Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 152 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola (KOM(2006)0625),

–   ob upoštevanju Priporočila Sveta 2001/458/ES z dne 5. junija 2001 glede uživanja alkohola pri mladih, zlasti otrocih in mladostnikih(1),

–   ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 5. junija 2001 o strategiji Skupnosti za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola(2),

–   ob upoštevanju Priporočila Komisije 2004/345/ES z dne 6. aprila 2004 o izvajanju na področju varnosti v cestnem prometu(3),

–   ob upoštevanju Deklaracije o mladih in alkoholu, sprejete na Evropski ministrski konferenci o mladih in alkoholu v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (STO), ki je potekala od 19.-21. februarja 2001 v Stockholmu,

–   ob upoštevanju različnih sodb Sodišča Evropskih skupnosti (zadeve Franzén (C-189/95), Heinonen (C-394/97), Gourmet (C-405/98), Loi Evin (C-262/02 in C-429/02)),

–   ob upoštevanju resolucije STO z dne 25. maja 2005 o problemih javnega zdravja zaradi škodljive rabe alkohola (WHA 58.26),

–   ob upoštevanju cilja 12 iz okvirne politike STO Zdravje 21 iz leta 1999 in evropskega akcijskega načrta o alkoholu 2000–2005, ki ga je sprejel regionalni urad STO za Evropo v letu 1999,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0303/2007),

A.   ker bi morala terminologija, ki se uporablja v razpravah o škodljivih učinkih alkohola, temeljiti na uradni terminologiji STO, da bi se izognili nejasnostim v besedilu in pomenu,

B.   ker se problem nevarnega in škodljivega uživanja alkohola, zlasti med mladimi, kaže na evropski ravni, ker tako uživanje škoduje človeškemu organizmu, zlasti otrokom in mladim, in je vzrok smrti zaradi povezanih bolezni in nesreč ter povzroča socialne probleme in kriminal, pa tudi veliko gospodarsko škodo evropskemu gospodarstvu in ker je danes izvajanje alkoholnih politik, podprtih z dokazi, prednostna naloga vseh držav članic,

C.   ker je nevarno in škodljivo uživanje alkohola pomemben dejavnik zdravja in ogroža javno zdravje, saj povzroča najrazličnejšo zdravstveno in družbeno škodo,

D.   ker člen 152 Pogodbe določa pristojnosti in odgovornost Evropske skupnosti, da obravnava probleme na področju javnega zdravja z dopolnjevanjem nacionalnih načrtov na tem področju, ker delo na ravni EU glede opredeljevanja in širjenja najboljše prakse, ki je dalo pozitivne rezultate, pomembno dopolnjuje ukrepe nacionalne politike, ker bi morala biti obravnava učinkovitih nacionalnih akcijskih načrtov podlaga za podobne ukrepe v drugih državah članicah ter za ustvarjanje sinergij na nacionalni ravni,

E.   ker imajo lahko gospodarski in družbeni dejavniki (stres na delovnem mestu, preobremenjenost, brezposelnost, negotova delovna mesta itd.) pomembno vlogo pri nevarnem in škodljivem uživanju alkohola in razvoju odvisnosti od alkohola,

F.   ker se v državah članicah uporabljajo različne strategije za preprečevanje nevarnega in škodljivega uživanja alkohola in/ali za zmanjševanja zdravstvenih težav zaradi alkohola,

G.   ker je zaželeno, da Evropska skupnost oblikuje splošne cilje za omejitev škodljivih posledic nevarnega in škodljivega uživanja alkohola v državah članicah ter da lahko sprejme ukrepe v tesnem sodelovanju z državami članicami, da bi preprečila škodo, ki jo pivcem in drugim povzroči uživanje alkohola, med drugim tudi škodljive posledice za zdravje, kot so fetalni alkoholni sindrom, motnje fetalnega alkoholnega spektra, bolezni jeter, rak, zvišan krvni pritisk in srčni infarkt, prometne nesreče in nesreče pri delu, pa tudi družbena škoda, kot je nasilje v družini, zanemarjanje otrok, nezaposlenost, revščina, družbena stigmatizacija in socialna izključenost,

