Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu "Naj Evropa ostane v gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino - Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001" (KOM(2006)0314),

–   ob upoštevanju povzetka finskega predsedstva o vmesnem pregledu bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001, ki odraža razpravo v Svetu za promet z dne 12. oktobra 2006 (dok. Sveta 13847/06 TRANS 257),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0190/2007),

A.   ker je bilo zgoraj omenjeno sporočilo Komisije objavljeno po obširnih posvetovanjih z vpletenimi zainteresiranimi stranmi; ker besedilo temelji na posodobljenem pristopu in sledi lizbonskim ciljem ter se uvršča v okvir evropskega trajnostnega razvoja,

B.   ker Parlament priznava dosežke na nekaterih področjih evropske prometne politike in poudarja pomen stalnih prizadevanj, kot so:

C.   ker Parlament poudarja, da se mora evropska prometna politika spoprijeti z naslednjimi novimi izzivi:

D.   ker prometna industrija predstavlja približno 7 % evropskega BDP in se dohodki od prometa nenehno povečujejo; poudarja, da učinkovit promet ne prispeva le h gospodarski rasti, temveč je bistven tudi za naložbe v razpoložljive tehnologije, ki so komercialno mogoče in gospodarsko trajnostne; poudarja, da so se zastoji v prometu povečali in Evropsko unijo stanejo približno 1 % BDP in da prometna industrija predstavlja približno 5 % delovnih mest, kar pomeni, da je več kot 10 milijonov ljudi zaposlenih v sektorjih, povezanih s prometom; v zvezi s tem meni, da vmesni pregled daje priložnost Parlamentu, da bolj izrecno, nedvoumno in usmerjeno izrazi cilje evropske prometne politike, z namenom uresničevanja ciljev trajnostne mobilnosti,

1.   poudarja pomen okrepljenega sodelovanja na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni, ki bi moralo vključevati učinkovito izvajanje skupnih pravil in bolj učinkovite načine izvrševanja, prav tako poudarja potrebo po pragmatičnem in sodelovalnem medsebojnem povezovanju prometa in drugih področjih, kot so energetika, okolje in inovacije; predlaga, da bi se prometna politika v celoti vključila v Lizbonsko strategijo in bi se upoštevala pri oceni in priporočilih, ki jih vsako leto države članice predstavijo v svojih nacionalnih načrtih, da se meri in primerja napredek;

2.   poudarja potrebo po pragmatičnem in sodelovalnem medsebojnem povezovanju na področju prometa in drugih političnih področjih na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti, kot so energetika, okolje in inovacije; poudarja, da morajo te politike vključevati tudi zahteve o varstvu podnebja in sicer zmanjšanje emisij CO2 v prometnem sektorju za 20 % do leta 2020, kar je prednostna naloga; meni, da bi se lahko pozitivni rezultati pri zmanjševanju žrtev in emisij ter izboljšanju varnosti in okolja dosegli le z integriranim pristopom, na primer po vzoru skupine na visoki ravni CARS 21; opozarja na pomen zagotavljanja usmerjenih informacij za državljane v njihovi vlogi udeležencev v prometu in na to, da se jih spodbuja k bolj odgovornemu ravnanju;

3.   popolnoma soglaša s tem, da bi se morala zakonodaja Skupnosti – v skladu z načelom boljše pravne ureditve in načelom subsidiarnosti – osredotočati na nova področja, kot je mestni promet, kjer je zakonodaja potrebna, politični ukrepi pa bi se morali sprejemati na ravni EU le, če bi imeli jasno dodano vrednost in bi nadomestili preštevilne birokratske postopke, ki so posledica 27 nacionalnih zakonodaj o isti vsebini, vendar istočasno poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo izvajanje, skupno tolmačenje in uveljavljanje obstoječe evropske prometne zakonodaje; nadalje poziva Komisijo, naj izvaja redno spremljanje, da bi opazovala učinkovitost ukrepov, namenjenih izpolnjevanju zastavljenih ciljev, in uvede spremembe, kjer je to potrebno;

