Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije "Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja" (KOM(2006)0275),

–   ob upoštevanju člena 299(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o naravnih in gospodarskih omejitvah in omejitvah otokov v okviru regionalne politike(1),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za ribištvo in Odbora za regionalni razvoj (A6-0235/2007),

A.   ker morja in oceani odločilno prispevajo h geografski odličnosti in blaginji EU, in sicer prek najbolj oddaljenih regij, ki predstavljajo 320 000 kilometrov obale EU in tam prebiva tretjina prebivalstva Evrope, vključno s 14 milijoni ljudi, ki živijo na otokih,

B.   ker pomorska industrija in storitve, brez upoštevanja surovin, prispevajo od 3 do 6 % evropskega bruto domačega proizvoda (BDP), obalne regije pa skupaj 40 % BDP, in ker po morju poteka promet z 90 % zunanje trgovine in 40 % notranje trgovine EU, in ker evropska flota obsega 40 % svetovne flote,

C.   ker uporaba Lizbonske strategije pri pomorskih politikah ne zadeva le ciljev, povezanih z izboljšanjem konkurenčnosti, ampak mora učinkovati tudi na druge stebre strategije, kot je ustvarjanje bolj trajnostnih in kakovostnejših zaposlitev v pomorstvu v EU,

D.   ker po oceanih in morjih v Evropi potekajo veliki prometni koridorji, ki zajamejo znaten del prometnega obsega; ker imajo oceani in morja še vedno znaten potencial, kar zadeva svetovne zmogljivosti, in ker oceani in morja zato nimajo le pomembne okoljske vrednosti, temveč imajo tudi socialno in gospodarsko vrednost,

E.   ker je ladijski promet odgovoren za okoli 4 % svetovnih emisij CO2, kar ustreza količini približno 1 000 milijonov ton, in ker emisije pomorskega prometa niso zajete v Kjotskem protokolu; ker bodo – kot navaja študija Mednarodne pomorske organizacije – emisije plinov iz pomorskega prometa do leta 2020 narasle za več kot 70 % in ker se iz hladilnih sistemov na ladjah poleg CO2 vsako leto sprostijo tudi velike količine drugih toplogrednih plinov,

F.   ker so inovativne zamisli, povezane z ladjedelništvom, gonilo boljše učinkovitosti na številnih področjih pomorskih dejavnosti in ker je evropska ladjedelniška industrija in industrija popravila ladij, skupaj s svojo široko mrežo dobaviteljev opreme in storitev, svetovna gonilna sila na področju inovativne pomorske opreme,

G.   ker v tonah na prevoženo miljo ladijski promet proizvede manj emisij toplogrednih plinov kot kateri koli drug način prevoza, tehnološki napredek pa stalno izboljšuje učinkovitost tega sektorja; ker obstaja močna politična volja za spodbujanje ladijskega prometa kot načina za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov tovornega prometa,

H.   ker po ocenah programa Združenih narodov za okolje približno 80 % onesnaževanja morja povzročijo odpadne vode s kopnega,

I.   ker je pomorski promet tudi odgovoren za izpuste velikih količin različnih odpadnih voda v morje, sem sodijo odpadne vode, ki nastanejo pri čiščenju rezervoarjev, odpadne vode iz ladijskih kuhinj ter pralnic in sanitarnih naprav, balastna voda ter nenamernimi izpusti nafte med delovanjem; ker pri delovanju ladje nastanejo tudi različne vrste trdnih odpadkov in se le majhen del teh odloži v pristaniških zmogljivostih za sprejem odpadkov, večji del pa se zažge na morju ali preprosto odvrže v morje,

J.   ker velike ladje prevažajo velike količine nafte za lastno oskrbo, ta nafta pa lahko v primeru nesreče ali incidenta povzroči veliko okoljsko škodo in jo je tudi že povzročila, možnosti za uveljavljanje odškodnin pa so majhne,

K.   ker je po uradnih ocenah približno 80 % nesreč na morju mogoče neposredno pripisati človeški napaki,

L.   ker se trenutno velika večina večjih ladij ob koncu njihove življenjske dobe razstavi v zato prirejenih ladjedelnicah v državah v razvoju, in sicer v nesprejemljivih socialnih in okoljskih razmerah, in ker gre pri prodaji teh ladij neevropskim kupcem v večini primerov za izogibanje Baselski konvenciji o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, v skladu s katero bi morala za te ladje kot nevarne odpadke veljati prepoved izvoza,

M.   ker se gladina morja dviguje, kar ogroža obalne regije, prebivalstvo in industrijske panoge, kot je obalni turizem,

N.   ker raznolikost pomorskih in obalnih dejavnosti od držav članic in njihovih organov zahteva prožno prostorsko načrtovanje,

O.   ker je EU vodilna v svetu kar zadeva omejevanje onesnažujočih emisij pri drugih vrstah prevoza, zaradi česar je evropska industrija postala vodilna v svetu na področju inovacij, in ker je mogoče trajnostno prihodnost evropske industrije dolgoročno zagotoviti le z inovacijami,

P.   ker v EU obstaja več agencij, vključno z Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA), Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic (FRONTEX), Agencijo za nadzor ribištva in Agencijo za okolje, ki se lotevajo različnih nalog, povezanih z morjem, in ker med njimi očitno ni uradnih izmenjav,

Q.   ker so pomorske avtoceste od leta 2004 uvrščene med 30 prednostnih projektov vseevropskih prometnih omrežij, vendar je bil dosežen zelo majhen napredek,

R.   ker so oceani in morja osnova vsega življenja na Zemlji in igrajo pomembno vlogo pri podnebnih spremembah; ker bi moral biti pomemben cilj integrirane pomorske politike zaščititi in trajno ohraniti morske vire; ker je ogrožena četrtina morskih staležev rib in je bilo 17 % te četrtine izkoriščanih v prevelikem obsegu, 7 % staležev se je zelo zmanjšalo, medtem ko se postopoma obnavlja le 1 % staležev; in ker je bilo 52 % staležev rib že izkoriščano tako preobsežno, da njihovo obnavljanje ni več mogoče ter znanstveniki opozarjajo, da bi lahko gospodarski ribolov propadel že do sredine stoletja (leta 2048),

S.   ker je ribištvo močno reguliran gospodarski sektor in je treba zato sprejeti ukrepe, da se zagotovi prevajanje teh predpisov v dobre prakse in dobre rezultate, in ker je za trajnost staleža rib treba upoštevati številne raznolike dejavnike, ki vplivajo na stanje staleža rib, kot so podnebne spremembe, plenilci, onesnaženje, iskanje nafte in plina ter vrtanje, vetrne elektrarne na morju ter pridobivanje peska in proda,

T.   ker se bo v obdobju dvajsetih let ribiški sektor EU preoblikoval zaradi zunanjih dejavnikov, kot so podnebne spremembe in človekova dejavnost, in ker je ob dokazih takšnega preoblikovanja, ki so že očitni v primeru trske v Severnem morju, bistvenega pomena učinkovito spoprijemanje z vzroki za podnebne spremembe,

U.   ker imajo morje in oceani pomembno vlogo pri proizvodnji energije iz alternativnih virov in povečujejo zanesljivost oskrbe z energijo,

V.   ker je treba priznati posebnosti najbolj oddaljenih evropskih regij in otokov, in sicer nezakonito priseljevanje, naravne nesreče, promet, pa tudi njihov vpliv na biološko raznovrstnost,

W.   ker je velik del zunanjih meja EU morskih ter nadzor in varovanje teh meja predstavljata dodatne stroške za obalne države članice,

X.   ker sta Sredozemsko in Črno morje razdeljeni med države članice EU in tretje države, slednje pa imajo na voljo manj sredstev za izvajanje okoljskih predpisov ter zaščitnih in varnostnih ukrepov,

1.   pozdravlja omenjeno Zeleno knjigo ter podpira celostni pristop k pomorski politiki, v katerem so prvič opisana področja pomorske politike, kot so ladjedelnice, ladijski promet, varnost ladij, turizem, ribištvo, pristanišča, morsko okolje, raziskave, industrija, prostorsko načrtovanje in drugo, ter je bila poudarjena njihova medsebojna odvisnost; meni, da je to priložnost za EU in njene države članice, da razvijejo pomorsko politiko, ki je usmerjena v prihodnost in preudarno združuje varstvo morskega okolja ter inovativno in pametno izkoriščanja morja, in sočasno zagotovijo, da trajnost ostaja v središču pomorske politike; meni, da ima EU priložnost začeti z inovativno in trajnostno pomorsko politiko in da to zahteva od držav članic smisel za delovanje za skupen cilj; opozarja, da bo Parlament v prihodnje ocenjeval vsako predsedstvo Sveta glede na dosežen napredek na področju evropske pomorske politike;

2.   pozdravlja pomorsko politiko, ki poziva k povezovanju politik, ukrepov in odločitev, povezanih s pomorskimi zadevami, in spodbuja boljše usklajevanje, večjo odprtost in večje sodelovanje med vsemi akterji, katerih dejanja vplivajo na evropske oceane in morja;

3.   glede na to, da si odgovornost za politike in ukrepe, povezane z morjem, delijo organi EU, nacionalne vlade ter regionalni in lokalni organi, ugotavlja, da bi si morale vlade na vseh ravneh prizadevati za bolj usklajen pristop in zagotavljati, da njihovi ukrepi na pomorskem področju v celoti upoštevajo večplastne povezave med njimi;

4.   poziva Komisijo, naj vključi različna priporočila iz zgoraj omenjene resolucije z dne 15. marca 2007, in še posebej, naj bo ustanovitev upravne enote za otoke pri Evropski komisiji prednostna naloga, da se s tem razvije dolgo pričakovan medsektorski pristop k težavam teh območij, pa tudi, da se v povezavi s prihodnjo pomorsko politiko ustrezno prizna otoke v statističnem programu EU;

