socialnimi partnerji tudi treba posvetovati;

29.   potrjuje cilj Sveta, da je treba uporabiti vsa ustrezna nacionalna sredstva in sredstva Skupnosti za razvoj kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev in trgov dela, ki bi se odzivali na izzive skupnega vpliva globalizacije in staranja evropske družbe;

30.   ugotavlja, da je zaradi razčlenjevanja trga dela, na katerem je varnost zaposlitve nizka in so zaposlitve še nestabilnejše, v številnih atipičnih pogodbah omejen dostop do izobraževanja in usposabljanja, poklicno pokojninsko zavarovanje in poklicni razvoj sta slabo zagotovljena ter na splošno se premalo vlaga v človeški kapital; poudarja, da sta zaradi tega gospodarska negotovost ter nasprotovanje spremembam in globalizaciji na splošno večja;

31.   ugotavlja, da je v več državah članicah zaradi neustrezne socialne varnosti nemogoče pridobiti pokojnino iz drugega stebra, kar pomeni dodaten pritisk na starostne pokojnine v prvem stebru;

32.   meni, da je kombinacija motivacije posameznika, podpore delodajalca ter dostopa do sredstev in njihove razpoložljivosti najpomembnejši dejavnik za vključevanje v proces vseživljenjskega učenja, ter poziva k razvoju izobraževalnega sektorja in šol, ki izpolnjujejo zahteve trga dela ter posamezna pričakovanja delavcev in delodajalcev; poudarja potrebo po ustreznem povezovanju poklicne kariere in učnih načrtov;

33.   opozarja, da je nujno treba izboljšati stopnjo izobraženosti prebivalstva Evropske unije ter poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj vlagajo v vseživljenjsko učenje in razvoj človeškega kapitala kot najučinkovitejši način za odpravljanje dolgoročne brezposelnosti, pri čemer je povezovanje razvoja strokovnega znanja in pridobivanja kvalifikacij v splošnem interesu, kot skupaj poudarjajo evropski socialni partnerji v okviru ukrepov za vseživljenjski razvoj kompetenc in kvalifikacij iz leta 2006;

34.   meni, da morajo reforme delovnega prava olajšati naložbe podjetij v strokovno znanje delavcev, spodbujati delavce, da nadgradijo svoje strokovno znanje in omogočiti ukrepanje sistemov socialne varnosti za zagotavljanje takšnega pristopa;

35.   poudarja pomen doseganja ravni skladnosti na področju delovnega prava, ki jo je mogoče doseči z direktivami in kolektivnimi pogodbami, ter odprte metode usklajevanja, poziva Komisijo, naj upošteva velike razlike med nacionalnimi trgi dela ter pristojnost držav članic na tem področju, vendar opozarja na cilj, da se oblikuje konkurenčno, inovativno in vključujočo Evropo ter ustvari več boljših delovnih mest;

36.   opozarja na pomanjkljivo izvajanje in uveljavljanje obstoječe zakonodaje Skupnosti in poziva Komisijo, naj zagotavlja usklajenost med nacionalnimi inšpektorati za delo; poudarja potrebo po tem, da države članice zakonodajo na področju zdravja in varnosti uskladijo z zakonodajo Skupnosti;

37.   meni, da bi lahko veljavna zakonodaja ustrezno varovala pravice čezmejnih delavcev, če bi se učinkovito izvajala, in da je cilj sprejeti enotno opredelitev za delavca in samozaposlene osebe po pravu Skupnosti izredno kompleksen zaradi zelo različnih družbenih in gospodarskih razmer ter tradicij v posameznih državah članicah; hkrati meni, da je potrebna pobuda, namenjena povečanju določene stopnje zbliževanja, potrebnega za zagotavljanje doslednega in učinkovitejšega izvajanja pravnega reda Skupnosti; pri tem usklajevanju je treba spoštovati pravice držav članic, da določijo obstoj delovnega razmerja;

