Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o partnerstvu in razvoju z dne 24. novembra 2001 (znanega tudi kot Sporazum tretje generacije o sodelovanju), zlasti člena 1, ki določa, da je spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel bistveni element tega sporazuma(1),

–   ob upoštevanju skupne deklaracije EU in Pakistana, sprejete po ministrskem srečanju dne 8. februarja 2007 v Berlinu in prvega srečanja skupne komisije Pakistana in ES v okviru Sporazuma o sodelovanju med Pakistanom in ES, ki je potekalo 24. maja 2007 v Islamabadu in na katerem sta se obe strani zavezali, da bosta vzpostavili obširen formalen politični dialog ter tesno sodelovali pri reševanju najrazličnejših regionalnih in mednarodnih vprašanj,

–   ob upoštevanju dejstva, da naj bi bile proti koncu tega leta izvedene parlamentarne, pokrajinske in predsedniške volitve,

–   ob upoštevanju obiska delegacije Evropskega parlamenta pri Južnoazijskem združenju za regionalno sodelovanje (SAARC) v Pakistanu decembra 2006 in srečanja s predsednikom Mušarafom v Lahoreju,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah in demokraciji v Pakistanu, zlasti tistih z dne 10. februarja 2004(2) in 22. aprila 2004(3),

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je zavzetje Rdeče mošeje v Islamabad zahtevalo veliko število smrtnih žrtev;

B.   ker spopadi v mošeji in okoli nje jasno kažejo, kakšno nevarnost pomeni radikalno islamistično gibanje, proti kateremu predsednik Mušaraf ni ukrepal dovolj hitro ali odločno;

C.   ker je Mušarafova administracija z vrsto ustavnih amandmajev znatno spremenila politični sistem v Pakistanu, tako da se je iz parlamentarnega preoblikoval v predsedniškega, pri čemer lahko predsednik zavrne odločitve parlamenta ali ga razpusti,

D.   ker imata vojska in tajna služba v pakistanski politiki, vladi in gospodarstvu še vedno prevelik vpliv, kar je v nasprotju z načrtom za ponovno vzpostavitev demokracije, v katerem je predvideno, da se pooblastila, ki jih ima vojska, prenesejo na civilno upravo;

E.   ker je zaradi nedavnih dogodkov, vključno z odstavitvijo pakistanskega vrhovnega sodnika Iftikharja Mohameda Čaudhrija 9. marca 2007 zaradi doslej še nedokazane zlorabe položaja, in zaradi demonstracij, ki jih je to dejanje spodbudilo, nujno treba obravnavati vprašanje demokracije in pravne države v Pakistanu,

F.   ker je vlada Združenih držav Amerike povečala pritisk na Pakistan, ker mu ni uspelo učinkoviteje omejiti terorizma;

G.   ker Evropska unija Pakistanu zagotavlja precejšnja sredstva za zmanjševanje revščine, zdravstveno izobraževanje in javni izobraževalni sistem;

1.   izraža solidarnost s pakistanskimi prebivalci, ki so žrtve nasilja oboroženih skrajnežev; je zelo zaskrbljen zaradi varnosti 1800 ali več ljudi v Rdeči mošeji, nekateri so verjetno pridržani kot talci; priznava izzive, ki jih je obleganje postavilo pakistanski vladi; izraža veliko zaskrbljenost zaradi še vedno neznanega števila žrtev in podpira prizadevanja, da bodo odgovorni sodno preganjani;

2.   poziva pakistanske oblasti, naj do konca leta ponovno vzpostavijo demokratično vlado z izvedbo svobodnih, pravičnih in demokratičnih volitev, ter svari pred uvedbo izrednih razmer ali drugih ukrepov, ki bi odpravili svobodo govora, združevanja, zbiranja in gibanja;

3.   spodbuja predsednika Mušarafa, naj spoštuje obstoječo ustavo, novim skupščinam omogoči, da izvedejo predsedniške volitve, in odstopi s položaja vrhovnega poveljnika vojske, glede česar se je že zavezal EU;

4.   poziva pakistansko vojsko, naj dovoli svobodne in pravične volitve, pri tem pa političnim voditeljem v izgnanstvu omogoči, da se vrnejo v Pakistan; poziva k sprejetju ukrepov za omejitev vpliva vojske in drugih oboroženih skupin na politični in demokratični proces;

5.   pozdravlja dejstvo, da bo Evropska unija spremljala parlamentarne volitve v Pakistanu in da se bo Parlament udeležil misije za spremljanje volitev; vendar je zaskrbljen zaradi številnih vidikov priprav na te volitve, zlasti glede:

6.   poziva Svet in Komisijo, naj predsedniku Mušarafu jasno sporočita, da je prehod k civilni upravi s krepitvijo demokratičnih institucij in procesov edini sprejemljivi način za rešitev te krize;

7.   poziva Svet in Komisijo, naj se odločno zavzameta za vsa načela, opredeljena v Sporazumu o sodelovanju, zlasti za določbo o demokraciji in človekovih pravicah; pozdravlja ministrsko srečanje 8. februarja 2007 in srečanje skupne komisije Pakistana in EU 24. maja 2007 kot pozitivna koraka h krepitvi odnosov med EU in Pakistanom; poudarja, da odnosi med EU in Pakistanom temeljijo na načelih, zapisanih v Sporazumu o sodelovanju: zavezanosti demokraciji, miru in stabilnosti, razvoju, krepitvi trgovskih vezi, med drugim v južni Aziji prek regionalnega sodelovanja, in spoštovanju človekovih pravic; poziva k poglobljenemu političnemu dialogu o teh vprašanjih;

