Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu dne 19. in 20. junija 2003, na katerem je bila dana obljuba vsem državam zahodnega Balkana, da se bodo v daljšem časovnem obdobju pridružile Evropski uniji,

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, ter sklepov predsedstev Evropskih svetov dne 15. in 16. junija 2006 ter 14. in 15. decembra 2006,

–   ob upoštevanju sklepov z drugega zasedanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z dne 18. julija 2005 in sklepov s tretjega zasedanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z dne 11. decembra 2006,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/57/ES z dne 30. januarja 2006 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ter razveljavitvi Sklepa 2004/518/ES(1),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2006 (SEK(2006)1387),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2006 o sporočilu Komisije o širitveni strategiji in njenih glavnih izzivih v obdobju 2006–2007(2),

–   ob upoštevanju priporočil Skupnega parlamentarnega odbora EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z dne 29. in 30. januarja 2007,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0214/2007),

A.   ker širitev Evropske unije ni sama sebi namen in ker se od držav članic zahteva strogo spoštovanje köbenhavnskih meril in ker se vsako državo kandidatko ocenjuje glede na njene lastne dosežke,

B.   ker je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija uspešno sodelovala pri pogajanjih med drugim v zvezi z odnosi z Evropsko unijo, npr. glede Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS), Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), prizadevanj Evropske unije za mirno razrešitev notranjih nesoglasij leta 2001 in priprav za sprejetje pravnega reda EU v obdobju do leta 2011,

C.   ker se, odkar je EU 16. decembra 2005 Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji priznala status države kandidatke, pristopna pogajanja s to državo še niso začela,

D.   ker so po vključitvi načel iz Ohridskega okvirnega sporazuma z dne 13. avgusta 2001 v ustavni in pravni okvir države potrebna trajna prizadevanja za popolno izvajanje njegovih določb, zlasti glede nadaljevanja procesa decentralizacije in pravične zastopanosti ne-večinskih skupnosti na nacionalni in lokalni ravni,

E.   ker je Evropski svet na zasedanju v Solunu 19. in 20. junija 2003 ponovno izrazil odločenost, da v celoti in učinkovito podpira evropsko perspektivo držav zahodnega Balkana, ki bodo postale sestavni del EU, ko bodo izpolnile določena merila,

F.   ker končni uspeh pri izvajanju gospodarskih reform ne bo zagotovljen brez političnega soglasja in medetničnega zaupanja,

G.   ker je Evropski svet v Bruslju 14. in 15. decembra 2006 navedel, da EU ohranja svoje zaveze do držav, ki so v postopku širitve, in je ponovno izrazil stališče, da je napredek posameznih držav na poti k vključitvi v Evropsko unijo odvisen od njihovih prizadevanj za izpolnjevanje köbenhavnskih meril ter pogojev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa,

H.   ker se s Salzburško deklaracijo EU in Zahodnega Balkana z dne 11. marca 2006, ki so jo soglasno sprejeli vsi zunanji ministri Evropske unije in zunanji ministri držav Zahodnega Balkana, ponovno potrjuje pomen dobrih sosedskih odnosov ter potreba po vzajemno sprejemljivih rešitvah za odprta vprašanja s sosednjimi državami,

1.   pozdravlja napredek, ki ga je dosegla Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija odkar je zaprosila za članstvo v Evropski uniji, pri izpolnjevanju köbenhavnskih političnih meril in uresničevanju priporočil evropskega partnerstva iz leta 2004, določb SPS in zahtev, ki izhajajo iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa; poudarja, da je treba ohraniti zagon za reforme in da je treba sprejeto zakonodajo zdaj ustrezno in nemudoma izvajati, zlasti na področjih policije, sodstva, javne uprave in boja proti korupciji, da bi se oblikovalo resnično tržno gospodarstvo, spodbudila gospodarska rast in zaposlovanje ter izboljšala gospodarska klima;

