Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 6 in 174 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2006 o gozdnih požarih in poplavah v Evropi(1), z dne 5. septembra 2002 o poplavah v Evropi(2), z dne 14. aprila 2005 o suši na Portugalskem(3), z dne 12. maja 2005 o suši v Španiji(4) in z dne 8. septembra 2005 o naravnih nesrečah (požarih in poplavah) v Evropi(5) ter svojih resolucij z dne 18. maja 2006 o naravnih nesrečah (gozdnih požarih, sušah in poplavah) – kmetijskih vidikih(6), vidikih regionalnega razvoja(7) in okoljskih vidikih(8),

–   ob upoštevanju obeh skupnih javnih predstavitev, ki so ju organizirali Odbor za regionalni razvoj, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, in sicer na temi "Evropska strategija za ukrepanje v naravnih nesrečah" (20. marec 2006) in "Evropske sile za civilno zaščito: evropska pomoč" (5. oktober 2006),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2001/792/ES, Euratom z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite(9), pričakovanega sprejetja prenovljene Odločbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma civilne zaščite Skupnosti in stališča Parlamenta z dne 24. oktobra 2006 o tem(10),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi solidarnostnega sklada Evropske unije (KOM(2005)0108) in stališča Parlamenta z dne 18. maja 2006 o tem(11),

–   ob upoštevanju poročila Michela Barniera z dne 9. maja 2006 z naslovom "Za evropsko silo civilne zaščite: evropska pomoč",

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 25. aprila 2007 o skupnem stališču Sveta glede sprejetja direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti(12),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2007/162/ES, Euratom z dne 5. marca 2007 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito(13),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta v zvezi s sejo Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 12. in 13. junija 2007 na temo spodbujanja usklajevalnih zmogljivosti centra za nadzor in informiranje v okviru mehanizma civilne zaščite Skupnosti,

–   ob upoštevanju Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) z dne 11. decembra 1997 in ratifikacije Kjotskega protokola s strani Skupnosti dne 4. marca 2002,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2152/2003 z dne 17. novembra 2003 (Forest Focus uredba)(14),

–   ob upoštevanju 12. točke sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. junija 2006 glede odzivnosti Unije na izredne razmere, krize in nesreče,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o sušah (KOM(2007)0414),

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ob upoštevanju katastrofalnih poplav in požarov, ki so poleti 2007 ubijali in uničevali po vsej Evropi, zlasti v Grčiji in Združenem kraljestvu, ter prizadeli države članice EU ter tudi najbolj oddaljene regije, zlasti Martinique in Guadelupe, kjer je udaril orkan Dean, države prosilke in neposredne sosede EU; ker je bila površina, uničena samo v juliju, enaka površini, ki jo je požar uničil v celem lanskem letu; ker je v mesecu avgustu Grčijo prizadela huda nacionalna tragedija, ki jo je povzročil eden najbolj smrtonosnih požarov na svetu od leta 1871 dalje,

B.   ker je v Evropi letos poleti ogenj prizadel več kot 700.000 hektarov z rastlinjem in gozdovi poraščenih površin, med njimi območja, pomembna za Skupnost (SICs) in vključena v mrežo Natura 2000, ter druga območja velike ekološke vrednosti, z ekološko povezljivostjo celotne regije, pri čemer so najbolj prizadete države Grčija, Italija, Bolgarija, Ciper, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Španija (še posebej Kanarski otoki in pokrajina Kastilija), Ukrajina, Turčija in Albanija,

C.   ker je v nedavnih uničujočih gozdnih požarih samo v Grčiji življenje izgubilo več kot 60 ljudi, veliko oseb je bilo ranjenih, zgorelo je več kot 250.000 hektarov gozda in grmičevja, poginile so številne živali, uničenih je bilo veliko hiš in posestev, izbrisane so bile cele vasi,