5.   podpira načelo umestitve evropske pomorske politike v Lizbonsko strategijo, da se na trajnosten način, utemeljen na znanstvenih spoznanjih, spodbuja gospodarska rast in zaposlovanje; poudarja pomen pomorskega prometa glede na obseg prevoza in gospodarski vpliv; spodbuja Komisijo, naj revidira veljavno zakonodajo skladno z usmeritvami in v okvirih pobude Komisije za boljšo pravno ureditev in Lizbonske strategije; poudarja, da bi bilo treba pozornost nameniti boljšemu izvajanju in krepitvi obstoječe zakonodaje s strani Komisije in držav članic; poudarja evropsko dodano vrednost v praktičnih pobudah, na primer v zvezi z boljšim usklajevanjem in sodelovanjem med državami članicami, da se preprečijo morebitna podvajanja ali protislovja;

Podnebne spremembe kot največji izziv za pomorsko politiko

6.   poudarja, da se morajo na podlagi sedanjih razprav o podnebnih spremembah in prvih objav četrtega ocenjevalnega poročila medvladnega foruma o podnebnih spremembah vsi vpleteni zavedati, da je skrajni čas za ukrepanje in da ima Skupnost na voljo še 13 let, da z novimi tehnologijami prepreči podnebno katastrofo; ugotavlja, da utegne po navedbah poročila določeno sosledje dogodkov, ki se nanaša na dvig morske gladine, prizadeti predvsem obalne države, vročinski vali, poplave, nevihte, gozdni požari in suša pa ves svet; poudarja, da so mogoče tudi težave, povezane z begunci zaradi podnebnih razmer, in druge težave, ki se nanašajo na mednarodno varnost in so posledica morebitnih sporov glede skupnih virov;

7.   poudarja, da mora imeti EU vodilno vlogo in utirati pot v boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da bi morala Skupnost uporabiti svoje prednosti v raziskavah in inovacijah ter prevzeti vodilni položaj in odločno nastopiti na mednarodni ravni;

8.   poudarja, da ima vetrna energija na obalah in pred obalami zelo velike možnosti razvoja in bi lahko precej prispevala k zaščiti podnebja, ter zato poziva Komisijo, naj ukrepa z ustanovitvijo oddelka ali usklajevalne enote za vetrno energijo in sproži akcijski načrt za takšno energijo;

9.   poudarja dejstvo, da mora imeti evropska pomorska politika pomembno vlogo pri boju proti podnebnim spremembam, vsaj s tremi politikami: prvič, občutno je treba zmanjšati emisije snovi z ladij, kot so CO2, SO2 in dušikov oksid; drugič, uvesti je treba trgovanje z emisijami tudi za ladijski promet; tretjič, v ladijskem prometu je treba začeti uporabljati in spodbujati obnovljive vire energije, kot sta vetrna in sončna energija; poziva Komisijo, da predlaga predpise za učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v pomorskih območjih, in Evropsko unijo, da sprejme odločne ukrepe za vključitev morij v mednarodni sporazum o podnebnih spremembah;

10.   je zaskrbljen zaradi poročil, ki navajajo, da so emisije ogljikovega dioksida na morju višje od predvidevanj in predstavljajo do 5 % svetovnih emisij ter naj bi po napovedih v naslednjih 15 do 20 letih narasle za 75 %, če ne bodo sprejeti ukrepi za omejevanje tega trenda; poudarja, da so emisije toplogrednih plinov z ribiških plovil visoke; opaža pomanjkanje napredka glede tega vprašanja v okviru Mednarodne pomorske organizacije, navkljub mandatu, ki ga je s Kjotskim protokolom dobila pred desetimi leti;

11.   priznava, da se morajo politike, če želi morska strategija postati okoljski steber pomorske politike, v celoti dopolnjevati, da se zagotovi doslednost pristopa EU; priznava, da bi skladiščenje ogljikovega dioksida v geoloških strukturah pod morskim dnom lahko zagotavljalo del nabora ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje, in poziva k oblikovanju jasnega zakonodajnega in regulativnega okvira za uporabo te tehnologije;

12.   vztraja, da mora načrtovanje razvoja na dolgih obalah Skupnosti – in sicer mestnega razvoja, industrijskih območij, pristanišč in marin, rekreacijskih območij itd. – izrecno upoštevati posledice podnebnih sprememb ter z njimi povezano dvigovanje morske gladine, vključno z vse pogostejšimi in vedno močnejšimi nevihtami ter višjimi valovi;

13.   poudarja pomembnost celostnega pristopa, kot je celosten pristop za upravljanje obalnih območij (ICZM), da bi bili ukrepi učinkoviti;

Boljši evropski ladijski promet z boljšimi evropskimi ladjami

14.   poudarja, da je pomorski promet bistven del svetovnega gospodarskega sistema in da je ladijski prevoz blaga trenutno okolju najmanj neprijazen način prevoza; kljub temu meni, da ladijski promet zelo obremenjuje okolje ter je zato nujno trajnostno ravnotežje med varstvom okolja in gospodarskim izkoriščanjem evropskih oceanov, pri čemer mora biti zagotavljanje trajnosti absolutna prednostna naloga; poziva Komisijo, naj varuje to ravnotežje pri oblikovanju svojih prihodnjih predlogov o pomorski in pristaniški politiki;

15.   poudarja, da spodbujanje pomorskega prometa kot trajnostne vrste prometa zahteva razvoj in razširitev pristanišč ter pristaniških območij;ugotavlja, da pristanišča pogosto sovpadajo z območji Nature 2000 ali nanje mejijo, ta območja pa so zaščitena z direktivo o habitatih(2) in pticah(3), in poudarja potrebo po konstruktivnih pristopih in pobudah med upravljavci pristanišč in pristojnimi organi za varstvo narave, da se dosežejo rešitve, sprejemljive za pristaniške organe, regulativne organe in širšo družbo, ki bodo upoštevale duh in cilje te direktive in hkrati pristaniščem omogočale, da ohranijo osrednjo vlogo oken v svet;

16.   meni, da bi si morala evropska pomorska politika prizadevati za ohranjanje in okrepitev položaja evropskih pomorskih industrijskih panog in specializiranih dejavnosti ter se izogibati politikam, ki spodbujajo preusmerjanje k zastavam tretjih držav, kar ogroža varnost in zaščito morja ter izčrpava evropsko gospodarstvo; poudarja, da je zaščito morskega okolja lažje doseči z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za vse ladje ne glede na njihovo zastavo in pristanišče, v katerem pristanejo;

17.   meni, da je inovativna in konkurenčna evropska pomorska proizvodna industrija osrednjega pomena za doseganje trajnostne rasti v skladu z Lizbonsko strategijo; poudarja, da napredek evropskih ladjedelnic v zadnjih letih ob upoštevanju vse večjih proizvodnih zmogljivosti drugje po svetu ne bi smela voditi k samozadovoljnosti, zato poziva k nadaljnjim prizadevanjem za okrepitev konkurenčnosti in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev;

18.   poziva Komisijo, naj na ravni Svetovne trgovinske organizacije zagotovi podporo evropskim ladjedelnicam, ki so nenehno izpostavljene nelojalni konkurenci azijskih ladjedelničarjev;

19.   pozdravlja delovni dokument Komisije z naslovom "Poročilo o napredku LeaderSHIP 2015" (KOM(2007)0220) in poudarja zlasti uspeh novega celovitega pristopa k industrijski politiki, ki ga je kot eno od prvih sektorskih pobud uvedel program LeaderSHIP 2015;

20.   poudarja, da lahko boljše (čezmejno) usklajevanje in sodelovanje med morskimi pristanišči ter bolj uravnotežena vseevropska delitev odgovornosti med pristanišči znatno prispevajo k izogibanju netrajnostnemu kopenskemu prometu;

21.   meni, da vodilna vloga EU na področju strožjih mejnih vrednosti ni ovira, ampak priložnost za evropsko industrijo; v zvezi s tem poziva države članice in Skupnost, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje raziskav in razvoja učinkovitejših in čistejših ladijskih in pristaniških tehnologij;

22.   priznava, da bodo v bližnji prihodnosti emisije onesnaževal zraka z ladij presegle tiste s kopnega; ponovno opozarja na svojo zahtevo Komisiji in državam članicam v okviru tematske strategije o kakovosti zraka, naj sprejmejo nujne ukrepe za zmanjšanje emisij v sektorju ladijskega prevoza, in poziva Komisijo, naj posreduje predloge:

23.   vidi velik potencial za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv in emisij CO2 v sektorju pomorskega prometa, zlasti prek davčnih spodbud za uporabo tovrstnih goriv ter večjih spodbud za raziskave in razvoj, in pa med drugim s spodbujanjem uporabe biogoriv in nadaljnjih raziskav o njih ter z večjo uporabo vetrne energije za pogon ladij; vendar poudarja, da morajo biti biogoriva, katerih okoljska učinkovitost in ravnovesje CO2 morata biti nesporna v njihovem celotnem življenjskem ciklusu, obvezno potrjena z okoljskega in družbenega vidika;

24.   meni, da prizadevanja za preprečevanje onesnaževanja, ki ga povzročajo ladje, in odzivanje nanj, ne bi smela biti omejena na onesnaženje z nafto, ampak bi morala biti usmerjena v vse vrste onesnaževanja, zlasti tistega, ki ga povzročajo nevarne in zdravju škodljive snovi; s tem v povezavi ugotavlja, da je vloga agencije EMSA bistvena in da bi morala postopoma prevzeti več nalog, čeprav bi morale biti te vedno le dopolnilo nalogam, ki jih izvajajo države članice na področju preprečevanja onesnaževanja in odzivanja nanj; zato meni, da je treba zagotoviti ustrezno finančno varnost za financiranje nalog, zaupanih agenciji EMSA;

25.   pozdravlja operacijski sistem CleanSeaNet za spremljanje in odkrivanje onesnaževanja z ladij, ki bo obalnim državam pomagal izslediti in prepoznati onesnaževalce na območjih v njihovi pristojnosti; poziva države članice, naj v svojo zakonodajo nemudoma prenesejo Direktivo 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve(4);

26.   odobrava dejavnosti Komisije na področju ladijske in pomorske varnosti po nesrečah tankerjev Erika in Prestige, ki so predvsem pripeljale do zakonodajnih svežnjev o ukrepih za pomorsko varnost;