8.   obžaluje odstavitev sodnika vrhovnega sodišča Čaudhrija zaradi domnevne zlorabe položaja, ki je bila v splošnem razumljena kot poskus pakistanske vlade, da bi v volilnem letu ohranila nadzor nad sodstvom; poziva k spoštovanju neodvisnosti sodne oblasti in načela pravne države ter poziva pakistansko vlado, naj z ustreznimi ukrepi zaobrne negativni trend v zvezi s tem ter se vzdrži političnega vmešavanja v ta primer, ki je trenutno v obravnavi na vrhovnem sodišču; je seznanjen z odločno podporo, ki jo je vrhovnemu sodniku izrazila celotna pakistanska pravna stroka;

9.   močno obžaluje smrt 41 civilistov med političnimi demonstracijami 12. maja 2007 v Karačiju in obsoja uporabo nasilja za dosego političnih ciljev, ne glede na to, ali ga izvajajo vladne zavezniške sile ali člani opozicijskih političnih strank;

10.   je prav tako zaskrbljen zaradi poročil, da so domnevni islamski skrajneži v Pešavarju ubili tri kitajske delavce, kar je morda povezano z obleganjem Rdeče mošeje;

11.   obsoja vse poskuse pakistanske vlade, da bi pridobila nadzor nad medijsko svobodo z uvajanjem sprememb k licencam za oddajanje, omejevanjem poročanja o zunanjih dogodkih v živo ter izdajanjem vladnih direktiv medijem in medijskim združenjem; obsoja vse oblike groženj, prisile in zastraševanja novinarjev ter radijskih in televizijskih poročevalcev;

12.   je zaskrbljen zaradi številnih dobro dokumentiranih primerov "izginotja" terorističnih osumljencev, novinarjev, študentov, članov beluškega nacionalističnega gibanja in drugih političnih aktivistov; odločno poudarja, da so ugrabitve, zunajsodne usmrtitve in zaporne kazni brez sojenja v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava, vključno s pravico do življenja in poštenega sojenja;

13.   pozdravlja evropsko soglasje o razvoju(4) in nedvoumno zavezo EU, da se bo ukvarjala z državami, prizadetimi zaradi sporov ali lastne šibkosti, ter njeno prav tako nedvoumno zavezo, da bo skušala doseči razvojne cilje tisočletja, vključno z izobraževalno politiko; poziva pakistansko vlado, naj močno poveča finančno podporo, namenjeno vzpostavitvi in razvoju sistema javnega šolstva s široko zasnovanim učnim načrtom v celotni državi, tudi na območjih, kjer živijo plemenske skupnosti; poziva pakistansko vlado, naj izpolni svojo zavezo, da bo izvajala dejanski nadzor nad medresami, ki so trenutno v rokah skrajnežev;

14.   je zaskrbljen zaradi stalnih poročil o zatiranju verskih manjšin in njihovem zakonskem preganjanju zaradi bogokletstva;

15.   je zaskrbljen, da bi utegnila domača politična zavezništva med vlado, vojsko in verskimi skrajneži pakistanske oblasti ovirati v boju proti ekstremizmu in fundamentalizmu, čeprav se je predsednik Mušaraf zavezal k odpravi terorizma in ekstremizma na mednarodni ravni; poziva pakistansko vlado, da nemudoma sprejme učinkovite ukrepe, s katerimi bo preprečila, da bi katera od političnih ali vojaških sil uporabljala pakistansko ozemlje kot zatočišče in oporišče za operacije v Afganistanu;

16.   je zaskrbljen zaradi čedalje večje nestabilnosti in širjenja nasilja zaradi uporov na območjih, kjer živijo plemenske skupnosti, zlasti v Vaziristanu, in opozarja na številne samomorilske bombne napade, med drugim na poskus umora notranjega ministra 28. aprila 2007 v Pešavarju; poziva pakistansko vlado, naj razmere uredi s spodbujanjem načela pravne države ter s širjenjem državljanskih in političnih pravic na tem območju;

17.   poziva k okrepitvi dialoga s pokrajinskimi in lokalnimi voditelji o možnostih za večjo avtonomijo pokrajin oziroma k večji zastopanosti pokrajinskih interesov na nacionalni ravni; obsoja represivne ukrepe pakistanske vlade v Beludžistanu, kjer se nenehno pojavljajo zahteve po večji pokrajinski avtonomiji in povečanem regionalnem nadzoru nad precejšnjimi naravnimi viri na tem območju;

18.   poziva pakistansko vlado, naj izvaja priporočila pakistanskega vrhovnega sodišča ter temeljne pravice in politične svoboščine razširi na severni del države;

19.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Pakistana.

(1) UL C 17, 22.1.1999, str. 7. (2) UL C 97 E, 22.4.2004, str. 112. (3) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 1040. (4) Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: Evropsko soglasje (UL C 46, 24.2.2006, str. 1).