D.   ker so istočasno druge dele Evrope, še posebej Združeno kraljestvo, prizadele hude poplave, ki so zahtevale vsaj 10 človeških življenj in so po ocenah povzročile 5 milijard evrov škode na domovih, šolah, infrastrukturi in kmetijstvu; ker je zaradi poplav brez čiste vode ostalo več kot 420.000 ljudi, ki so v velikem številu zapuščali prizadeta območja, velike izgube pa so utrpela tudi podjetja, kmetijstvo in turistična industrija; ker so Italijo v osrednjem in severnem delu prizadele poplave, na jugu pa suša in požari, ker je vzhodno Evropo, zlasti Romunijo, prizadela huda suša,

E.   ker se je mehanizem Skupnosti za civilno zaščito v dveh mesecih aktiviral kar dvanajstkrat za isto vrsto izrednih razmer, med katerimi je do sedmih prišlo sočasno; ker pomoč držav članic ni bila dovolj za zagotavljanje hitrega in ustreznega odziva civilne zaščite na vse nujne primere,

F.   ker zaradi vse bolj vročih in suhih poletij v južni Evropi vsako leto izbruhnejo gozdni in drugi hudi požari, ki se sicer iz leta v leto močno razlikujejo po silovitosti in geografskih območjih, ki jih prizadenejo; ker na te uničujoče pojave vplivajo tudi podnebne spremembe, povezani pa so z vse pogostejšimi vročinskimi valovi in sušami, kot to ugotavlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije o sušah; ker so tako naložbe v boj proti spremembi podnebja naložbe v preprečevanje katastrofalnih suš in gozdnih požarov; ker bo zaradi sedanjih vse daljših sušnih obdobij gozd po požaru čedalje teže obnoviti, posledica tega pa bo dezertifikacija;

G.   ob upoštevanju škodljivih gospodarskih in družbenih posledic naravnih nesreč za regionalna gospodarstva, proizvodno dejavnost in turizem,

H.   ker so številni požari in njihov obseg v južni Evropi v letu 2007 posledica kar nekaj različnih faktorjev, med njimi spremembe podnebja, nezadostne opredelitve in nezadostnega varstva gozdov in kombinacije naravnih vzrokov in človeške malomarnosti, pa tudi kaznivih dejanj, pri čemer je treba omeniti neustrezno izvajanje zakonov o prepovedi nezakonite gradnje na zemljiščih, opustošenih zaradi požara,

I.   ker mora Evropska unija priznati poseben značaj naravnih nesreč v obliki sredozemski suši in požarov ter prilagoditi svoja orodja za preprečevanje, raziskovanje, obvladovanje ogroženosti, civilno zaščito in solidarnost,

1.   izraža sožalje in globoko solidarnost s sorodniki umrlih in prebivalci prizadetih območij;

2.   izkazuje spoštovanje poklicnim in prostovoljnim gasilcem, ki so si neutrudno prizadevali in tvegali svoja življenja, da bi pogasili požare, rešili ljudi in omejili škodo, ki so jo naravne katastrofe povzročile letošnje poletje, prav tako pa tudi številnim posameznikom, ki so se borili z ognjem, da bi rešili svoje domove in okolico;

3.   poziva Komisijo, naj na najbolj prožen način in nemudoma mobilizira obstoječi Solidarnostni sklad Evropske unije (SSEU); s tem v zvezi meni, da je potrebno prek solidarnostnega sklada, drugih instrumentov Skupnosti (na primer strukturnih skladov ali EKSRP) ali katerih koli drugih finančnih virov, izhajajočih iz izvedbenih pogojev skladov Skupnosti, kot je načelo partnerstva in trajnostnega razvoja, nemudoma zagotoviti sredstva za zmanjšanje trpljenja žrtev in njihovih bližnjih ter za zadovoljitev njihovih potreb;

4.   poziva Komisijo, naj oblikuje izredne mehanizme Skupnosti za nudenje pomoči, še zlasti finančne, s katero bi podprli obnovo regij, ki so utrpele velike izgube, znova vzpostavili proizvodnjo in ustvarjanje delovnih mest v prizadetih regijah ter sprejeli ustrezne ukrepe za povrnitev socialne škode, nastale ob izgubi delovnih mest in drugih virov dohodkov;