H.   ker je Sodišče Evropskih skupnosti večkrat potrdilo, da je boj proti škodi zaradi uživanja alkohola pomemben in tehten cilj javnega zdravja,

I.   ker se kljub enakim zaskrbljujočim vzorcem pitja med mladimi v različnih državah članicah navade in tradicija uživanja alkohola v posameznih delih Evropske unije zelo razlikujejo, kar je treba upoštevati pri oblikovanju evropskega pristopa k problemom zaradi uživanja alkohola, da bi lahko vsaka država članica prilagodila svoje ukrepanje problemom in škodi zaradi uživanja alkohola; ker ne bi bila možna ena sama enotna alkoholna politika za vse države članice, ker je še vedno veliko vprašanj na področju alkoholne politike čezmejnega značaja, zaradi česar je izvajanje nacionalne alkoholne politike za posamezne države članice vse težje; ker je zato potrebno usklajeno delovanje na ravni EU; ker bi morala Komisija države članice pozvati k izvajanju učinkovite in ambiciozne politike za boj proti nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola ter jih v tem v čim bolj podpreti,

J.   ker politični ukrepi na nacionalni ravni ali na ravni EU nikakor ne morejo nadomestiti odgovornosti za zmerno in omejeno uživanje alkohola, ki jo končno nosita posameznik in družina,

K.   ker je mogoče smernice za manj tvegano uživanje alkohola posredovati v evropskih kampanjah, namenjenih javnosti in prilagojenih posebnim razmeram v državah članicah; ker je treba uvesti stroge in usmerjene ukrepe za preprečevanje nevarnega in škodljivega uživanja alkohola med vozniki in delavci ter ukrepe za preprečevanje uživanja alkohola med mladoletniki in nosečnicami,

L.   ker večji del stroškov nevarnega in škodljivega uživanja alkohola krije družba; ker bi zato učinkovito zmanjšanje škode, ki nastaja zaradi uživanja alkohola, koristilo vsakomur; ker je zato smiselno do določene mere omejiti dostop do alkoholnih pijač,

M.   ker so zdravstvene trditve na alkoholnih pijačah prepovedane, prehranske trditve pa so dovoljene samo v izjemnih primerih, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih(4),

N.   ker uživanje alkohola močno vpliva na presnovo različnih hranil; ker uživanje alkohola vpliva na delovanje različnih zdravil zaradi njihovega medsebojnega delovanja,

O.   ker so škodljivi učinki uživanja alkohola na jetra dobro opredeljeni, ravno tako pa tudi škodljivi učinki na centralni in periferni živčni sistem, kar je še bolj očitno v današnji starajoči se družbi,

1.   pozdravlja pristop Komisije v sporočilu o nevarnem in škodljivem uživanju alkohola in njegovih škodljivih posledicah za zdravje; vendar poziva Komisijo, naj oblikuje ambiciozne splošne cilje za države članice, da bi omejila škodljivo in nevarno uživanje alkohola, pri čemer pa naj ne bi spodkopala načela subsidiarnosti; poziva države članice, naj ranljivim družbenim skupinam, kot so otroci, mladi in nosečnice, posvetijo posebno pozornost ter obravnavajo nevarno in škodljivo uživanje alkohola med mladimi, delavci in vozniki s pomočjo informacijskih in izobraževalnih kampanj ter po potrebi s preverjanjem spoštovanja obstoječe nacionalne zakonodaje;

2.   priznava, da je mogoče uživanje alkohola imeti za del evropske kulturne dediščine in življenjskega sloga; priznava, da lahko uživanje alkohola v majhnih količinah, to je 10 gramov dnevno v skladu z evropskim akcijskim načrtom STO o alkoholu 2000–2005 pri nekaterih posameznikih srednjih let ob določenih pogojih pripomore k preprečevanju srčno-žilnih bolezni in ishemije; se zaveda, da je večina uživalcev alkohola zmernih, vendar predstavlja nevarno in škodljivo uživanje alkohola pomemben vedenjski vzorec;