27.   poziva Svet za promet, naj čim prej obravnava tretji zakonodajni sveženj o pomorski varnosti in skupaj s Parlamentom sprejme odločitev, da ne bi prišlo do dvomov o verodostojnosti;

28.   poziva Komisijo, naj okrepi vse ukrepe v zvezi s civilno in kazensko odgovornostjo v primeru nesreče ali incidenta ter pri tem upošteva načeli subsidiarnosti in delitve oblasti ter mednarodni pravni okvir;

29.   opozarja na svojo resolucijo z dne 21. aprila 2004 o izboljšanju varnosti na morju(5) in poziva Komisijo, naj pri naslednjih korakih bolj upošteva človeški dejavnik;

30.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Baltsko morje trenutno eno najbolj onesnaženih morij na svetu, in opozarja Komisijo na svoj prejšnji poziv k pripravi priporočila o strategiji EU za Baltik, v katerem naj predlaga ukrepe za izboljšanje stanja okolja v Baltskem morju, zlasti za zmanjšanje evtrofikacije Baltika in preprečevanje izpustov nafte ter drugih strupenih in škodljivih snovi v morje; opozarja, da bi bilo treba pri izvajanju medregionalnih projektov za izboljšanje baltskega okolja v celoti izkoristiti obstoječe instrumente za sodelovanje, kot so programi INTERREG;

31.   poziva, naj se na območjih Baltskega morja, ki so okoljsko občutljiva in zahtevna za plovbo, zlasti Kadetrinne, Skagerrak/Kattegatt, Veliki Belt in Sund, določijo posebne cone, kjer ladje za plovbo po odprtem morju, še posebej tankerji, ne bodo več smele pluti brez pilota, ter poziva Komisijo in države članice, naj v okviru pristojnih mednarodnih organov, zlasti Mednarodne pomorske organizacije, začnejo s pripravami ustreznih ukrepov;

32.   ponovno poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu čim prej posreduje predlog za zagotavljanje, da se v novih ladjah tudi nafta za lastno oskrbo z gorivom skladišči v varnejših rezervoarjih z dvojnim trupom, saj tovorne ladje ali ladje za prevoz zabojnikov pogosto prevažajo težke frakcije nafte za pogonsko gorivo, katerega količina je lahko znatno večja od tovora manjših naftnih tankerjev; meni, da bi se morala Komisija, preden poda takšen predlog, prepričati, ali so obstoječa pravila Mednarodne pomorske organizacije iz resolucije MEPC. 141(54) dovolj za zagotavljanje varnega prevoza nafte za lastno oskrbo, ki se uporablja kot gorivo;

33.   poziva Komisijo, naj poostri nadzor v zvezi z izvajanjem pravil o obvezni uporabi dvojnega trupa;

34.   poziva k uveljavljanju najvišjih varnostnih standardov za vse ladje, ki pristajajo v evropskih pristaniščih, v zvezi s tem poziva, da Evropa odigra vodilno vlogo; se zaveda, da teh zahtev ni mogoče razširiti na vse ladje na območju 200 milj;

35.   je zaskrbljen, ker vedno manj dobro usposobljenih mladih Evropejcev opravlja delo častnikov ali članov posadke na evropskih ladjah, kar povzroča skrbi glede morebitnega velikega bega možganov; meni, da bi boljši delovni pogoji, v skladu z določbami Mednarodne organizacije dela in Mednarodne pomorske organizacije, lahko pripomogli k temu, da bi se več Evropejcev odločilo za poklicno pot na morju;

36.   poziva države članice in zainteresirane strani v pomorskem sektorju, naj pregledajo načrte poklicnega napredovanja in možnosti vseživljenjskega učenja v pomorskem sektorju, najprej zato, da se omogoči praktično uporabo pridobljenih spretnosti in izkušenj, in nato z namenom uvedbe sistemov za prehajanje med pomorskimi in kopenskimi delovnimi mesti, s čimer se ohranjajo znanje in izkušnje ter izboljšajo možnosti poklicnih poti;

37.   podpira odprta pogajanja o sporazumu med socialnimi partnerji v Evropski uniji o prenosu Konvencije IAO o delovnih normah v pomorskem prometu iz leta 2006, ob upoštevanju prepovedi regresije, ki je določena v njem; zagovarja obvezo držav članic do ratifikacije in prenosa te konvencije v okviru bodoče pomorske politike EU; poziva Komisijo, naj stori vse, da bi sprejetje konvencije IAO o delu v ribiškem sektorju, ki ni uspelo leta 2005, uspelo leta 2007;

38.   meni, da bi morali socialni partnerji pregledati izključitev pomorščakov iz socialnih direktiv, kot je predlagano omenjeni zeleni knjigi;

39.   meni, da so ribiči in mornarji na mnogih področjih izključeni iz socialne zakonodaje EU (npr. iz Direktive 98/59/ES(6) o kolektivnih odpustih, Direktive 2001/23/ES(7) o ohranjanju pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, Direktive 2002/14/ES(8) o obveščanju in posvetovanju z delavci in Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(9)); poziva Komisijo, da te izjeme obravnava v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji;

40.   poziva države članice in lastnike ladij, naj sklenejo partnerstvo za usposabljanje dobrih pomorščakov in častnikov, kot se to že uspešno izvaja na Danskem, ter s politikami izobraževanja in usposabljanja razširijo njihovo znanje o pomorski dediščini in navdušenje nad njo ter zagotovijo dodatne spodbude za dejavnosti in poklice, povezane z morjem; poziva Komisijo, naj ustvari pogoje, potrebne za finančno in svetovalno podporo tem partnerstvom;

41.   poziva k uvedbi evropskega znaka kakovosti, v skladu z razvrščanjem v belem seznamu Mednarodne pomorske organizacije, za ladje, ki ustrezajo najnovejšim varnostnim standardom in socialnim pogojem, kar bo tem ladjam zagotavljalo prednostno obravnavanje pri pomorski inšpekciji;

42.   opaža pomanjkanje izkušenih in dobro usposobljenih strokovnjakov, s katerim se sooča industrija; predlaga uvedbo posebnih tečajev usposabljanja za poveljnike in posadke plovil, ki opravljajo ribolovne dejavnosti, da se zagotovi osnovno razumevanje znanstvenih disciplin, ki vplivajo na njihov industrijski sektor, vključno z zagotavljanjem razumevanja pomena okoljskega upravljanja in okoljske trajnosti kot pripomočkov za postopen razvoj ekosistemsko utemeljenega pristopa k uspešnemu upravljanju ribištva;

43.   poziva Komisijo, naj oblikuje načrte poklicnega preusposabljanja za ribiče, s katerimi se jih spodbudi k osredotočanju na nove prakse, ki podpirajo uporabo znanja v povezavi z delom na morju; opozarja, da sta med morebitnimi cilji lahko sektorja priobalnega ribogojstva in ekološkega turizma;

44.   poudarja pomen izboljšanja javne podobe ribolovnega sektorja, ki trenutno trpi zaradi pomanjkanja ugleda; meni, da je boljše zdravstvene in varnostne razmere na plovilih ter plače in pogoje za posadke mogoče doseči le v trajnostnem in donosnem industrijskem sektorju ter da je treba več sredstev nameniti raziskavam in izobraževanju, usmerjenem v izboljšanje znanja in spretnosti;

45.   ugotavlja, da je osrednji cilj politike morij in oceanov oblikovanje pogojev, ki zagotavljajo higieno, varnost in udobje delavcev v ribiški industriji, tako samih ribičev kot ljudi, ki delajo v sektorjih, povezanih z ribolovom;

46.   meni, da ima koncept družbene odgovornosti v primerjavi z zakonodajo omejeno vrednost v povezavi z ohranjanjem morskega okolja ter, da mora zato ustrezna zakonodajna podlaga še naprej podpirati program Skupnosti za ohranjanje okolja, ki ga v želji, da pokažejo svoje odgovorno ravnanje, še krepijo podjetja s prostovoljnimi ukrepi;

47.   obsoja razmere, v katerih se zdaj v državah v razvoju razstavljajo ladje, in poziva Komisijo, naj pripravi predloge za izboljšanje delovnih pogojev v dokih, kjer se te ladje razstavljajo, ter razišče vse možnosti na področju kazenskega prava, ki jih zagotavlja Sodišče Evropskih skupnosti, da bi se tudi v pomorskem sektorju uporabilo načelo plačila povzročitelja obremenitve, kot to velja v drugih panogah; pozdravlja objavo Zelene knjige o izboljšanju razstavljanja ladij (KOM(2007)0269); v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pripravi predlog za "zelen potni list", ki bi bil uvrščen med ladijske dokumente in v katerem bi bile navedene vse strupene snovi, ki jih vsebuje ladja; meni, da bi morala Skupnost obravnavati vprašanje recikliranja ladij s sklenitvijo obvezujoče mednarodne konvencije, ki je predvidena za leto 2008 ali 2009, do takrat pa slediti smernicam Mednarodne pomorske organizacije;

48.   meni, da je ladjedelnicam in industriji pomorske opreme v Uniji uspelo, da so ostale konkurenčne z vlaganjem v inovativne proizvode in postopke ter z oblikovanjem na znanju temelječih tržnih niš; meni, da bi morala evropska pomorska strategija vzpostaviti pogoje, ki bi pripeljali do ohranitve vodilnega položaja Unije na teh trgih, na primer s spodbujanjem razvoja mehanizmov za prenos pomorske tehnologije;

49.   poziva države članice, naj v celoti izkoristijo smernice Skupnosti o državni pomoči, ki se nanašajo na stroške zaposlovanja in obdavčevanje, s posebnim poudarkom na sistemu obdavčevanja na tonažo; meni, da je imelo poročilo o napredku programa LeaderSHIP 2015 pozitiven vpliv in da je treba ohraniti upravičenost pomorskega sektorja do državne pomoči, da se spodbujajo inovacije;

50.   poziva, naj se v prihodnosti pretovarjanje nafte ali drugih strupenih tovorov na morju omeji na skrbno določene cone, ki so pod nadzorom, da se v primeru izpustov onesnaževal v morje lažje ugotovi, kdo je za to odgovoren; ugotavlja, da ladijski promet prispeva k onesnaženju morja in morebiti k motnjam v ekosistemih, ker se v morja in oceane vnašajo tuje vrste, ki so v odpadnih balastnih vodah, in ker se uporabljajo kemikalije v premazih proti obraščanju, ki vplivajo na ribje hormone; poudarja, da so tudi naftni madeži velika nevarnost na morju;