4.   obžaluje pogoje, pod katerimi Svet izvaja evropsko prometno politiko, in odločno poziva k hitrejšem sprejemanju odločitev v okviru zakonodajnega postopka ter k pospešenem in bolj usklajenem prenosu v nacionalne zakonodaje; poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti stori vse, da bo ta cilj dosežen;

5.   ugotavlja, da sredstva Skupnosti za financiranje vseevropskih prometnih projektov ostajajo omejena in da dodane vrednosti programa TEN-T ni mogoče doseči, če ni dokončano celotno omrežje; opozarja na financiranje infrastrukture (zlasti, kjer so velike težave z zastoji), čezmejne odseke in prometna vozlišča; meni, da je napredek prednostnih naložb počasnejši od pričakovanj; poudarja, da je treba ključne projekte TEN-T – nadzirajo jih njihovi koordinatorji – izbirati v skladu z njihovo finančno izvedljivostjo ter še posebej v skladu s finančno pripravljenostjo zadevnih držav članic in njihovih regij, poleg tega pa tudi z ravnijo njihove operativne izvedljivosti in napredka njihovega tehničnega načrtovanja, da se zagotovi, da izjave o namenu dobijo dejanski izraz v naložbenih načrtih, ki se vključijo v različne finančne zakonodaje držav članic; meni, da bi morali ti projekti zagotoviti dokazano "vseevropsko dodano vrednost" v smislu vzpostavljanja pristnega medsebojno povezanega in interoperabilnega vseevropskega omrežja, da se prepreči nastajanje razdrobljene strukture nacionalnih omrežij;

6.   poudarja, da zaradi dolgotrajnega finančnega nedelovanja na področju infrastrukture obstaja veliko tveganje za evropsko gospodarsko rast; poziva Komisijo, naj med revizijo sedemletnega proračuna EU leta 2008 predlaga možne razširitve na nove alternativne in inovativne načine financiranja – pri čemer upošteva poročilo o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije – ter tudi dodatne vire za promet in z njim povezane raziskave; poudarja, da bi moralo biti vanj vključeno iskanje virov za naložbe v promet, nenazadnje pravične pristojbine – ki temeljijo na načelu "uporabnik plača" in na možnosti uporabe načela "onesnaževalec plača" –, pod pogojem, da se tako pridobljena sredstva vlagajo nazaj v prometni sektor; meni, da bi morale Komisija in države članice skupaj preučiti dolgoročne finančne težave pri izgradnji omrežja TEN-T kot celote in pri njegovem delovanju, pri čemer je treba upoštevati, da bo obdobje izgradnje trajalo najmanj dve sedemletni proračunski obdobji ter da je življenjski ciklus nove infrastrukture vsaj nekaj desetletij;

7.   odobrava ustanovitev jamstvenega sklada, vendar si obeta več podobnih pobud, zlasti ko bodo javno-zasebna partnerstva – v primernem pravnem okviru – sposobna prevzeti svojo vlogo pri financiranju, vendar ne brez jasnih gospodarskih in finančnih možnosti preživetja; poudarja vlogo Evropske investicijske banke, ki pa mora biti usklajena s širšo udeležbo evropskega bančnega in finančnega sistema v infrastrukturne in prometne projekte;

8.   opozarja, da je geografska širitev Unije povzročila znatno povečanje raznolikosti, zato je treba pred sprejemanjem zakonodaje izvesti poglobljene presoje vplivov, ki bi Evropsko unijo seznanile z mogočimi učinki na posamezne države članice, zlasti novinke; poziva institucije Skupnosti in države članice, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo v celoti izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva, povezana z razvojem prometne infrastrukture, kajti kjer primanjkuje zmogljivosti in infrastrukture, kakovostnega napredka ni mogoče doseči s pomočjo horizontalnih ukrepov – somodalnostjo in inteligentnim prometom;