2.   poudarja, da bo od tega napredka odvisen začetek pristopnih pogajanj; poziva vse zainteresirane strani, da ohranijo ta zagon, in poudarja, da morajo tako vladne kot opozicijske politične sile nadaljevati izvajanje reform, ki so potrebne za vključitev države v EU;

3.   izraža pohvalo vladi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za njeno sodelovanje na področju Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP), zlasti s sodelovanjem pri misiji EU ALTHEA in pripravljenosti prispevati k razvijanju zmogljivosti EVOP ter prihodnjih civilnih in vojaških misij za krizno upravljanje pod vodstvom EU;

4.   z zadovoljstvom opaža, da so bile po notranjih konfliktih leta 2001 ob tesnem sodelovanju z EU v okviru ohridskega okvirnega sporazuma najdene rešitve, ki prek okrepitve uporabe manjšinskih jezikov v javni upravi in izobraževanju, z reorganizacijo občin ter z uporabo načela dvojne večine (Badinterjevo načelo), ki varuje položaj ne-večinskih skupnosti pri sprejemanju odločitev v parlamentu, omogočajo vsem državljanom, ne glede na njihovo etnično pripadnost, da živijo skupaj v enakosti in miru; ugotavlja, da je bil leta 2007 dosežen sporazum o nacionalnih praznikih različnih etničnih in verskih skupin;

5.   poudarja, da je Ohridski okvirni sporazum državo preoblikoval, saj je v njem v celoti upoštevana njena večetničnost in večkulturnost, to pa je bistveni del köbenhavnskih političnih meril za članstvo v EU; poudarja, da bo spoštovanje črke in duha tega sporazuma odločilno za prizadevanje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za pristop k EU; ponovno poudarja, da je treba Badinterjevo načelo v celoti spoštovati in da morajo vse strani spoštovati demokratične institucije in delovati v njihovem okviru, saj jih je država le s težavo vzpostavila;

6.   opozarja, da je Badinterjev mehanizem, kakor je predviden v ustavi, zamišljen kot sredstvo za doseganje dialoga in konsenza v večetnični državi; obžaluje, da je največja albanska opozicijska stranka na začetku leta 2007 zaradi nezadovoljstva z izvajanjem Badinterjevega načela prenehala z vsemi parlamentarnimi dejavnostmi; pozdravlja dejstvo, da je bil s posvetovanji med vlado in opozicijo dosežen sporazum, v katerem so zajeti seznam zakonov, ki se sprejmejo z uporabo Badinterjevega načela, uporaba albanskega jezika v javnih institucijah, socialna varnost nekdanjih albanskih gverilskih borcev in sestava odbora za medetnične odnose, s čimer je vsem izvoljenim poslancem omogočeno, da spet prevzamejo svoje parlamentarne dolžnosti in pokažejo politično odgovornost; na podlagi tega poziva, naj se izvajanju sporazuma o statusu države kandidatke za članstvo v EU, ki je bil podeljen leta 2005, čim prej pridruži dejanski začetek pristopnih pogajanj; nazadnje vabi vse strani, naj ohranjajo in utrjujejo to vzdušje dialoga pri dogovarjanju o medsebojnih razhajanjih in si skupaj prizadevajo za program reform, ki je bistven za evropsko prihodnost države;

7.   obžaluje bojkot parlamentarnih dejavnosti in poudarja, da tako ravnanje ni združljivo z delujočimi parlamentarnimi institucijami, ki se jih pričakuje v vseh državah kandidatkah ali državah, ki si želijo vstopiti v EU;

8.   opominja, da dosledno izvajanje Badinterjevega načela zagotavlja nadaljevanje medetničnega sodelovanja ter zaupanje med vsemi stranmi; v zvezi s tem obžaluje nedavni primer glasovanja o dopolnitvah zakona o radioteleviziji, pri čemer so bile dopolnitve izglasovane z navadno večino, čeprav je bil zakon sam sprejet v skladu z Badinterjevim načelom; nujno poziva k ohranitvi in doslednemu uresničevanju neodvisnosti javne radiotelevizije, določene z zakonom iz leta 2005, ki je – za razliko od preteklega političnega vmešavanja – v skladu z evropskimi medijskimi standardi;