51.   poziva k zagotavljanju usposabljanja in obveščanja z zbiranjem, analizo in razširjanjem najboljših praks, tehnik, instrumentov za spremljanje praznjenja cistern in inovacij za preprečevanje onesnaževanja z nafto ter zdravju škodljivimi in nevarnimi snovmi ter k razvoju tehničnih rešitev z inšpekcijskimi pregledi in satelitskim nadzorom, z namenom spremljanja nenamernih ali namernih razlitij;

Boljša evropska obalna politika, vključno z boljšimi evropskimi pristanišči

52.   poudarja, kako pomemben je prispevek k celostni pomorski politiki, ki ga lahko doprinesejo ozemeljsko sodelovanje in povezovanje obalnih regij zahvaljujoč spodbujanju skupnih strategij v prid konkurenčnosti obalnih regij; meni, da je sodelovanje regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani nujno za uspeh evropske pomorske politike in pozdravlja dejstvo, da evropske obalne regije razvijajo vedno tesnejše medsebojno sodelovanje in omrežja;

53.   meni, da bi si morale Komisija, države članice in regije še posebej prizadevati za izboljšanje ozaveščenosti o pomorskih vprašanjih; meni, da bi to lahko vključevalo odlikovanja, na primer za zgledne turistične projekte, okolju prijazno plovbo ali posebne prispevke k pomorskemu izobraževanju; v zvezi s tem predlaga, da se kot način spodbujanja najboljših praks nagrajuje vzorčne pomorske regije; poudarja pomen te pobude, ki bi jo morala spodbujati Komisija, v zvezi z uvedbo evropskega dneva pomorstva, namenjenega obeleževanju pomorskega sektorja; poudarja, da bi bilo treba ob podpori Komisije v srednjih šolah uvesti pilotne predmete "pomorskega izobraževanja";

54.   poudarja, da je za razvoj otokov in obalnih območij izjemno pomembno, da se določijo količinske omejitve za izpuste fosforja in dušika v Baltsko morje, glede na dejstvo, da je stanje morja bistveno za turizem in z njim povezane dejavnosti; poudarja, da sta potrebna niz jasnih in lahko razumljivih pravil ter priročnik, ki jasno razloži spodbude in njihove posledice;

55.   spodbuja regije in države članice, naj uporabijo instrumente kohezijske politike za doseganje nadaljnjega vključevanja v pomorsko in obalno politiko, spodbujanje podjetništva ter ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij, s čimer se pripomore k preseganju težav s sezonskim zaposlovanjem; poziva še posebej k ustanovitvi mreže regij pomorske odličnosti v okviru cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja;

56.   meni, da je zelo pomemben razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja na atlantski obali, ki utegne biti izpostavljena cunamijem;

57.   poudarja bistven pomen pristanišč in vlogo, ki jo imajo kot lijaki mednarodne trgovine, kot gospodarska gonila in ustvarjalci delovnih mest za obalne regije ter kot tranzitni prostor za ribištvo, prav tako pa so tudi pomembne točke varnostnega nadzora;

58.   poziva države članice in Komisijo, naj zaradi onesnaženja zraka v številnih pristaniških mestih in regijah znatno povečajo spodbude za oskrbo ladij v pristaniščih z energijo s kopnega, če je to stroškovno učinkovito in prinaša okoljske koristi; zato poziva k reviziji Direktive 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije(10), da bi bile tiste države članice, ki uporabljajo možnost oprostitve obdavčenja nafte za lastno oskrbo, kot določa člen 14 te direktive, obvezane v enaki meri oprostiti davka tudi električno energijo s kopnega;

59.   poziva k reviziji Direktive 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora(11), da bi morale vse ladje, ki pristanejo v pristanišču države članice, odložiti 100 % svojih trdnih in tekočih odpadkov;

60.   meni, da vzrok za prihodnje zastoje pri prevozu blaga ne bodo toliko sprejemne zmogljivosti pristanišč, ampak zlasti povezava pristanišč z evropskimi kopenskimi prometnimi omrežji; meni, da je najboljša možna povezava evropskih pristanišč z notranjostjo bistvena za kar najboljše izkoriščanje možnosti pomorskega prometa, zato poziva k razvoju teh povezav, kjer so potrebne, pri čemer naj imajo prednost okolju prijaznejše oblike prometa, kot so železnice ali celinske plovne poti;

61.   glede na velik pomen vodnega prometa, tako na notranjem trgu kot med Unijo in njenimi trgovinskimi partnerji, meni, da bi morala nova pomorska strategija EU vključevati pristaniško strategijo, ki bi pristaniščem omogočala, da se razvijajo in tako odzivajo na dogajanja na trgu in na povpraševanje, pri čemer upoštevajo zadevno zakonodajo, da se vzpostavi ugodno okolje za naložbe in s tem omogoči nastanek zadostnih pristaniških zmogljivosti, ki bodo lahko sprejele vse večji pretok pomorskega tovornega prometa; vztraja, da je treba to strategijo razviti skladno s sedanjimi razpravami o evropski pristaniški politiki, da se prepreči podvajanje dela;

62.   ugotavlja, da je Evropa priljubljena turistična regija za lastnike jaht, križarjenja in potapljanje; spodbuja pomorske regije, da vlagajo v pomorsko infrastrukturo in z njo povezane infrastrukture, da bi imele koristi od tega rastočega trga ter bi hkrati zagotavljale zaščito habitatov, vrst in morskih ekosistemov na splošno; poziva Komisijo, naj pomaga določiti usklajene standarde za objekte in tehnično opremo, da se zagotovi visoka raven kakovosti storitev po celotni Uniji;

63.   podpira oblikovanje več pomorskih grozdov, ki izkoriščajo pridobljene dobre izkušnje in prakse, ki se na tem področju že izvajajo, ter meni, da je treba tem zgledom slediti in jih spodbujati; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje gospodarske konkurenčnosti obalnih regij s spodbujanjem raziskav, oblikovanjem središč pomorske odličnosti ter tehnološkim razvojem in inovacijami pa tudi sodelovanjem med podjetji (mreže, grozdi, javni partnerji) in zagotavljanjem boljših podpornih storitev, usmerjenih v zmanjševanje odvisnosti teh regij od zelo omejenega števila (tradicionalnih) gospodarskih dejavnosti;

64.   ponovno potrjuje svoje stališče z dne 14. novembra 2006 o Direktivi o morski strategiji(12), še posebej kar zadeva prepovedi in/ali merila za sistematično/namerno odlaganje kakršnihkoli trdih snovi, tekočin ali plinov v vodni steber ali morsko dno/podtalje; nadalje meni, da bi moralo biti vsako skladiščenje ogljikovega dioksida na morskem dnu in v podtalju odobreno v skladu z mednarodnim pravom, zanj bi morala biti opravljena predhodna okoljska presoje vplivov, moralo pa bi biti tudi v skladu z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(13) in z ustreznimi mednarodnimi konvencijami ter predmet rednega spremljanja in nadzora;

65.   je zato prepričan, da se lahko obnovljivi viri morskega okolja uporabljajo na trajnosten način, tako da so ta raba in posledično gospodarske koristi dolgoročne, ter se morajo tako uporabljati; zato poudarja potrebo po različnih zadevnih politikah, da se prilagodi zahtevam za zdravo morsko okolje; s tem v zvezi poziva tudi k večji uporabi vetrne energije na obalah in pred obalami, da bi se z vidika zaposlovalne in gospodarske politike trajnostno izkoriščal njen potencial;

66.   vztraja pa, da mora upravljanje obalnih območij imeti kot enega osrednjih ciljev ohranitev morskega okolja, ne pa izločanje redkih vzorčnih območij kot primerkov prizadevanj po ohranjanju, zlasti glede na Priporočilo št. 2002/413/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju strategije za celostno upravljanje obalnih območij v Evropi(14);

67.   v tem kontekstu se strinja s Komisijo, da obstaja naravna meja količine človeških dejavnosti, v smislu gostote prebivalstva in industrijskih dejavnosti, ki jih obalna območja lahko prenesejo brez resnega in mogoče nepopravljivega slabšanja okolja; zato podpira stališče Komisije, da je potrebna celovita študija, da bi bili sposobni prepoznati te meje ter v skladu z njimi napovedovati in načrtovati;

68.   opozarja, da bo tridimenzionalno kartiranje morskega dna izredno pomembno ne le za ribiško industrijo, ampak tudi za energetski sektor, okoljevarstvenike in celo za obrambne interese; meni, da je očitna velika poslovna vrednost takšnih kart, utegnile pa bi pomagati tudi pri reševanju vprašanja financiranja te dejavnosti; meni, da bi lahko izboljšani podatki v celotnem morskem sektorju pomenili boljše vremenske napovedi, informacije o pričakovani višini valov ter veliko drugih elementov, ki spodbujajo varnost in razvoj;

69.   poziva k razvoju vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganj poškodb obalnih območij zaradi naravnih nesreč, kot so poplave, erozija, nevihte in cunamiji, ter za upravljanje s temi tveganji; prav tako poudarja potrebo po sprejetju ukrepov Skupnosti za odpravljanje nevarnosti za evropske obalne ekosisteme, ki jih ogrožajo različne človekove dejavnosti;

70.   meni, da gradnja objektov za zaščito obale za obrambo proti dvigovanju morske gladine lahko povzroči izgubo habitata, medtem ko samo dvigovanje povzroča "krčenje obale" slanih močvirij in blatnih obal, pa tudi erozijo peščenih sipin, torej habitatov, ki so bogati z rastlinami in živalmi; poziva k dolgoročni strategiji za ohranjanje objektov za varovanje obale in zaščito proti dvigovanju morske gladine ter za čim manjšo izgubo habitata;

