Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. septembra 2007 o prizadevanjih držav članic v letu 2005, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi (2007/2108(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o prizadevanjih držav članic v letu 2005, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi (KOM(2006)0872),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike(1),
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1438/2003 z dne 12. avgusta 2003 o pravilih za izvajanje politike flote Skupnosti, kakor je opredeljena v poglavju III Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002(2),
– ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s Skupno ribiško politiko (KOM(2007)0196),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Politika zmanjševanja neželenega prilova in odprave zavržkov v evropskem ribištvu" (KOM(2007)0136),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o orodjih za upravljanje ribištva na podlagi pravic (KOM(2007)0073),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju kazalnikov ribolovne zmogljivosti in napora na podlagi skupne ribiške politike (KOM(2007)0039),
– ob upoštevanju sklepne izjave svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, ki je potekal v Johannesburgu od 26. avgusta do 4. septembra 2002,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0297/2007),
A. ker morajo biti zaščita in ohranjevanje morskih virov ter njihovo izkoriščanje v skladu z načeli trajnostnega razvoja ena od osrednjih načel skupne ribiške politike,
B. ker je trajnost ribolovnih virov ključnega pomena za zagotavljanje ribolovne dejavnosti in dolgoročnega preživetja ribiške industrije,
C. ker presežek zmogljivosti flote Skupnosti v primerjavi z razpoložljivimi viri od začetka 80. let zbuja nenehno skrb za sposobnost preživetja ribištva,
D. ker sklepna izjava svetovnega vrha o trajnostnemu razvoju predvideva ekosistemsko analizo za izkoriščanje ribolovnih virov ter predlaga odpravo škodljivih ribolovnih praks in poziva k uporabi previdnostnega načela pri izkoriščanju virov,
E. ker je bil na istem vrhu zastavljen cilj, da se do leta 2015 doseže obnovitev staležev rib pri vrstah, ki jim grozi izumrtje, katerega namen je, da se bodo do tega leta vsi ribolovni viri izkoriščali v skladu z največjim trajnostnim donosom,
F. ker je Evropska unija v zadnjih letih odobrila več načrtov za obnovitev prekomerno izkoriščenih staležev (oslič, trska, morski list, jegulja, kozica) in za upravljanje z njimi, ter ker se predvideva, da bo treba v prihodnosti v te načrte vključiti tudi druge vrste s tržno vrednostjo,
G. ker kljub napredku, ki je bil dosežen od kar se je leta 1983 začel izvajati prvi program za usmerjanje flot, s katerim se je želelo zmanjšati njihovo zmogljivost in moč, da bi se prilagodili razpoložljivim virom, posebnosti nacionalnih flot in ribiških industrij niso bile upoštevane in nekaj držav članic tega cilja ni doseglo, nekatere pa so svoj ribolovni napor celo povečale,
H. ker je treba v skladu z znanstvenimi raziskavami na področju ribištva spodbujati okolju prijazne načine ribolova, in sicer z izboljšanjem ribolovne opreme, večjo selektivnostjo in prepovedjo ribolovne opreme, ki uničuje morske ekosisteme,
I. ker države članice po vseh teh letih še vedno ne posredujejo usklajenih podatkov, kar otežuje ali celo onemogoča primerjalno oceno flote,
J. ker je veliko držav članic posredovalo podatke o registru flote s precejšnjo zamudo in ker nekatere države članice sploh niso posredovale podatkov v rokih, določenih z zakonodajo Skupnosti,
K. ker je treba za dobro upravljanje virov v skladu s previdnostnim načelom in načelom trajnostnega razvoja okrepiti obstoječe nadzorne mehanizme, da lahko država zastave in obalna država, v kateri obratujejo plovila, vedno in v resničnem času preverita lego plovila in ribolovne dejavnosti,
L. ker sta dialog in udeležba industrije pri vseh ukrepih za dosego ravnovesja med floto in stanjem virov nujno potrebna pogoja, da bodo ti ukrepi zares učinkoviti,
M. ker bi morali ribiči in njihova predstavniška združenja sodelovati pri določanju ukrepov za zaščito morskega okolja in obnovitev staležev rib,