5.   poudarja potrebo po tem, da se pospeši postopek za dostop do sredstev EU za obnovo kmetijskih površin po poplavah in požarih ter za dodelitev obsežnejše finančne pomoči, ki bi bila na voljo za razvoj obrambe pred poplavami; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo in izmenjajo najboljše prakse v zvezi z najnovejšo raziskavo o povečanih tveganjih poplav in gozdnih požarov, ki so posledica načina upravljanja tal, življenjskega prostora in izsuševanja; nadalje poziva države članice, naj v največji možni meri zagotovijo naravno izsuševanje in zadrževanje vode v okolju ter hkrati povečajo zmožnost nadzora poplav in infrastrukture za izsuševanje, da se omeji škoda, ki jo povzročijo hude padavine;

6.   se zahvaljuje za solidarnost, ki so jo Evropska unija, njene države članice in druge države izkazale prizadetim območjem med gašenjem gozdnih požarov, ko so poslale svoja letala, opremo za gašenje požarov in strokovnjake, ter za hvalevredno pomoč oblastem in reševalnim službam; meni, da obseg in posledice teh pojavov pogosto presegajo regionalno in nacionalno raven in zmogljivosti, zato kot nujno poziva k učinkoviti evropski zavezi;

7.   priznava prispevek centra za nadzor in informiranje pri podpori in spodbujanju mobilizacije in usklajevanja pomoči civilne zaščite med izrednimi razmerami; kljub temu opozarja, da so sredstva držav članic za boj proti gozdnim požarom, zlasti z letali, omejena in da države članice ne morejo nuditi pomoči, kadar so sredstva potrebna na njihovem nacionalnem ozemlju; ugotavlja, da so zato nekatere države članice prejele manj pomoči kot druge in so se za pomoč morale opirati na dvostranske sporazume z državami, ki niso članice EU; tako obžaluje, da v nekaterih primerih EU kot celota ni pokazala zadostne solidarnosti;

8.   odločno poziva Svet, naj nemudoma sprejme odločitev o predlagani Uredbi o Solidarnostnem skladu EU, ob upoštevanju, da je Parlament sprejel svoje stališče maja 2006; meni, da je v tem primeru zamujanje Sveta nesprejemljivo; meni, da bo nova uredba, ki med drugim znižuje meje za uporabo Solidarnostnega sklada, omogočila učinkovitejše, prožnejše in hitrejše ukrepe za odpravo škode; poziva portugalsko predsedstvo ter ministre EU za finance, okolje, kmetijstvo in regionalni razvoj, naj nemudoma sprejmejo hitre in odločne ukrepe; zato predlaga sklic izrednega skupnega zasedanja odgovornih ministrov EU v Svetu, na katerem bi bili kot opazovalci navzoči predstavniki Parlamenta in Komisije;

9.   poziva k oblikovanju evropskih sil, ki bi se lahko, kot je to predlagano v poročilu komisarja Barnierja, v kriznih razmerah nemudoma odzvale, in obžaluje neodzivnost in pomanjkanje nadaljnjih ukrepov v zvezi s tem; prav tako poudarja, da je treba še naprej razvijati zmogljivosti za hitro ukrepanje, temelječe na mehanizmih civilne zaščite držav članic, kot je to zahteval Evropski svet v Bruslju 16. in 17. junija 2006; poziva Komisijo, naj v ta namen pripravi predlog; poudarja vlogo držav članic in njihovih lokalnih oblasti pri učinkovitem preprečevanju požarov in njihovem gašenju;

10.  10 poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva podatke o operativnih programih, vzpostavljenih v primeru naravnih katastrof, in o izkušnjah pri njihovem izvajanju ter naj nadalje preuči ustreznost uporabljenih preprečevalnih, pripravljalnih in odzivnih ukrepov, da bi na ta način izmenjali izkušnje in oblikovali sklepe v zvezi s takojšnjim ukrepanjem, usklajevanjem upravnih in operativnih organov ter dosegljivostjo potrebnih človeških virov in materiala; poziva Komisijo, naj razišče možnost sodelovanja s sosednjimi državami EU in tretjimi državami v boju proti uničujočim požarom z izmenjavo dobrih praks in delitvijo zmogljivosti v nevarnih poletnih mesecih, da bi bili bolje pripravljeni na poletje 2008;