71.   spodbuja razvoj novih omrežij za izvajanje projektov in dejavnosti v obliki partnerstev med zasebnim sektorjem, nevladnimi organizacijami, lokalnimi oblastmi in regijami za doseganje večje dinamičnosti, inovacij in učinkovitosti ter izboljšanje kakovosti življenja v obalnih območjih;

72.   poudarja potrebo, da se z izboljšanjem dostopnosti in notranje prometne infrastrukture poveča privlačnost obalnih regij, ne le kot krajev za preživljanje prostega časa, ampak tudi kot krajev za življenje, delo in naložbe; prav tako poziva k sprejetju ukrepov za boljše storitve splošnega interesa (zdravje, izobrazba, voda in energija, informacije, komunikacijske tehnologije, poštne storitve, odpadna voda in ravnanje z odpadki), pri čemer je treba upoštevati sezonske demografske spremembe;

73.   glede na to, da velik delež celotnega onesnaženja evropskih morij prihaja s kopnega, nujno poziva države članice, naj takoj začnejo z izvajanjem vseh sedanjih in prihodnjih evropskih pravnih aktov na tem področju; poleg tega poziva Komisijo, naj predloži akcijski načrt za zmanjšanje tega onesnaževanja; meni, da mora biti pri tem pomembna tudi finančna podpora projektov za zmanjšanje onesnaževanja v tretjih državah, ker raven filtrirnih in čistilnih sistemov v teh državah pogosto zelo zaostaja za evropskimi standardi in zato bi lahko namenjena finančna sredstva imela velik učinek;

74.   opozarja, da večina onesnaženja morskega okolja izvira iz kopenskih virov, vključno, a ne zgolj, s kmetijskim odtekanjem in industrijskimi emisijami, ki imajo posebej škodljive posledice v zaprtih in polzaprtih morjih; poudarja, da mora EU posebno pozornost posvetiti tem področjem in z ukrepi omejiti in preprečiti nadaljnje onesnaženje; prav tako meni, da je v ta namen mogoče uspešno uporabiti novo tehnologijo za globalno nadzorovanje okolja in varnosti (GMES);

75.   upošteva, da je pomorski sektor eno od redkih področij, kjer ne velja načelo, da plača povzročitelj obremenitve; meni, da bi morale panoge, ki izpuščajo odpadne vode, industrija, ki se ukvarja s pridobivanjem peska in proda, podjetja za pridobivanje pomorske energije ter vsa druga podjetja, ki jih je mogoče obravnavati kot vir onesnaženja morskega okolja, čeprav se nahajajo na kopnem, prispevati v sklad EU, ki bi bil namenjen obnavljanju staleža in ohranjanju morskega rastlinstva in živalstva, vključno s staležem rib, ter da bi si morala Komisija prizadevati za zagotavljanje enotnejše in učinkovitejše uporabe načela plačila povzročitelja obremenitve;

76.   poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za nadzor onesnaževal (okoljskega onesnaževanja morij), ki prihajajo iz kmetijskih odplak, odtočnih vod ali industrijskih odpadnih vod ali smeti, pogosto plastike, s katerimi se lahko morski sesalci, želve ali ptiči zadušijo; takšna onesnaževala so vse večja nevarnost, saj močno vplivajo na ribiški sektor in na turizem ter zmanjšujejo kakovost in zdravstveno neoporečnost ribiških proizvodov, ki so namenjeni za prehrano ljudi; poziva Komisijo, naj nujno pozove države članice, da v zvezi s plovili za dolgo plovbo izvajajo Prilogo V Konvencije MARPOL, ki prepoveduje izpuste plastičnih odpadkov in pepela, ki ostane pri sežiganju plastike, v morje; poziva Komisijo, naj spremeni Direktivo 2000/59/ES o pristaniških zmogljivostih za sprejem, da se izboljša primernost in razpoložljivost tovrstnih zmogljivosti v EU ter končno zmanjša izpuste odpadkov v morje;

77.   poziva EU, naj v okviru mednarodne pomorske politike ter Konvencije ZN z dne 10. decembra 1982 o pomorskem pravu in Sporazum z dne 28. julija 1994 o izvajanju zadev, ki jih ureja del XI Konvencije(15), izboljša mednarodna pravila o varnosti v pomorskem prometu, preprečevanju onesnaževanja morja ter varstva in ohranjanja morskega okolja; poleg tega poziva oblasti EU, naj si posebej prizadevajo za zagotovitev, da države članice učinkovito uporabljajo pravno zavezujoče postopke za reševanje sporov na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo s sedežem v Hamburgu, ki je bilo ustanovljeno leta 1996 na podlagi Konvencije ZN o pomorskem pravu, ker države članice doslej sporov žal niso reševale na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo;

78.   spodbuja Komisijo, naj izvede posebne, znanstveno utemeljene statistične in druge študije o okoljskih in družbenogospodarskih vidikih pomorskih regij za spremljanje in nadzorovanje vpliva, ki ga ima razvoj gospodarskih, športnih in rekreativnih dejavnosti v teh regijah;

79.   je zaskrbljen zaradi pomanjkanja dobro izobražene delovne sile v pomembnih pomorskih gospodarskih sektorjih na kopnem; prav tako meni, da lahko na področju zaposlovanja skupno prizadevanje držav članic in zadevnih podjetij prispeva k zmanjšanju te težave;

80.   poziva Komisijo in države članice, naj vključijo vse zadevne zainteresirane strani v vse stopnje postopka za izboljšanje pomorske politike EU pri izvajanju in uveljavljanju veljavne zakonodaje ter oblikovanju novih pobud;

Trajnostni obalni turizem

81.   poudarja dejstvo, da je turizem, če se pametno razvija, trajnostni vir prihodkov za lokalna gospodarstva, ki zagotavlja boljše okolje in njegovo varovanje ter spodbujanje in ohranjanje kulturnih, zgodovinskih in okoljskih značilnosti, obrti in trajnostnega pomorskega turizma; zato zlasti poziva k naložbam v turistično infrastrukturo povezano z jadranjem, potapljanjem in križarjenji ter v varovanje in spodbujanje morskih arheoloških zakladov;

82.   poudarja, da načelo subsidiarnosti velja za turizem; poudarja potrebo po upoštevanju nacionalnih načrtov, zasnovanih na izkušnjah in dobrih praksah;

83.   poudarja, da je pomanjkanje ustreznih in primerljivih podatkov ena od ključnih težav pri pridobivanju zanesljivih podatkov o razmerah v zaposlovanju v obalnem turizmu;

84.   prav tako meni, da so čisto okolje ter dobra kakovost zraka in vode bistvenega pomena za obstoj sektorja, in, da je treba zato pri vseh prihodnjih evropskih turističnih projektih upoštevati vidike ekološke sprejemljivosti in trajnosti;

85.   ugotavlja, da je Evropa priljubljena destinacija za križarjenje; poudarja, da mora biti izvajanje storitev organizirano tako, da se zagotovi odprto konkurenco in zadovolji potrebo po boljši infrastrukturi v zvezi s to dejavnostjo;

86.   meni, da se morajo tradicionalne sezonske dejavnosti razviti v celoletne dejavnosti; poudarja, da mora sektor izkoristiti priložnost in vlagati v trajnostne, celoletne turistične dejavnosti; meni, da podaljševanje sezone lahko ustvari delovna mesta in poveča gospodarsko uspešnost; poudarja, da imajo lahko primeri najboljše prakse v smislu trajnosti in okoljskega izobraževanja velik vpliv na pojem turizma; izpostavlja, da je za sektor in obalno okolje bistveno, da imata koristi od podaljšanja sezonskega delovnega obdobja;

87.   meni, da je treba v Evropski agendi 21 za trajnost evropskega turizma upoštevati posebnost obalnega turizma – in otoškega turizma – ter predložiti uporabne pobude in izmenjati dobre prakse, učinkovite pri odpravljanju sezonskega turizma, kot je na primer razvoj turizma za starejše občane;

88.   poziva Komisijo, naj predlaga trajnostno evropsko pomorsko strategijo za turizem, v kateri bo upoštevan celosten političen pristop;

Trajnostno pomorsko okolje

89.   opozarja na svojo resolucijo z dne 14. novembra 2006 o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja(16) in ponovno poudarja zlasti, da mora

90.   priznava, da je zdravo morsko okolje osnova za trajnostni razvoj sektorja ladijskega prevoza v EU, in opozarja na zavezo EU k vključevanju okoljske razsežnosti v vse vidike politike Skupnosti;

91.   vztraja, da je čisto morsko okolje z zadostno biološko raznovrstnostjo, ki zagotavlja ustrezno delovanje njegovih ekosistemov, ključno za Evropo; poleg tega vztraja, da zaradi vrednosti morskih območij koristi dobrega stanja morskega okolja v EU znatno presegajo možne gospodarske koristi od izkoriščanja različnih sestavnih delov morja, obalnih voda in porečij ter da je zato nujna ohranitev in, v veliko primerih, obnovitev morskega okolja EU;

92.   opozarja, da je načelo pristopa k upravljanju človekovih dejavnosti, ki temelji na ekosistemih, eden ključnih elementov tematske strategije o morskem okolju; vztraja, da se to načelo uporabi tudi v zvezi s pomorsko politiko;

93.   ponovno poudarja, da morajo biti merila, uporabljena za opredelitev dobrega stanja okolja, zadosti daljnosežna, ker bodo ti cilji kakovosti verjetno dolgoročno merilo za prihodnje akcijske programe;

94.   prav tako meni, da je treba ukrepe za izboljšanje kakovosti vode sprejeti čim prej, in je zato zaskrbljen zaradi podaljšanega predlaganega časovnega roka iz predloga Direktive o morski strategiji;

95.   vztraja, da je treba pospešiti izvajanje omrežja zaščitenih morskih območij;

96.   je prepričan, da je čisto morsko okolje ključnega pomena za morske vrste, tako za tržne kot za druge vrste rib, ki niso tržno izkoriščane, ter da je obnova izčrpanega staleža rib odvisna od zmanjšanja onesnaževanja morja in ribolovnih stopenj; meni, da je treba nujno zmanjšati morska onesnaževala, da se zagotovi, da ribja moka, ki se uporablja v EU, ni onesnažena;