3.   opozarja, da se nevarno in škodljivo uživanje alkohola pojavlja v vseh družbenih skupinah in ga povzročajo različni dejavniki, zaradi česar je bistven celovit pristop k reševanju tega problema;

4.   priznava, da je posredovanje na podlagi ustrezne znanstvene ocene potrebno za učinkovito zmanjševanje nevarnega in škodljivega uživanja alkohola; meni, da je, ker je alkohol eden najpomembnejših dejavnikov zdravja, zelo pomembno zbirati podatke v vsej Evropski uniji, še posebej podatke o soodvisnosti med koncentracijo alkohola in prometnimi nesrečami, alkoholom in boleznimi jeter ter alkoholom in nevropsihološkimi motnjami, sindromi in boleznimi; zato poziva države članice in vse zainteresirane strani, naj povečajo sredstva za zbiranje podatkov, izboljšanje učinkovitosti informacij ter za preventivne kampanje in programe;

5.   opozarja, da so najbolj pereči problemi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola povezani z učinki alkohola pri mladih, ki so bolj dovzetni za telesno in čustveno trpljenje ter za socialno škodo zaradi lastnega pitja ali pitja drugih;

6.   je zaskrbljen zaradi porasta uživanja alkohola med mladoletniki in mladimi ter ugotavlja zaskrbljujoč trend, da s pitjem začenjajo vse mlajši, in zaradi večje pripravljenosti na tveganje začnejo z nevarnim početjem, npr. s popivanjem, drugimi oblikami nevarnega uživanja alkohola, katerih cilje je opitost, hkratnim uživanjem alkohola in drog ter vožnjo pod vplivom alkohola in drog;

7.   poudarja, da mladostniki ob prihodu na univerzo pogosto začnejo uživati več alkohola; meni, da bi lahko večja prizadevanja na univerzah v prihodnje prispevala k zmanjšanju števila tistih, ki alkohol uživajo velikih količinah, zato poziva države članice, naj okrepijo svoje preventivne programe na tem področju;

8.   poziva Komisijo, naj navede in s številkami izrazi dejanske škodljive posledice uživanja alkohola med mladimi v državah članicah, da bo nato izoblikovala evropske cilje za države članice, namenjene omejitvi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola med mladimi, pri čemer bi se morale države članice zavzeti za zmanjšanje škodljivih posledic na evropski ravni ter pri tem upoštevati dosedanja prizadevanja;

9.   brez poseganja v obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti poudarja, da države članice prosto določijo obliko ukrepov na nacionalni ravni, vendar naj Komisiji poročajo o napredku v boju proti nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola med mladimi;

10.   ugotavlja, da mora Komisija nuditi podporo pri uresničevanju evropskih ciljev, tako da državam članicam pomaga pri izmenjavi znanja in dobre prakse ter da na evropski ravni izvede raziskavo o boju proti škodljivim posledicam uživanja alkohola med mladimi;

11.   poziva Komisijo in države članice, naj z vključevanjem ustreznih nevladnih organizacij in gospodarskih združenj v evropski forum za alkohol in zdravje, ki je bil nedavno ustanovljen na pobudo Komisije, podpre izmenjavo preverjene prakse, da prepreči nevarno in škodljivo uživanje alkohola med otroki in mladimi, ter naj uvede naslednje ukrepe:

12.   poziva Komisijo, naj ugotovi pogostnost fetalnega alkoholnega sindroma in motenj fetalnega alkoholnega spektra v državah članicah, da bi nato oblikovala evropske cilje za države članice, namenjene zmanjšanju fetalnega alkoholnega sindroma in motenj fetalnega alkoholnega spektra, pri čemer bi se morale države članice zavzeti za zmanjšanje njune pogostnosti na evropski ravni ter pri tem upoštevati dosedanja prizadevanja;