11.   meni, da izkušnje prejšnjih let in druge nedavne izkušnje kažejo, da je treba okrepiti pripravljenost civilne zaščite Skupnosti za preprečevanje gozdnih in drugih požarov v naravi ter spopadanje z njimi, in odločno poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe v zvezi s tem;

12.   poziva Komisijo, naj preuči možnosti za vnaprej dogovorjen dostop do dodatnih zmogljivosti, s katerimi bi zagotovili hiter odziv na večje nesreče in ki bi bile na voljo iz drugih virov, med katerimi je tudi komercialni trg; predlaga, da bi stroške enot, ki bi bile v stanju pripravljenosti, krili iz finančnega instrumenta za civilno zaščito;

13.   pozdravlja nedavno Odločbo Sveta 2007/162/ES, Euratom z dne 5. marca 2007 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito in meni, da bo z ukrepi, financirani s tem instrumentom, zagotovljena vidna evropska solidarnost in večji evropski prispevek k učinkovitemu upravljanju naravnih nesreč; vendar je zaskrbljen, da znesek, dodeljen novemu instrumentu, ne bo zadoščal za učinkovito izvajanje njegovih ambicioznih nalog;

14.   poudarja potrebo po odločnejših ukrepih za preprečevanje naravnih nesreč in v zvezi s tem nestrpno pričakuje objavo dveh študij Komisije v letu 2008, katerih cilj je oblikovanje celostne strategije za preprečevanje naravnih nesreč; nadalje predlaga Komisiji, naj razišče možnosti uporabe odprtega usklajevanja s ciljem preprečevanja naravnih nesreč, in sicer s celostno skrbjo za tla, da bi podaljšali čas zadrževanja vode, in za gozdove, da bi v njih v največji možni meri zmanjšali pojave požarov, njihovega širjenja in hitrosti; poudarja, da bi obnovljena biomasa lahko prispevala k ekonomski izvedljivosti takšnega vzdrževanja;

15.   poziva Komisijo, naj razišče še druge možnosti za uspešnejše preprečevanje gozdnih požarov in za boljše metode in opremo za boj proti njim ter ponovno preuči načrtovanje in rabo tal; poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za izboljšanje svoje zakonodaje na področju zaščite gozdov in njenega izvajanja ter se vzdržijo komercializacije in prerazvrstitve gozdnih območij ter njihovega prehoda v zasebno last, da bi se na ta način izognili vmešavanju in špekulacijam; meni, da bi bilo v ta namen treba uporabiti vso dosegljivo strokovno znanje EU, vključno s satelitskimi sistemi;

16.  16 obžaluje dejstvo, da so bili številni gozdni požari očitno podtaknjeni, in je močno zaskrbljen, ker so gozdni požari v Evropi vse pogosteje posledica kriminalnih dejanj; zato poziva države članice k uvedbi strožjih kazni za kazniva dejanja, ki škodijo okolju, zlasti tista, ki povzročajo gozdne požare, ter verjame, da bi takojšnja in učinkovita preiskava za ugotovitev odgovornosti ter posledično ustrezno kaznovanje odvrnila od malomarnih in naklepnih dejanj;

17.   izraža zaskrbljenost nad vse večjim številom nesreč zaradi ekstremnih vremenskih nevšečnosti, ki so po mnenju strokovnjakov v veliki meri posledica podnebnih sprememb zaradi segrevanja ozračja; zato poziva države članice, naj storijo vse za doseganje Kjotskih ciljev, in poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev spoštovanja Kjotskih obveznosti in njihovo spremljanje; poziva Komisijo in vse zadevne javne organe, naj pri oblikovanju proračunov in rezerv za nepredvidene dogodke, namenjenih reševalnim službam, upoštevajo podnebne spremembe in večjo verjetnost nesreč, kot so poplave in gozdni požari;

18.   poziva Komisijo, da z nacionalnimi laboratoriji še naprej sodeluje pri razvoju ukrepov, ki bi kar najbolj zmanjšali posledice požarov za okolje; poziva k politiki ponovnega pogozdovanja, ki bo temeljila na spoštovanju bioklimatskih in okoljskih značilnosti; poudarja potrebo po zbiranju in beleženju podatkov o nacionalnih virih vseh držav članic, in sicer z vzpostavitvijo "okoljskih nacionalnih računov" v obliki podatkovnih zbirk, ki bodo dosegljive vsem državljanom;