38.   priznava, da so lahko podjetniki začetniki in mikropodjetniki ekonomsko odvisni, če se sprva v gospodarstvu udeležujejo z enim izvajalcem; zato meni, da se dejansko samozaposlene osebe, odvisne od stranke, ne sme opredeliti kot tretje kategorije med samozaposlenimi in zaposlenimi osebami ali kot zaposlene osebe;

39.   ponovno poudarja stališče Parlamenta, v skladu s smernicami zaposlovanja Sodišča, da mora vsaka opredelitev delavca temeljiti na dejanskih razmerah na kraju in v času opravljanja dela;

40.   poziva države članice, naj spodbujajo k izvajanju priporočila ILO iz leta 2006 o obsegu delovnega razmerja;

41.   poziva države članice, naj upoštevajo zgoraj navedeno priporočilo ILO, da delovno pravo ne sme ovirati pristnih gospodarskih odnosov;

42.   poziva, naj se na področju politike zaposlovanja in socialne politike uporabi odprta metoda usklajevanja kot uporaben instrument za izmenjavo informacij o najboljših praksah, ki omogoča prožen in pregleden odziv na skupne izzive ter upošteva različne pogoje, ki so bistveni za trg dela v posameznih državah članicah;

43.   priporoča državam članicam, Svetu in Komisiji, naj na podlagi odprte metode usklajevanja izmenjavajo informacije o najboljših praksah na področju organizacije bolj prilagodljivega delovnega časa in upoštevajo inovativne načine organizacije delovnega časa, ki omogočajo uravnoteženo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

44.   poziva Komisijo, naj nadaljuje zbiranje in analizo informacij o nacionalnih trgih dela, s čimer zagotovi, da izmenjave informacij o najboljših praksah v zvezi s politiko zaposlovanja v posameznih državah članicah temeljijo na zanesljivih podatkih;

45.   poziva države članice, naj pregledajo in prilagodijo sisteme socialne varnosti ter dopolnijo dejavne politike trga dela, zlasti usposabljanje in vseživljenjsko učenje, ki bo omogočilo soočenje z novimi okoliščinami dela, ki podpirajo prehod med zaposlitvami in ponovni vstop na trg dela, da se prepreči vsaka nepotrebna odvisnost od podpore in delo v neformalnem sektorju;

46.   odločno obsoja kakršno koli neprimerno nadomestitev redne zaposlitve z novimi oblikami zaposlitve brez kakršne koli nujne gospodarske potrebes ciljem kratkoročnega povečanja dobička v veliko večjem obsegu, kot je običajno, na račun javnosti, delavcev in tekmecev; poudarja, da kateri koli takšen ukrep krši evropski socialni model, ker trajno onemogoča soglasje, pravičnost in zaupanje med delodajalci ter delojemalci; poziva države članice in socialne partnerje, naj v zvezi s tem sprejmejo ukrepe za preprečevanje kakršne koli neodgovorne zlorabe;

47.   opozarja, da je prožna varnost opredeljena kot združevanje prožnosti in varnosti na trgu dela, ki prispeva k povečanju produktivnosti in kakovosti delovnih mest z zagotavljanjem varnosti, hkrati pa podjetjem omogoča prožnost, potrebno za ustvarjanje delovnih mest kot odgovor na spreminjajoče se potrebe trga; meni, da zahteve po prožnosti in varnosti niso protislovne in se medsebojno podpirajo;

48.   poudarja, da je prožno varnost mogoče doseči le z učinkovitim in sodobnim delovnim pravom, v katerem se odražajo spreminjajoče se razmere na področju dela; opozarja, da so kolektivno pogajanje in močni socialni partnerji pomemben del pristopa prožne varnosti; vendar meni, da obstajajo različni modeli prožne varnosti; opozarja tudi, da mora splošni pristop temeljiti na združevanju sposobnosti prilagajanja podjetij in delavcev z zadostno stopnjo socialne zaščite, socialne varnosti in nadomestil za brezposelnost, dejavni politiki trga dela ter možnosti usposabljanja in vseživljenjskega učenja; meni, da vsesplošno socialno varstvo in splošen dostop do storitev, kot je varstvo otrok in drugih nesamostojnih oseb, pozitivno prispevata k uresničevanju teh ciljev;