13.   brez poseganja v obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti poudarja, da države članice prosto določijo vsebino ukrepov na nacionalni ravni, vendar naj Komisiji poročajo o napredku v boju proti fetalnemu alkoholnemu sindromu in motnjam fetalnega alkoholnega spektra;

14.   ugotavlja, da mora Komisija nuditi podporo pri uresničevanju evropskih ciljev, tako da državam članicam pomaga pri izmenjavi znanja in dobre prakse ter da na evropski ravni izvede raziskavo o boju proti fetalnemu alkoholnemu sindromu in motnjam fetalnega alkoholnega spektra;

15.   meni, da bi morali biti moški in ženske bolje obveščeni o tveganjih uživanja alkohola med nosečnostjo, zlasti o motnjah fetalnega alkoholnega spektra, da bi preprečili bolezni in zaostanek v razvoju pri novorojenčkih in mladostnikih zaradi uživanja alkohola med nosečnostjo; poudarja, da bi lahko ustrezno sporočanje ženske odvrnilo od pitja alkohola pred in med nosečnostjo; ugotavlja, da bi bila za problematične uživalke alkohola potrebna nadaljnja podpora med nosečnostjo in spremljanje po porodu; poleg tega predlaga, naj bodo ginekologi in osebje v ambulantah za nosečnost usposobljeni za čim zgodnejše prepoznavanje možnih primerov nevarnega in škodljivega uživanja alkohola ter za pomoč ženskam, da bi med nosečnostjo alkohol povsem opustile;

16.   meni, da bi morali biti moški bolje obveščeni o povezavi med uživanjem alkohola in impotenco;

17.   poudarja, da oglaševanje in trženje alkohola ne bi smelo biti usmerjeno na mlade;

18.   poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo smernice za oglaševanje alkoholnih pijač na televiziji ter zagotovijo izvajanje nove direktive o televiziji brez meja, ko bo sprejeta; poziva Komisijo, naj ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev spodbudi, da v svoje kodekse ravnanja vključijo predpise o uvrščanju oglasov za alkoholne pijače v program;

19.   pozdravlja in podpira obveznosti samoregulacije, npr. v oglaševalski industriji in pri proizvajalcih alkoholnih pijač; pri tem Komisijo in države članice poziva, naj preverjajo, ali se te obveznosti spoštujejo, ter v primeru njihovih kršitev sprejemajo sankcije;

20.   poudarja, da države članice sedaj lahko uvajajo obvezna zdravstvena opozorila glede alkoholnih pijač; opozarja, da je lahko na nalepkah na sprednji strani embalaže opozorilo, da lahko alkohol povzroča hude zdravstvene in duševne težave, da povzroča odvisnost in da lahko uživanje alkohola med nosečnostjo škoduje zarodku; ugotavlja, da različne nacionalne zahteve za označevanje nedvomno vplivajo na notranji trg EU; poziva Komisijo, naj začne izvajati primerjalno študijo o vplivu in učinkovitosti različnih sredstev obveščanja in sporočanja v državah članicah, vključno z označevanjem in oglaševanjem, da bi se zmanjšalo nevarno in škodljivo uživanje alkohola, in naj rezultate objavi pred 31. decembrom 2009;

21.   poziva Komisijo, naj podpre pobude za izmenjavo dobre zdravstvene prakse v različnih zdravstvenih ustanovah ter za spodbujanje neodvisnih in nepristranskih informacijskih kampanj za dvig ozaveščenosti o tveganjih nevarnega in škodljivega uživanja alkohola; kampanje bi morale biti namenjene tudi ljudem, dovzetnim za nevropsihološke motnje, sindrome in bolezni, ter starim, osamljenim, ljudem, odmaknjenim od družbe ali ljudem, ki živijo v samoti, saj ti prej iščejo tolažbo v uživanju alkohola in si s tem dodatno škodujejo ter povečujejo tveganje, da se razvijejo nevropsihološke motnje, sindromi in bolezni;