97.   opozarja na včasih poguben vpliv eksotičnih organizmov v morskem ekosistemu in priznava, da so invazivne tuje vrste precejšnja grožnja morski biološki raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe za preprečevanje prenosa organizmov v balastni vodi, in uvede učinkovit nadzor nad izpuščanjem balastne vode v vodah Evropske unije;

98.   meni, da bi povezovanje projektov lahko pozitivno vplivalo na morsko okolje, če bi v pripravo in izvajanje projektov že pri načrtovanju vključili ohranjevanje habitata, nadzor nad onesnaževanjem in druge okoljske tehnologije;

99.   pozdravlja ugotovitev Komisije, da je za zagotavljanje stabilnega ureditvenega okolja in pravno zavezujoče podlage za odločanje potreben celovit sistem prostorskega načrtovanja; meni, da mora biti ključno merilo pri učinkovitem prostorskem načrtovanju, ki temelji na ekosistemu, organizacija dejavnosti na način, ki bo zmanjšal vpliv škodljivih dejavnosti na ekološko občutljiva območja, ter hkrati uporaba virov na vseh drugih območjih na način, ki bo ekološko trajnosten; v tem smislu vztraja pri uporabi instrumenta za strateško okoljsko presojo v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/42/ES z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje(17); poudarja, da mora vsak sistem pomorskega prostorskega načrtovanja na ravni EU dodati vrednost nacionalnim sistemom in načrtom, da mora temeljiti na ravni morskih regij in podregij iz Direktive o morski strategiji ter služiti kot instrument za pospeševanje ekosistemsko naravnanega pristopa k upravljanju morij in ciljev dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo o morski strategiji;

100.   ugotavlja, da je za doseganje dobrega stanja okolja potrebna tudi stroga ureditev človeških dejavnosti, ki se izvajajo zunaj ekološko občutljivih območij, za zmanjšanje kakršnega koli negativnega vpliva na morsko okolje;

Celostna ribiška politika

101.   meni, da morajo ribolovne dejavnosti prispevati k ohranjanju obalnih skupnosti, sposobnih preživetja; poudarja, da je zato na obalnih območjih treba malim ribičem in rekreacijskim ribičem omogočiti dostop do ribištva, saj takšne ribolovne dejavnosti spodbujajo turizem, varujejo našo bogato obalno dediščino in prispevajo k povezanosti naših obalnih skupnosti;

102.   čeprav je sektor pripravljen sprejeti razvoj ekosistemsko naravnanega pristopa k upravljanju ribištva, izraža zaskrbljenost, ker bi bil lahko zaradi dodatnih omejitev, ki bi utegnile biti posledica omrežja Natura 2000 in drugih morebitnih zaščitenih morskih območij, ogrožen neomejen dostop in ribolovne dejavnosti na teh območjih; meni, da je treba znotraj zaščitenih morskih območij dovoliti razvoj ribiških dejavnosti, ki ne ogrožajo ciljev varovanja; meni tudi, da bi bilo treba v primeru ribolovnih dejavnosti, ki škodijo ali utegnejo škodovati varstvenim ciljem zaščitenih morskih območij, več prizadevanj – tudi z raziskavami in razvojem – nameniti spreminjanju ribolovnih metod v okolju prijaznejše, da se omogoči boljši dostop do tovrstnih območij, kjerkoli je to upravičeno;

103.   ugotavlja pa, da bo v prihodnje treba s previdnostnim pristopom omejiti ribolov, kar bi zagotovilo ohranitev zdravih ekosistemov in zaščito redkih, ogroženih ali dragocenih vrst in habitatov; to bo neizbežno terjalo več okoljske zaščite kot prej, vključno z mrežo zaščitenih morskih območij, oblikovanih v skladu z določbami, ki so opredeljene v okviru skupne ribiške politike, ter sistemom celostnega upravljanja obalnih območij, s čimer bi zares zaustavili nepotrebno slabšanje habitatov in hitro manjšanje biološke raznovrstnosti;

104.   poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva uspešne izkušnje lokalnih in regionalnih oblasti pri upravljanju ribištva, da bi jih lahko kot modele uporabila v drugih regijah, zlasti izkušnje, ki vključujejo celostno in trajnostno upravljanje morja s prepovedmi neselektivnega ribolovnega orodja, prilagajanjem velikosti ribolovnih flot razpoložljivim virom, obalnim načrtovanjem, urejanjem turističnih dejavnosti, kakršna je opazovanje vodnih sesalcev, s pripravo upravnih načrtov za območja v omrežju Natura 2000 in oblikovanjem zaščitenih območij;

105.   priznati bi bilo treba tudi dragoceno svetovalno vlogo regionalnih svetovalnih svetov (RAC), s katerimi bi se bilo treba posvetovati glede upravljanja z morjem;

106.   podpira zavezo EU z vrha Zemlja leta 2002 v Johannesburgu, ki jo je ponovila v nedavnem sporočilu Komisije z naslovom "Zagotovitev trajnosti v ribištvu EU z največjim trajnostnim donosom" (KOM(2006)0360), in sicer, da bo do leta 2015, kjer bo to mogoče, obnovila staleže rib do ravni, na katerih je mogoč največji trajnostni donos; meni, da je to najbolje doseči z izogibanjem uporabe poljubnih referenčnih točk, ki temeljijo na preprostih matematičnih modelih; meni, da bi lahko drugačno razumevanje modela največjega trajnostnega donosa, pri čemer se na primer uporablja koncept, kot je največji skupni ulov v določenem časovnem obdobju (po možnosti desetletju), zagotovilo realističen in izvedljiv način za izboljšanje statusa ribištva v EU;

107.   meni, da je izboljšanje selektivnosti ribolova pomemben način za zmanjšanje zavržkov, in sicer s spremembami ribolovnega orodja in tehnik; priznava, da je na tem področju bistveno sodelovanje in znanje ribičev ter da bi bilo treba nagraditi ribiče, ki so v tem pogledu inovativni;

108.   poziva k večjim prizadevanjem za odpravo obsojanja vredne težave prilova in zavržkov, ki je resna posledica režima celotnega dovoljenega ulova in kvot skupne ribiške politike; meni, da je plenjenje morskih sesalcev, morskih ptic in želv v okviru prilova grozota, ki jo je treba ustaviti, obenem pa je treba zaradi škode, ki jo povzroča ribolovno orodje, pred njim posebno zaščititi občutljiva morska dna, ogrožene habitate v globokem morju, kot so hladnovodni koralni grebeni, podvodne gorske verige in področja s spužvami; opozarja, da izgubljene mreže še naprej "lovijo same", kar lahko povzroči precejšno zmanjševanje ribjega staleža in poškoduje habitate;

109.   je trdno prepričan, da je treba nujno spodbujati in uporabiti program kartiranja/prostorskega načrtovanja za vode Skupnosti, kot odziv na potrebo po ohranitvi trajnostnega in geografsko reprezentativnega ribolovnega sektorja; meni, da je natančno načrtovanje območij ustrezna praksa v povezavi z vetrnimi elektrarnami ali proizvodnjo energije na morju, skladiščenjem ogljika, pridobivanjem peska in proda ali ribogojstvom in da bi določanje zaščitenih morskih območij, vključno z območji Natura 2000, ter drugih občutljivih habitatov in vrst, pripeljalo do bolj učinkovitega in trajnostnega izkoriščanja morskega okolja; poudarja, da je za zagotovitev učinkovitega prostorskega načrtovanja treba določiti meje območij za ribolovne dejavnosti, to pa bi bilo treba olajšati z izboljšanjem in standardizacijo dostopa do sistemov spremljanja plovil in do podatkov v ladijskih dnevnikih po državah članicah; meni, da bi bilo treba odločitve o načrtovanju, povezane z vodami Skupnosti, sprejemati ob popolnem posvetovanju z ribiškim sektorjem in skupnostmi, ki jih to neposredno zadeva;

110.   poudarja vse večji družbeno-gospodarski pomen ribogojstva, saj se po vsem svetu zmanjšujejo morski staleži rib; meni, da bo svetovna letna prodaja ribogojnih proizvodov kmalu presegla prodajo divjih rib; poudarja, da je bila EU v ospredju tega zanimivega razvoja in bi si morala prizadevati za ohranitev svojega vodilnega položaja ter spodbujati nadaljnji razvoj tako, da bo združljiv z ostalimi oblikami obalnega in morskega izkoriščanja; izpostavlja pomen ribogojstva za večinoma oddaljene vaške skupnosti, kjer obstaja malo drugih zaposlitvenih možnosti; poudarja, da bi bilo treba v zvezi z celostnim pristopom za upravljanje obalnih območij spodbujati jasno določena območja, kjer je lahko večje število ribogojnic, to pa bi moralo biti povezano s poenostavljenim ureditvenim režimom, ki spodbuja podjetništvo in trajnost; meni, da bi bilo treba razviti nove tehnike v sektorju ribogojstva, ki bi omogočale boljše upravljanje s kakovostjo, zagotavljanje sledljivosti skozi proizvodnjo in verige ustvarjanja dodane vrednosti ter celovito priznavanje ribogojstva kot glavne dejavnosti v pomorskem sektorju;

111.   opozarja na dejstvo, da določene ribogojske prakse prispevajo k zmanjševanju nekaterih staležev; poudarja, da ulov nedoraslih primerkov določenih vrst v morju za njihovo gojenje, tem preprečuje razmnoževanje in zagotavljanje biološkega ravnovesja med vrstami; meni, da so visoke cene, ki jih imajo nekatere med temi vrstami na določenih svetovnih trgih, razlog tega popolnega neupoštevanja potrebe po ohranitvi določenih morskih ekosistemov;

112.   poudarja, da na ribiški sektor vplivajo tudi vojaške operacije; ugotavlja, da so na morskih območjih, kjer potekajo strelske vaje, prepovedani ribolov in druge oblike ladijskega prometa, vendar pa so ta območja lahko zavetišča za biotsko raznovrstnost; vendar pa poudarja, da uporaba sonarjev z ultranizkimi frekvencami zlasti na podmornicah resno vpliva na morske sesalce in druge ribje staleže in jo je treba strogo urediti ter omejiti na določena področja;

113.   poudarja potrebo po spremljanju ribolova v mednarodnih vodah, saj tudi to vpliva na ribolovne vire v izključnih ekonomskih conah (IEC) v EU.