49.   meni, da je opredelitev prožne varnosti v zeleni knjigi Komisije preozka; vendar opozarja, da bo Komisija objavila sporočilo o prožni varnosti;

50.   meni, da je treba starejšim delavcem omogočiti, da prostovoljno in prožno ostanejo dejavni na trgu dela, ter jim zagotoviti ustrezno usposabljanje in zdravstveno varstvo pri delu; poudarja, da je nujno treba sprejeti pozitivne ukrepe, ki bodo starejšim delavcem omogočili, da se ponovno vključijo na trg dela, pa tudi ukrepe za večjo prožnost pri izbiri pokojninskih shem in shem upokojevanja;

51.   poziva Komisijo in države članice, naj priznajo, da ima delovno pravo izjemen vpliv na ravnanje podjetij ter da je njihovo zaupanje v stalne, jasne in dobre določbe ključni element pri odločanju o ustvarjanju več boljših delovnih mest ter zato poziva države članice, da ustrezno izvajajo in poglobijo vso obstoječo zakonodajo Skupnosti, ki zadeva trge dela;

52.   poziva države članice, naj okrepijo pravice do starševskega dopusta in otroškega varstva na nacionalni in evropski ravni za moške in ženske;

53.   pozdravlja opisano strategijo za boj proti neprijavljenemu delu in sivi ekonomiji, ki – čeprav je v različnih državah članicah prisotna v različnem obsegu – škodljivo vpliva na gospodarstvo, so zaradi nje delavci nezaščiteni, škoduje potrošnikom, zmanjšuje davčne prihodke ter povzroča nelojalno konkurenco med podjetji; se strinja s pristopom Komisije za boj proti neprijavljenemu delu z močnim usklajevanjem med državnimi organi pregona, inšpektorati za delo in/ali sindikati, upravami za socialno varnost in davčnimi organi ter poziva države članice, naj za boj proti davčni zlorabi uporabijo inovativne metode, ki temeljijo na kazalnikih in merilih, značilnih za različne poslovne sektorje;

54.   poziva države članice in Komisijo, naj začnejo informacijsko kampanjo za delodajalce in delavce, z namenom opozoriti na minimalna pravila in predpise ES, ki se uporabljajo, ter na možen negativen vpliv dela na črno na nacionalne sisteme socialne varnosti, javne finance, lojalno konkurenco, gospodarsko uspešnost in delavce;

55.   poziva, naj se posebno pozornost nameni mladim delavcem, ki najpogosteje opravljajo začasno delo, da se zagotovi, da zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj ne bodo povzročili nezgod pri delu; spodbuja države članice, da izmenjujejo dobre prakse v zvezi s tem in poziva agencije za začasno zaposlovanje, naj izboljšajo ozaveščenost delodajalcev in mladih delavcev;

56.   opozarja na vlogo socialnih partnerjev pri obveščanju in usposabljanju delavcev ter delodajalcev o njihovih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, ter o izvajanju veljavne zakonodaje na tem področju, in zato poziva Komisijo, naj spodbuja tehnično podporo socialnim partnerjem in jih spodbuja k izmenjavi znanj in izkušenj, kar bo omogočilo boljše delovne pogoje;

57.   poudarja pomembno vlogo socialnih partnerjev, ki so že dosegli nekaj uspehov pri reformi trga dela, in sicer s sklepanjem sporazumov o starševskem dopustu, zaposlitvi za krajši delovni čas in pogodb o zaposlitvi za določen čas ter o delu na daljavo in vseživljenjskemu učenju;