19.   poudarja, da je treba v primeru naravnih katastrof pri vseh ukrepih mehanizmov za civilno zaščito posebno pozornost posvetiti posebnim potrebam invalidnih oseb;

20.   meni da bi bilo treba z osnovnim usposabljanjem in opremo, ki bi lahko vključevala napredno tehnologijo, spodbuditi in podpreti mehanizme prostovoljne civilne zaščite, saj so ti eden od pomembnejših virov, ki so na voljo državam članicam pri soočanju z izrednimi razmerami ob naravnih katastrofah; poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj ljudi ozavestijo o vrednosti gozdov in njihovih virov ter koristnosti njihovega ohranjanja ter prek organiziranega prostovoljnega dela ali z drugimi metodami spodbujajo sodelovanje civilne družbe;

21.   meni, da je predpogoj za dolgoročno zaščito gozdov in ozemeljsko skrb zanje trajnostno programiranje in izvajanje regionalnih ter podeželskih razvojnih načrtov, s katerimi bi preprečili odseljevanje s podeželja, na teh območjih ustvarili nove, raznolike prihodke, še posebej za mlado generacijo, in vzpostavili potrebno sodobno infrastrukturo, s katero bi vzpodbudili trajnostni turizem in storitve;

22.   poudarja, da so letošnje naravne nesreče, še posebej gozdni požari, zelo ogrozili spomenike in arheološka območja, ki so velikega pomena za evropsko kulturno dediščino; ob tem opozarja na nevarnost, ki je grozila rojstnemu kraju olimpijskih iger, antični Olimpiji, in še posebej njenemu muzeju, ki sodi med svetovno dediščino; zahteva, da se zagotovijo sredstva za takojšnje restavriranje spomenikov, ki so del evropske kulturne dediščine, če bi bili ti poškodovani v nadaljnjih gozdnih požarih;

23.   poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsa gozdna pogorišča še naprej ostala gozdovi, da bodo skupaj z obveznimi pogoji zajeta v programe ponovnega pogozdovanja ter da bodo prepovedane vse spremembe rabe tal. Nadalje poziva države članice k izvajanju ustrezne zakonodaje na področju ohranjanja in primerne rabe tal, vključno s trajnostnimi kmetijskimi in gozdarskimi praksami, upravljanjem z vodami in učinkovitim obvladovanjem tveganj, ter k takojšnjemu oblikovanju ukrepov za obnovo turizma in prizadetih lokalnih gospodarstev;

24.   poziva Komisijo, naj nadzoruje ustrezno in učinkovito uporabo vseh sredstev za nujne razmere, ki so državam članicam na voljo za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in poziva države članice k povrnitvi nepravilno porabljene pomoči Skupnosti, npr. v zvezi z neizpolnitvijo načrtov pogozdovanja, in h katastrski posodobitvi;

25.   obsoja prakso legalizacije črnih gradenj na zaščitenih in splošno na nedovoljenih območjih in poziva, da je treba takoj ustaviti vse poskuse za zmanjšanje zaščite gozdov preko sprememb v grški ustavi (24. člen);

26.   predlaga, da bi v države, ki so jih najbolj prizadele nedavne naravne katastrofe, poslali delegacijo Parlamenta, ki bi izrazila solidarnost Parlamenta s prebivalstvom, preučila, kakšno škodo so utrpeli ljudje, njihovo premoženje, socialne mreže, okolje in gospodarstvo, ter sprejela sklepe za uspešnejše preprečevanje in ravnanje v podobnih izrednih razmerah v EU v prihodnje;

27.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 240. (2) UL C 272 E, 13.11.2003, str. 471. (3) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 599. (4) UL C 92 E, 20.4.2006, str. 414. (5) UL C 193 E, 17.8.2006, str. 322. (6) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 363. (7) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 369. (8) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 375. (9) UL L 297, 15.11.2001, str. 7. (10) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 100. (11) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 331. (12) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0143. (13) UL L 71, 10.3.2007, str. 9. (14) UL L 324, 11.12.2003, str. 1.