9.   soglaša s tem, da je treba ravnati bolj realistično kot v preteklosti in čim bolje uporabiti omejene zmogljivosti, ter poudarja pomen učinkovite in inovativne uporabe različnih vrst prometa, ki delujejo samostojno ali v večmodalnih povezavah; poudarja, da bi moral biti razvoj somodalnosti usklajen z zmanjševanjem vpliva prometa na okolje; ugotavlja, da bi se morala vsaka vrsta prevoza razvijati neodvisno in v okviru ustreznih okoljskih standardov, sama kriti svoje stroške ter s tem povečati mobilnost prek povečanja učinkovitosti vseh vrst prevoza; poudarja, da somodalnost omogoča doseganje optimalne in trajnostne uporabe virov, in sicer z upravljanjem mobilnosti v prometni logistiki in z intermodalnimi povezavami različnih vrst prevoza, ki bi lahko zmanjšale promet, pri tem pa pridobile presežne zmogljivosti, ki bi koristile celotnemu sistemu;

10.   meni, da je hitro dokončanje omrežja TEN-T prvi način za oblikovanje pogojev za boljšo somodalnost; ugotavlja, da je na različnih trgih prehod na druge vrste prometa bistvenega pomena za zmanjševanje okoljskega učinka prometa ter da lahko že manjši prehod na druge vrste prometa zmanjša zastoje v cestnem prometu; poudarja, da bi bilo treba doseči premike k okolju bolj prijaznim vrstam prometa, kot so železnica, avtobusi in potovalni avtobusi, skupna uporaba osebnih avtomobilov, deljenje avtomobila, hoja in kolesarjenje, pomorski promet in plovba po celinskih plovnih poteh, ter meni, da bi bilo treba poudarek nameniti tistim vrstam prometa, ki imajo pogosto še vedno nizko raven razširjenosti, kar pomeni, da imajo velik potencial;

11.   medtem, ko se nadaljujejo projekti TEN-T, poudarja, da so konvencionalni ukrepi že skoraj dosegli svoje meje; zato poudarja potencial inteligentnih prometnih sistemov, tehnoloških inovacij in naložb v telematiko, da se poveča učinkovitost prometa, zmanjša zastoje ter izboljša varnostno in okoljsko učinkovitost; opozarja, da bi se bilo treba zavedati koristi inteligentnih sistemov in tehnoloških inovacij (SESAR (zračni promet), ERTMS (želežniški promet), RIS (rečni informacijski sistem), Galileo (satelitska navigacija) itd.); poudarja, da je glavna naloga Komisije in industrije podpora trgu za nove inovativne rešitve in oblikovanje ustreznega pravnega in tehničnega okolja, vključno s spodbudami za uporabo novih tehnologij prek javnih naročil;

12.   ugotavlja, da so se zaradi globalizacije logistike, ki je ključni element za konkurenčnost evropskega gospodarstva, pojavili novi izzivi; podpira razvoj okvirne strategije za logistiko tovornega prometa v Evropi in meni, da mora taka strategija temeljiti na stališču, da je logistika prvenstveno poslovna dejavnost in da mora biti zato regulacija omejena na ustvarjanje primernega poslovnega okolja za učinkovit prevoz blaga; poudarja, da bi morala evropska prometna politika logistiko povezati z razvojem in povezovanjem pristanišč ter z razvojem logističnih platform; podpira razvoj okvirne strategije za tovorni promet; spodbuja večmodalne logistične rešitve in evropski modularni sistem, infrastrukturne povezave in napredno informatiko;

13.   poudarja potrebo po sodelovanju ter sklepanju sporazumov med EU in tretjimi državami na področju prometa, energetike, okolja in varnosti, tako posamično kot v okviru mednarodnih organizacij; izraža željo, da bi izdatno sodeloval pri teh pogajanjih in sporazumih;

14.   pozdravlja načrte iz Delovne knjige, opredeljene v Prilogi I zgoraj omenjenega sporočila Komisije, za naslednja leta, in:

15.   poudarja, da vmesni pregled Bele knjige o prometu iz leta 2001 ni niti določil dolgoročnih ciljev niti ni dal odgovorov v zvezi z integriranim pristopom k prihodnji Evropski prometni politiki, čeprav se je prometna politika združene Evrope soočala z novimi izzivi in se z njimi še vedno sooča; zato poziva Komisijo, naj nemudoma začne z oblikovanjem dobro pripravljene evropske prometne politike za obdobje po letu 2010, ki bo lahko na trajnosten način odgovorila na nove izzive;

16.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.