58.   meni, da morajo države članice pokazati odprtost v dialogu s socialnimi partnerji v zvezi s posodabljanjem delovnega prava in njegovim prilagajanjem izzivom 21. stoletja, upoštevati argumente socialnih partnerjev in se odzvati na njihovo zaskrbljenost;

59.   meni, da bi se morala Komisija posvetovati ne le s predpisanimi socialnimi partnerji, temveč z vsemi organizacijami in posamezniki, ki jim je zakonodaja namenjena; ugotavlja, da so zlasti mala in srednje velika podjetja ter delavci, ki niso vključeni v sindikate, zdaj premalo zastopani v postopku posvetovanja;

60.   opozarja na pozitivno vlogo, ki jo lahko ima kolektivno pogajanje na nacionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij pri delovnih razmerjih in organizaciji dela, povečanju produktivnosti podjetij in izboljšanju delovnih pogojev ter s tem pri spodbujanju rasti zaposlenosti, ter na možnost, da se s spremembo zakonodaje podpre vloga kolektivnih pogajanj in začne pogajanje za rešitve, ki so primerne za podjetja ter koristijo delojemalcem in delodajalcem;

61.   poziva Komisijo in države članice, naj stalno sodelujejo s socialnimi partnerji v okviru pobude "boljša zakonodaja" ter, kadar je ustrezno, z drugimi pristojnimi predstavniškimi organi civilne družbe glede celotne zakonodaje na področju delovnega prava ali socialne politike, da bi poenostavili upravne postopke, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja in zlasti nova podjetja, kar bi glede na finančni položaj olajšalo povečanje konkurenčnosti, da se ustvarijo delovna mesta;

62.   poudarja, da je treba urediti solidarno odgovornost za splošna ali glavna podjetja, da bi se obravnavale zlorabe pri sklepanju pogodb s čezmejnimi delavci kot podizvajalci ali zunanjimi izvajalci ter vzpostavil pregleden in konkurenčen trg za vsa podjetja na podlagi enakih konkurenčnih pogojev glede spoštovanja delovnih standardov in pogojev; zlasti poziva Komisijo in države članice, naj jasno določijo, kdo v vrsti podizvajalcev je odgovoren za skladnost z delovnim pravom ter plačevanje s tem povezanih plač, prispevkov za socialno varnost in davkov;

63.   izraža globoko prepričanje, da ustvarjanje negotovih in slabo plačanih delovnih mest ni ustrezen odgovor na trend selitve podjetij, ki vpliva na vse več sektorjev; v nasprotju s tem meni, da bodo lahko te sektorje, ki so zdaj premalo konkurenčni, spodbudile naložbe v raziskave, razvoj, usposabljanje in vseživljenjsko učenje;

64.   poziva Komisijo, naj omogoči vzpostavitev sistema za reševanje sporov ter omogoči, da se evropski sporazumi med socialnimi partnerji razvijejo v učinkovito in prožno orodje, ki lahko spodbudi učinkovitejši zakonodajni pristop na evropski ravni;

65.   poziva države članice, naj zmanjšajo omejitve dostopa na trg dela ter tako izboljšajo mobilnost delavcev v EU, kar bo omogočilo hitrejšo uresničitev ciljev enotnega trga in Lizbonske strategije ;

66.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom držav članic in držav kandidatk.

(1) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (2) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 141, (3) UL C 364, 18.12.2000, str. 1. (4) UL L 175, 10.7.1999, str. 43. (5) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 131. (6) UL L 18, 21.1.1997, str. 1. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0463. (8) UL L 45, 19.2.1975, str. 19. (9) UL L 39, 14.2.1976, str. 40. (10) UL L 348, 28.11.1992, str. 1. (11) UL L 216, 20.8.1994, str. 12. (12) UL L 254, 30.9.1994, str. 64. (13) UL L 269, 5.10.2002, str. 15. (14) UL L 14, 20.1.1998, str. 9. (15) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.