Pomorske raziskave, energetika, tehnologija in inovacije

114.   meni, da se je treba na večino okoljskih in trajnostnih izzivov odzvati z ustrezno uporabo znanstvenih in tehnoloških spoznanj, ki morajo biti za ta namen ustrezno podprta z zadostnim financiranjem Skupnosti in držav članic; poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za evropske pomorske raziskave ter boljše usklajevanje in mrežno povezovanje evropskih inštitutov za raziskovanje morja; v ta namen močno poziva k ustanovitvi evropske pomorske znanstvene mreže, v kateri bodo sodelovali vsi zadevni evropski inštituti za raziskovanje morja, podpirala pa jo bo EU; poziva k vnosu in hrambi pridobljenih podatkov v evropskem pomorskem podatkovnem središču, do katerega bi imeli dostop vsi inštituti za raziskovanje morja; v tem smislu zagovarja spodbujanje redne evropske pomorske konference, ki bo predstavljala forum za raziskovalce in industrijo;

115.   priznava, da je za dobro upravljanje morskih virov potrebna zanesljiva informacijska baza; zato poudarja pomembnost zanesljivega znanstvenega poznavanja morskega okolja, da se pripomore k stroškovno učinkovitemu odločanju in prepreči ukrepe, ki ne vodijo do dodane vrednosti; zato vztraja, da je treba morske raziskave posebno obravnavati v smislu dodeljevanja sredstev, da se omogočijo trajnostne in učinkovite okoljske izboljšave;

116.   poziva Komisijo in države članice, naj za evropsko morsko dno in obalne vode pripravijo in izvedejo program pregleda, na podlagi katerega bo mogoče pripraviti evropski morski atlas;

117.   se strinja s stališčem v Zeleni knjigi, da obstajajo pomembne in resne težave z razpoložljivimi podatki o stanju morskega okolja in dejavnosti, ki se izvajajo ali vplivajo na ta območja; zato podpira poziv k močno izboljšanim programom za zbiranje podatkov, kartiranje in raziskovanje, sledenje plovilom itd. na področjih, ki vključujejo države članice, morske konvencije, Komisijo in druge organe Skupnosti, kot sta Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za pomorsko varnost; poudarja pomen izmenjave najboljših praks na nacionalni, regionalni in evropski ravni;

118.   poziva, naj se v sedmi okvirni program za raziskave EU vključijo pomorske raziskave kot medsektorska tema in v prihodnje okvirne programe za raziskave kot tematska prednostna naloga; poziva, naj se kot glaven cilj raziskovanja določi možen prispevek oceanov k reševanju energetskih težav Evrope, ki se ga mora spodbujati;

119.   poudarja izreden razvojni potencial energije vetra na morju in njegov možen velik prispevek k evropski neodvisnosti od uvoza energije in zaščiti podnebja, pri čemer poudarja, da je za razvoj tega potenciala potrebnih še veliko prizadevanj; zato poziva Komisijo, naj oblikuje akcijski načrt o energiji vetra na morju, ki bo vključeval učinkovit evropski pristop k tehnologiji za pridobivanje energije na morju ter bo spodbujal obsežnejše mrežno povezovanje in opredelil možnosti za doseganje zmogljivosti proizvodnje električne energije vsaj 50 GW do leta 2020; tako poleg tega pričakuje sprejetje pristopa "vse na enem mestu" in spodbujanje uvedbe napredne omrežne infrastrukture za pridobivanje energije vetra na morju; pozdravlja priporočilo Komisije o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo in poziva k usmeritvi prizadevanj v obsežni razvoj pridobivanja energije vetra na morju;

120.   priznava pomen obalnih območij za razvoj obnovljivih virov energije, ki predstavlja ključni sestavni del prizadevanj EU v boju proti podnebnim spremembam; poudarja da bo potrebno ustrezno coniranje za namene pomorskega prostorskega načrtovanja, ki bi omogočilo razvoj območij za izkoriščanje vetra, plime in drugih virov, saj se bosta tako zmanjšala možnost sporov z drugimi uporabniki morskega okolja in slabšanje okolja, ob upoštevanju okoljskih presoj vplivov; pozdravlja pomembne priložnosti, ki jih za ustvarjaje delovnih mest in tehničnega strokovnega znanja v EU nudi rastoča industrija obnovljivih virov energije;

121.   ob tem, da je treba izključiti slabe prakse, poudarja pomen neribiškega razvoja, ki je lahko združljiv z ribiškim sektorjem, na primer tako, da spodbuja zasnove platform za pridobivanje energije ali platform za vetrne turbine, ki pomagajo spodbujati in vzdrževati zdrav ekosistem, s čimer pripomorejo k oblikovanju območij odraščanja in hranjenja za morske vrste v conah, kjer ribolov ni dovoljen;

122.   podpira usmeritev k proizvodnji energije brez ogljika, pri čemer pa je treba zagotoviti, da zasnova in mesto postavitve generatorjev obnovljive energije ne ogrožata zaščite prostoživečih morskih vrst; zato poziva k skrbnemu načrtovanju obratov za pridobivanje obnovljive energije na morju; ugotavlja, da je s proizvodnjo energije povezanih veliko možnih tveganj, ki se jim je treba izogniti; izpostavlja, da strukture, namenjene izkoriščanju energije vetra ali valov, lahko vplivajo na naravne cikle nižjih plasti morja; poudarja, da bi se v estuarjih zaradi uvedbe zajezitev, ki zmanjšujejo obseg plimovanja, lahko izgubila območja, kjer se med plimami prehranjujejo ptice; prav tako poudarja, da lahko sprememba energije plimovanja vpliva na konjske klapavice, grebene, obrasle s školjkami, več vrst rdečih koralnih alg, vetrnice in mehke korale;

123.   meni, da se lahko še precej izboljša tehnologijo razsoljevanja za preprečevanje onesnaževanja obalnih voda, zlasti če so ta območja del omrežja Natura 2000; poziva pristojne organe, naj izvedejo okoljsko presojo vplivov obratov za razsoljevanje, zlasti na tistih območjih, kjer se vodo lahko pridobiva na bolj trajnostne načine;

124.   meni, da bi morala Komisija zaradi zelo hitrega razvoja obratov za razsoljevanje morske vode, ki spuščajo v morje na tone slanice in drugih proizvodov, raziskati vpliv takšnih obratov na plankton in morsko dno ter na spremembe in mutacije v ekosistemu;

125.   meni, da satelitski navigacijski sistem Galileo in sistem GMES ponujata izjemne možnosti v pomorskem sektorju; spodbuja Komisijo, naj v večji meri spodbuja uporabo teh sistemov v okviru pomorske strategije;

126.   poudarja pomen informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri logistiki v pristaniščih; je prepričan, da bi morali biti novi zakonodajni predlogi, kot so predlogi v zvezi z radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), usmerjeni k spodbujanju uporabe teh tehnologij; poziva Komisijo, da določi vseevropske standarde informacijskih in komunikacijskih tehnologij za vsa pristanišča v Uniji ter prevzame vodilno vlogo pri pogajanjih o določitvi mednarodnih tehnoloških standardov;

127.   poudarja, da ker so najbolj oddaljene regije na območju Atlantskega in Indijskega oceana primerne za opazovanje pojavov, na primer v zvezi z vremenskimi cikli ter vulkanologijo, in ker so oceanografija, biološka raznovrstnost, okoljska kakovost, upravljanje naravnih virov, energije in vode, genetika, javno zdravje, zdravstvo, novi telekomunikacijski sistemi in storitve na teh ozemljih najboljša področja za evropske raziskave, je treba te regije upoštevati pri načrtovanju prihodnjih raziskovalnih in razvojnih programov;

128.   meni, da je morska biotehnologija ena najbolj obetavnih tehnologij prihodnjih desetletij s številnimi možnostmi uporabe v farmacevtskih izdelkih, kozmetiki, živilski industriji in pri obnovitvi okolja; meni, da je na tem področju treba okrepiti raziskovalna prizadevanja in da bi države članice lahko izkoristile ustanovitev pomorskega investicijskega sklada, kot je predlagano v Zeleni knjigi, ter da je mogoče doseči boljšo sinergijo z boljšim usklajevanjem raziskovalnega prizadevanja držav članic na tem področju; poudarja, da je treba razvoj vsake morske tehnologije strogo urediti in ustrezno oceniti za preprečitev čezmernega izkoriščanja ter dodatnih poškodb občutljivih in ogroženih morskih ekosistemov;

129.   izpostavlja, da usedline na oceanskem dnu vsebujejo velike količine plinastih hidratov, ki bi lahko dopolnili ali nadomestili tradicionalne ogljikove vodike; poudarja, da je zagotavljanje dostopa do virov in njihova ocena ter razvoj načinov za njihovo izkoriščanje največji izziv, ki ga mora rešiti Evropa; meni, da je razširitev celinske plošče držav članic EU nad 200 navtičnih milj v skladu s členom 76 Konvencije Montego Bay priložnost za ohranjanje dostopa do možnih dodatnih virov;

Skupna pomorska politika

130.   izpostavlja pomembne dosežke, ki jih je EU v zadnjih letih zabeležila na področju pomorske varnosti in zaščite okolje (svežnja ERIKA I in II ter drugi zakonodajni ukrepi); poziva Svet, naj čim prej sprejme skupno stališče o zakonodajnih predlogih tretjega svežnja o pomorski varnosti, o katerem je bil politični dogovor dosežen šele sedaj;

131.   vztraja, da je mednarodna morska regija pomembno območje za potencialna partnerstva in posvetovanje med akterji, ki jih zadevajo sektorske politike (promet, okolje, pomorska varnost, upravljanje s staleži rib itd.), ter poziva Komisijo, naj spodbuja to oblikovanje omrežij s podporo programa ozemeljskega sodelovanja 2007–2013 in programa "morske regije" iz nove sosedske politike; meni, da najbolj oddaljene regije zaradi posebne narave njihove geografske lege nikakor niso izključene iz članstva v teh morskih regijah ter da zato lahko odigrajo legitimno vlogo v dinamiki morskih območij;