9.   priporoča, da bi se morala država zgledovati po najboljših evropskih praksah na področju sistemov javne uprave in izobraževanja, ki upoštevajo etnične in jezikovne razlike; poziva k nadaljnjemu dogovarjanju glede načina, kako lahko dve največji etnični skupnosti in različne manjšine živijo druga z drugo na temelju enakosti in složnosti; s tem v zvezi poziva k učinkovitem izvajanju ustavnih določb, ki zagotavljajo pravično zastopanost skupnosti, ki niso večinske, v javni upravi;

10.   opozarja, da so za izboljšanje položaja Romov potrebni specifični in takojšnji ukrepi z uporabo nacionalne strategije za Rome, pri čemer je treba kot glavno partnerico vključiti dobro razvito romsko civilno družbo; meni, da bi moralo biti izenačenje vladnih sredstev s sredstvi instrumenta za predpristopno pomoč(3) in institucionalno priznanje romske svetovalne skupine korak v smeri izboljšanja vključevanja Romov v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji;

11.   opozarja, da je v Evropi veliko držav, ki nosijo isto ime kot deli ozemelj v sosednjih državah, ter da vsaka država svobodno izbere svoje ime; pozdravlja dejstvo, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija spremenila svojo zastavo in sprejela ustavne spremembe, s katerimi je potrdila, da nima ozemeljskih zahtev do sosednjih držav; obžaluje nedavno spremembo imena nacionalnega letališča v "Aleksander Veliki";

12.   obžaluje, da od sprejetja Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v ZN leta 1993, ko je bilo za pridobitev mednarodnega priznanja uporabljeno začasno ime "Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija", in od Začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995 ni bil dosežen sporazum s sosednjo državo Grčijo; poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo, naj pogovore o tem vprašanju pod okriljem ZN čim prej uspešno zaključita; poziva Svet, naj spodbuja takšna pogajanja;

13.   v zvezi s tem poudarja, da je več držav, vključno z Združenimi državami Amerike, Rusko federacijo in Kitajsko, kakor tudi nekaterimi državami članicami EU, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo že priznalo pod njenim ustavnim imenom; ugotavlja, da so nekatere od teh držav večkrat zatrdile, da bodo sprejele možen izid pogajanj o vprašanju imena, ki potekajo pod okriljem Združenih narodov; v skladu z določbami Začasnega sporazuma iz leta 1995 meni, da vprašanje imena ni ovira za začetek pogajanj o vstopu v EU in da bo pridružitev EU odvisna izključno od izpolnjevanja köbenhavnskih meril, pogojev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, kakor to velja za vse druge države kandidatke, ter od zmožnosti EU za vključevanje novih članic;

14.   ugotavlja, da je posebni odposlanec Združenih narodov Matthew Nimitz javno izjavil, da si bo v kratkem ponovno pričel prizadevati za čimprejšnjo obojestransko sprejemljivo rešitev tega vprašanja in pozval k odkriti podpori njegovim prizadevanjem;

15.   ugotavlja, da so se z Začasnim sporazumom iz leta 1995 zelo izboljšali dvostranski odnosi med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo ter da ta sporazum vsebuje obveznosti in pravice za obe strani, vključno z določbami o članstvu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v mednarodnih, večstranskih in regionalnih organizacijah in institucijah;

16.   poleg tega ugotavlja, da se je po sklenitvi Začasnega sporazuma iz leta 1995 obseg gospodarskih odnosov med obema državama izrazito povečal, tako da je zdaj Grčija največji tuji vlagatelj v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, precej pa se je povečala tudi trgovina med državama;