N. ker so svetovalni sveti za ribištvo učinkoviti organi za sodelovanje in dialog med različnimi interesnimi skupinami v ribiškem sektorju (okolje, ohranjanje narave, ljudje, ki delajo na različnih področjih ribiške industrije, vključno s proizvodnjo in predelavo, in ribogojstvo) pod pogojem, da obstaja tesna povezanost med geografskim obsegom in težavami, ki jih obravnavajo,
O. ker se ribiška industrija v otoških in najbolj oddaljenih regijah Evropske unije sooča s posebnimi težavami, povezanimi z morskimi habitati, ki potrebujejo posebno zaščito, obstojem flote za mali priobalni ribolov, ki deluje v težkih pogojih zaradi morfologije epikontinentalnega pasu in dejstva, da se viri nahajajo na območjih na odprtem morju, kar zahteva posebne pogoje za zagotovitev varnosti plovil in ribolovnih dejavnosti,
1. čestita Komisiji za letno poročilo o prizadevanjih držav članic v letu 2005, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in staleži rib, saj kljub težavam zaradi nasprotujočih si podatkov, ki so jih posredovale države članice, vsebuje pregled razvoja nacionalnih flot, ki omogoča analizo njihovega razvoja;
2. poudarja, da je za dopolnitev obstoječih načinov upravljanja potreben širši pristop k ukrepom za zaščito morskega okolja in obnovitev staležev rib, zlasti preučitev nekaterih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na morsko okolje in stanje staležev rib, kot je onesnaženost obale in odprtega morja, industrijske in kmetijske odpadne vode, strganje morskega dna in morski promet; meni, da pobuda Skupnosti na tem področju sodi med prednostne naloge;
3. ugotavlja, da se celotna zmogljivost in moč flote postopoma zmanjšujeta (približno 2 % letno), ne da bi se znižala raven izkoriščanja virov, saj tehnične izboljšave plovil izenačujejo ali presegajo možnosti za zmanjšanje ribolovnega donosa in napora, ki jih predstavljajo ta skromna zmanjšanja;
4. meni, da je nesprejemljivo, da države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti zbiranja in posredovanja podatkov glede prilagajanja njihovih ribolovnih zmogljivosti stanju staležev, ter poziva Komisijo, naj tovrstno neizpolnjevanje obravnava kot resno kršitev in ga ustrezno kaznuje kot v primeru obveznosti ribičev v zvezi s posredovanjem podatkov o ulovu;
5. poudarja, da je treba pri prilagoditvi nacionalnih flot obstoječim virom upoštevati že doseženo zmanjšanje ribolovnega napora, zlasti stopnjo skladnosti z večletnimi usmerjevalnimi programi;
6. opozarja, da morajo biti ribiči vključeni v postopek sprejemanja vseh ukrepov za prilagoditev nacionalnih flot in obnovitev staležev in da morajo ti ukrepi temeljiti na znanstvenih raziskavah na področju ribištva;
7. poziva Komisijo, naj čim prej predloži predloge smernic, ki bodo zagotovile, da države članice predložijo usklajene podatke, ki bodo omogočili izvedbo primerjalnih analiz razvoja različnih nacionalnih flot, in vsaki državi članici zagotovijo podatke o ravni ulova plovil, ki delujejo na njenih obalnih območjih;
8. poudarja, da bi bilo glede na trenutne razmere in stalni presežek zmogljivosti verjetno dobro ponovno razmisliti o uporabnosti sedanjih shem za prilagoditev flote Skupnosti ribolovnim možnostim in v politiki Skupnosti za ohranjanje in upravljanje ribištva dati možnost drugim, učinkovitejšim sistemom, ki bi lahko privedli do zmanjšanja zmogljivosti celo v večji meri kot sistemi, določeni z zakonodajo Skupnosti;
9. poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ustrezne pobude za morebitno nadomestitev sistema upravljanja flote, ki temelji na omejevanju tonaže in moči plovil, s sistemom, ki omogoča nadzor ribolovnega napora z upravljanjem po geografskih ribolovnih območjih in uporabo ustreznih tehničnih ukrepov za trajnostno upravljanje virov;
10. poziva Komisijo, naj predloži predloge za izboljšanje varnosti ribiških plovil za mali priobalni ribolov in mali ribolov v Evropski uniji, namenjene povečanju velikosti in moči motorjev ter prenovi plovil za izboljšanje higienskih razmer in varnosti na krovu, ne da bi to povzročilo povečanje ribolovnega napora;
11. poziva Komisijo, naj predloži predlog za ustanovitev posebnega regionalnega svetovalnega sveta za najbolj oddaljene regije Evropske unije;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.