132.   se strinja s Komisijo, da bi lahko ustanovitev skupnega evropskega pomorskega prostora znatno izboljšala učinkovitost upravljanja teritorialnih voda, in meni, da bi takšen pomorski prostor prispeval k vključitvi notranjega trga za pomorski promet in storitve v EU, zlasti kar zadeva carinske in upravne postopke, in ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravu morja (UNCLOS) in konvencij Mednarodne pomorske organizacije, vključno s "pravico do plovbe" in "pravico do neškodljivega prehoda" v izključni ekonomski coni v mednarodnih vodah (na odprtem morju); ugotavlja, da je zakonodaja Skupnosti že znatno pripomogla k temu, vendar pa v nekaterih primerih njeno izvajanje v državah članicah zaostaja; poziva države članice, naj sproti izvajajo evropsko zakonodajo;

133.   poudarja prednosti in možnosti pomorskega prometa na kratke razdalje kot trajnostnega in učinkovitega načina prevoza, s katerim se enostavno obide zastoje v kopenskem prometu in ki ima zadostno zmogljivost za rast; zato poziva Komisijo, naj s popolnim izvajanjem zakonov o pomorskem prometu na kratke razdalje podpre in spodbudi takšen promet; meni, da dejstvo, da se pomorski promet na kratke razdalje pravno še vedno obravnava kot mednarodni promet, ovira njegovo rast; zato poziva Komisijo, naj pripravi predlog za vključitev pomorskega prometa na kratke razdalje v evropski notranji trg; poudarja, da to ne sme posegati v konvencije UNCLOS in Mednarodne pomorske organizacije, vključno s "pravico do plovbe" in "pravico do neškodljivega prehoda" v izključni ekonomski coni v mednarodnih vodah (na odprtem morju);

134.   je razočaran zaradi dosedanjega napredka pri uresničevanju projekta TEN št. 21 za pomorske avtoceste ter poziva Komisijo, naj imenuje koordinatorja in tako pospeši uresničevanje projekta pomorskih avtocest;

135.   meni, da morata biti v središču nove pomorske politike, ki jo je sprejela Evropska unija, tudi zaščita in spodbujanje morskih arheoloških virov; meni, da bi vključitev kartografskega popisa potopljenih arheoloških območij in razbitin v evropski morski atlas omogočila njihovo poznavanje in preučevanje in bi pristojnim organom vsake države članice pomagala pri čim boljšem ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine;

136.   meni, da je polno in pravočasno izvajanje celotne okoljske zakonodaje EU (med drugim Okvirne direktive o vodah(18), Direktive o habitatih in divjih pticah, Direktive o nitratih(19), Direktive o deležu žvepla v ladijskem gorivu(20), Direktive o kazenskih sankcijah za morsko onesnaževanje) nujno za ohranjanje kakovosti morskega okolja ter da bi morala Komisija države članice pri tem spodbujati z vsem potrebnim pritiskom in po potrebi s pravnimi ukrepi;

137.   je prepričan, da mora biti previdnostno načelo iz člena 174(2) Pogodbe o ES osnova za vse vrste izkoriščanja morskih con EU; opozarja, da pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne bi smelo biti izgovor za odlaganje izvajanja preventivnih ukrepov; meni, da se v naglici pri preventivnih ukrepih ne sme zanemariti uporabe znanstvenih podatkov;

138.   ugotavlja, da Zelena knjiga omenja več koristnih načinov uporabe vojske, vključno z iskanjem in reševanjem, odpravljanjem posledic nesreč ter nadzorom na morju; vendar obžaluje, da ni omenjeno poslabšanje okolja, ki ga lahko povzroči vojska s testiranjem orožja, gradnjo pomorskih baz in uporabo sistemov podvodnih sonarjev visoke jakosti, kar lahko škodljivo vpliva na kite in povzroči gluhost, poškodbe notranjih organov in množično nasedanje, ki vodi v pogin kitov; glede tega vztraja, da morajo biti vojaške dejavnosti v celoti vključene v pomorsko politiko, ter da se tudi zanje opravi celovite okoljske presoje vplivov in sprejme polna odgovornost.

139.   poziva Komisijo in države članice, naj v pomorsko politiko vključijo obsežne preiskave zalog starega streliva iz preteklih vojn, ki so bile odvržene v evropska morja, ter nevarnosti, ki jih predstavljajo za ljudi in okolje, in da preučijo možnosti zavarovanja in/ali izvleke tega streliva ter sprejmejo ustrezne ukrepe;

140.   poziva Skupnost, naj prevzame vidnejšo vlogo v mednarodnih organizacijah; vendar poudarja, da Skupnost ne more in ne sme predstavljati, še manj pa nadomestiti, držav članic EU; vendar pa poudarja, da mora Skupnost dobiti status opazovalke v Mednarodni pomorski organizaciji;

141.   poudarja, da mora EU aktivno izvajati pomorsko upravljanje na mednarodni ravni za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev v pomorskem gospodarstvu, ne da bi pri tem ogrozila prizadevanja za okoljsko trajnost pomorskih dejavnosti;

142.   poudarja, da je izvajanje in uveljavitev veljavne zakonodaje Mednarodne pomorske organizacije, Mednarodne organizacije dela in EU prispevalo k varnejšemu, čistejšemu in gospodarsko učinkovitejšemu pomorskemu sektorju; pozdravlja dejstvo, da sta bili revidirani Prilogi I in II Konvencije MARPOL, ki je začela veljati 1. januarja 2007; poziva države članice EU, naj nemudoma ratificirajo vse ustrezne konvencije Mednarodne pomorske organizacije in Mednarodne organizacije dela, zlasti Prilogo VI Konvencije MARPOL, Mednarodno konvencijo o civilni odgovornosti za škodo, nastalo zaradi onesnaženja z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, Mednarodno konvencijo o nadzoru nad škodljivimi sistemi proti obraščanju na ladjah in Mednarodno konvencijo o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju (HNS); poziva, naj se ratifikacija ali neratifikacija uporabi kot merilo pri iskanju ladij v postopkih državnega nadzora pristanišč;

143.   spodbuja države članice in Komisijo, naj dejavno sodelujejo v razpravi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, za boj proti podstandardnemu pomorskemu prometu in tako spodbujajo kakovostni pomorski promet. poudarja, da je srednjeročno treba razmisliti o reviziji Konvencije o civilni odgovornosti za škodo, nastalo zaradi onesnaženja z nafto in Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto;

144.   meni, da imajo Evropska agencija za pomorsko varnost, FRONTEX, Agencija za nadzor ribištva in Evropska agencija za okolje na voljo različne instrumente, s katerimi bi lahko učinkovito podprli evropsko pomorsko politiko, če bi jih uporabno združili; zato poziva Komisijo, naj odpravi ovire za sodelovanje teh agencij ter tudi formalizira takšno sodelovanje, da se zagotovijo:

145.   pričakuje, da bosta v evropski sosedski politiki upoštevani pomorska politika Unije in potreba po sodelovanju s sosednjimi državami EU, kar zadeva okolje in varnost morja ter na morju;

146.   meni, da je nezakonit ribolov resna in rastoča težava, ki povzroča tako uničenje dragocenih staležev rib kot nepošteno konkurenco med ribiči, ki spoštujejo pravila, in tistimi, ki jih ne spoštujejo; ugotavlja, da nezakonit ribolov v določenih ribolovnih območjih v EU predstavlja velik del celotnega ulova; se veseli prihodnjega sporočila Komisije ter njenih zakonodajnih predlogov za boj proti nezakonitemu ribolovu in za posodobitev akcijskega načrta EU iz leta 2002;

147.   poziva k nadaljevanju celostnega pristopa k evropski pomorski politiki v prihodnosti; izpostavlja, da to vključuje vsaj redna usklajevalna srečanja pristojnih evropskih komisarjev in redne javne izmenjave mnenj z drugimi zainteresiranimi stranmi, na primer na konferencah vsaki dve leti; poziva prihodnja predsedstva Sveta, naj na svoje delovne programe vključijo pomorsko politiko; poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj vsako leto določi pomorske projekte, ki se financirajo s sredstvi EU;

148.   zahteva vzpostavitev proračunske vrstice "Pilotni projekti pomorska politika", katere namen je podpirati pilotne projekte za vključitev različnih sistemov nadzora nad morjem, zbiranje znanstvenih podatkov o morju in širjenju omrežij in izkušenj na področju pomorske politike in gospodarjenja z obalo; se zavzema za ustrezno upoštevanje pomorske politike v proračunski strukturi politik in instrumentov EU po letu 2013;

149.   ugotavlja, da je treba koncept pomorske politike sedaj pretvoriti v prakso, in poziva Komisijo k okrepitvi okvira te politike, da bi izvedli celovito raziskavo pomorskega sektorja in politik, ki nanj vplivajo, in tako zagotovili, da se v vseh sektorskih politikah popolnoma upošteva medsebojne vplive in da je njihovo usklajevanje ustrezno; pozdravlja korake, ki so jih institucije Skupnosti in vlade držav članic sprejele v različnih sektorjih v svojem odzivu na Zeleno knjigo o pomorski politiki in jih poziva k nadaljnjim korakom;

o
o   o

150.   naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0082. (2) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). (3) Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1). (4) UL L 255, 30.9.2005, str. 11. (5) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 730. (6) UL L 225, 12.8.1998, str. 16. (7) UL L 82, 22.3.2001, str. 16. (8) UL L 80, 23.3.2002, str. 29. (9) UL L 18, 21.1.1997, str. 1. (10) UL L 283, 31.10.2003, str. 51. (11) UL L 332, 28.12.2000, str. 81. (12) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0482. (13) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. (14) UL L 148, 6.6.2002, str. 24. (15) UL L 179. 23.6.1998, str. 3. (16) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0486. (17) UL L 197, 21.7.2001, str. 30. (18) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za delovanje Skupnosti na področju vodne politike, (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). (19) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kemijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1). (20) Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju vsebnosti žvepla v nekaterih tekočih gorivih in o spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 121, 11.5.1999, str. 13).