17.   pozdravlja konstruktivno stališče te države do prihodnjega statusa Kosova; obžaluje, da v pričakovanju prihodnjega statusa Kosova ni bilo mogoče opraviti nobenega nadaljnjega določanja meje; verjame, da bo v zvezi s tem tehničnim vprašanjem kar najhitreje dosežen dogovor, in odobrava dejstvo, da lahko zadevni kmetje še naprej lahko uporabljajo dele svojih posesti, ki ležijo na drugi strani meje;

18.   opozarja, da je zaželeno sprejetje ukrepov za olajšanje prometa na meji s Kosovom, s čimer se bo okrepilo sodelovanje na področjih izobraževanja, kulture in zaposlovanja, pa tudi ohranjanje družinskih vezi;

19.   poziva oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj spodbujajo regionalno sodelovanje in razvoj dobrih sosedskih odnosov;

20.   s tem v zvezi pozdravlja vlogo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije na področju regionalnega sodelovanja, njeno zavezanost razvijanju dvostranskih odnosov in njeno dejavno vlogo pri procesih regionalnega sodelovanja, kot so ustanovitev Sveta za regionalno sodelovanje, CEFTA 2006, Pogodba o energetski skupnosti in Skupni evropski zračni prostor;

21.   opozarja na potrebo po varovanju kakovosti vode v reki Vardar, v katero se izliva večina pritokov v državi in ki se nadaljuje na grškem ozemlju kot reka Aksios, pred onesnaženjem, ki ga povzročajo industrijski in mestni predeli;

22.   nujno poziva k izboljšanju in vzdrževanju kakovosti vode in vodostaja v Ohridskem jezeru, Prespanskem jezeru in Dojranskem jezeru, ki so obmejna jezera, ter k učinkovitim dogovorom s sosednjima državama Albanijo in Grčijo v zvezi s tem;

23.   opozarja, da je treba izboljšati splošni odnos do okolja, med drugim z odstranjevanjem nezakonitih odlagališč smeti ob cestah, na bregovih rek in na obrobju gozdov z uvedbo kolikor je mogoče ločenega sistema zbiranja odpadkov;

24.   poziva oblasti Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj nadaljujejo približevanje okoljski zakonodaji in standardom EU ter izvajajo sprejeto zakonodajo;

25.   opozarja, da vse države članice EU zagotavljajo svobodo veroizpovedi in svobodo verskega združevanja;

26.   poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost trgovini z ljudmi in da je v boju proti mednarodnim mrežam organiziranega kriminala vse bolj potrebna krepitev regionalnega sodelovanja, med drugim prek pobude za sodelovanje v Jugovzhodni Evropi;

27.   izraža resno zaskrbljenost ob dejstvu, da brezposelnost ostaja izjemno visoka, in poziva vlado, naj zaradi velikih izzivov na tem področju razvije učinkovite politike za boj proti revščini in družbenim neenakostim; poudarja, da je treba različnim sindikalnim združenjem omogočiti enakopraven soobstoj, in opozarja, da sedanje zahteve, po katerih morajo sindikati združevati 33 % zadevne delovne sile, da lahko postanejo pogodbeni partnerji, pomenijo, da zainteresirane strani stalno dvomijo v število njihovih članov;

28.   šteje za samoumevno, da bi moralo izdajanje dovoljenj tujim bankam temeljiti na enakih merilih za vse, kot je izpolnjevanje pravnih zahtev na področju poslovanja s tujo valuto, obdavčenja in varstva potrošnikov, ter zavrača dajanje prednosti nekaterim podjetjem ali državam, v katerih so ta podjetja registrirana;

29.   priporoča, da se pri razporejanju državnih sredstev in tudi skladov EU upoštevajo obstoječa regionalna in etnična neskladja; meni, da bi bilo treba sedanje regionalne in etnične razlike zmanjšati z delovanjem po načelih solidarnosti in kohezije ter s tem doseči pospešen razvoj nerazvitih območij;

30.   poudarja, da je gradnja sodobne čezmejne infrastrukture pomembna spodbuda in jamstvo za stabilnost in blaginjo celotne regije Jugovzhodne Evrope, zato opozarja na pomembnost vzdrževanja in izboljševanja železniškega omrežja in notranjega železniškega prometa ter na njegovo tranzitno funkcijo med Grčijo in številnimi drugimi državami članicami EU; pozdravlja obnovitev železniške povezave s Kosovom in obžaluje pomanjkanje napredka pri načrtovani neposredni železniški povezavi z Bolgarijo ter pozdravlja nadaljnji napredek, povezan z VIII in X evropskim prometnim koridorjem;

31.   meni, da ni zaželeno, da javni uslužbenci ob zamenjavi vlade izgubijo službo ali se jih spodbuja k odpovedi, zlasti pa pričakuje, da bodo nadaljevali s svojim delom tisti javni uslužbenci, ki so posebej usposobljeni za izpolnjevanje zahtev pravnega reda EU;

32.   ponovno poudarja, da se od oblasti pričakuje, da bodo preiskale okoliščine, v katerih je bil leta 2003 ugrabljen in prepeljan v Afganistan nemški državljan Khaled el Masri, ter da bodo objavile izsledke preiskave; poziva nacionalni parlament Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj čim prej ustanovi preiskovalni odbor, ki se bo ukvarjal s to zadevo, in naj v celoti sodeluje s preiskavo nemškega parlamenta, da se ugotovi resnica;

33.   pozdravlja parafiranje sporazumov z EU o olajšanem pridobivanju vizumov in o ponovnem sprejemu oseb kot prehodni korak v smeri režima medsebojnih potovanj brez vizumov ter s tem namenom poziva Komisijo, naj določi časovni načrt za povečanje mobilnosti, ki bo vključeval večje sodelovanje v projektih vseživljenjskega učenja in kulturnih izmenjav, vlado Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pa poziva, naj nadaljuje svojo zavezo za izpolnitev zahtevanih evropskih standardov na področju pravosodja, svobode in varnosti; odobrava, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija uvedla nove potne liste z biometričnimi varnostnimi lastnostmi; se zaveda težav, s katerimi se srečujejo državljani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ker ena od držav članic EU ne priznava potnih listov njihove države; opozarja, da je bilo to vprašanje obravnavano in podrobno preučeno med pogajanji glede sporazuma o olajšanem pridobivanju vizumov; poudarja, da je bila sprejeta skupna izjava, ki je bila priložena parafiranemu besedilu; poziva vse zadevne strani, naj v zvezi s to izjavo nemudoma ukrepajo, takoj ko bodo izpolnjeni pogoji za njeno izvajanje;

34.   opozarja na prednosti, ki jih prinašajo izkušnje iz preteklih pogajanj s Slovenijo in Hrvaško, ki sta od nekdanje Jugoslavije podedovali iste skupne zakone in praktične izkušnje; poudarja jasno možnost za članstvo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v EU in poziva, naj se pogajanja začnejo čim prej;

35.   poziva nove države članice, naj dejavno sodelujejo pri napredovanju Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije proti Evropski uniji in ji omogočijo, da izkoristi njihove izkušnje z reformami;

36.   obžaluje, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija z ZDA podpisala dvostranski sporazum o imuniteti, s katerim so ameriški državljani in vojaško osebje izvzeti iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča; poudarja, da je navedeno sodišče temeljni kamen mednarodnega prava in da EU odločno podpira Rimski statut; zato poziva vlado Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, naj najde način za prekinitev tega dvostranskega sporazuma, ki onemogoča polno učinkovitost Mednarodnega kazenskega sodišča;

37.   ponovno poudarja, da je cilj Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in vseh držav zahodnega Balkana – nedvoumno članstvo v EU – skladen s solunsko agendo; meni, da je treba možnosti pristopa k EU spoštovati, da bi se utrdila stabilnost in mir v tej regiji;

38.   meni, da je treba izboljšati sistem vzgoje in izobraževanja, vlaganje v človeški kapital ter dostop prebivalstva do interneta, da bi odgovorili na potrebe družbe;

39.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL L 35, 7.2.2006, str. 57. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0568. (3) Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).