22.   hkrati poziva Komisijo, naj spodbuja širjenje instrumentov, kot je AUDIT (test za ugotavljanje motenj, ki jih povzroča raba alkohola), ki ga je razvila STO in s katerim je mogoče hitro prepoznati ljudi, ki so ogroženi, še preden sami priznajo, da imajo težave z alkoholom; poudarja, da je pravočasen neformalen pogovor med splošnim zdravnikom in pacientom eden najbolj učinkovitih načinov za obveščanje pacientov o nevarnostih zaradi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola ter za spodbujanje k potrebnim spremembam v vedenju problematičnih pivcev; poziva države članice, naj podprejo usposabljanje splošnih zdravnikov za probleme in motnje zaradi alkohola ter za ustrezno ukrepanje;

23.   meni, da bi morale Komisija in države članice sprejeti potrebne ukrepe za odpravo škodljivih socialnih učinkov alkohola, kot sta vrstniško nasilje in nasilje v družini; poziva k večji socialni in psihološki podpori za družine, ki trpijo zaradi nevarnega in škodljivega uživanja alkohola; poziva k posebni socialni pomoči za otroke iz družin, ki imajo težave zaradi alkohola; predlaga uvedbo številke za klic v sili, kjer bi bilo mogoče prijaviti zlorabe zaradi alkohola v družini;

24.   je zaskrbljen zaradi nezmernega uživanja alkohola pri mnogih starejših ljudeh, ki pogosto izvira iz telesnih bolečin ali občutka osamljenosti in obupanosti; opozarja, da so težave z alkoholom v starosti pomembno vprašanje, ki ga je zaradi starajoče se družbe vse bolj nujno obravnavati;

25.   meni, da je potrebno boljše poznavanje uživanja alkohola in njegove povezanosti z bolniško odsotnostjo, dolgotrajno bolniško odsotnostjo in zgodnjo upokojitvijo; meni, da je pomembno, da se v delovnopravni zakonodaji Skupnosti in držav članic obravnava probleme pitja na delovnem mestu, in sicer da se ljudi spodbudi k iskanju pomoči, vendar opozarja, da je to vedno treba storiti ob upoštevanju zasebnosti in pravic posameznika; poziva delodajalce, naj v delovnem okolju namenijo posebno pozornost nevarnemu in škodljivemu uživanju alkohola, in sicer s prirejanjem preventivnih izobraževalnih programov in zagotavljanjem pomoči za delavce s težavami z alkoholom;

26.   je prepričan, da je zmanjšanje števila prometnih nesreč in škode zaradi alkohola (17 000 smrti na leto) prednostna naloga Evropske unije, zato:

27.   ugotavlja, da je za boljše odpravljanje nevarnosti, povezanih z nevarnim in škodljivim uživanjem alkohola pri vožnji, treba sprejeti naslednje ukrepe:

28.   poudarja, da je treba podpreti vse učinkovite ukrepe za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola; poziva k nadaljnjemu razvoju sistemov za preprečitev zagona motorja v primeru alkoholiziranosti voznika in drugih orodij, ki mehansko preprečijo vožnjo pod vplivom alkohola, zlasti za poklicne voznike;

29.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z interesnimi skupinami uvede nepristranske in neodvisne informacijske kampanje ali podpre take kampanje držav članic, ki spodbujajo odgovorno in zmerno uživanje ter opozarjajo na škodljive posledice nevarnega in škodljivega uživanja alkohola na fizično in duševno zdravje ter družbeno blaginjo;

30.   poziva Komisijo in države članice, naj povečajo in uskladijo svoje dejavnosti v boju proti različnim oblikam odvisnosti ter naj do leta 2010 predstavijo izčrpno splošno študijo o vzorcih nevarnega in škodljivega uživanja alkohola, o vedenju, ki kaže na odvisnost, in vzrokih zanj;

31.   poziva države članice, naj odpravijo problem nezakonitega in črnega trga z alkoholom, naj nadzorujejo kakovost alkohola v prodaji ter naj poostrijo nadzor nad doma narejenimi alkoholnimi pijačami (npr. destiliranimi pijačami), ki so lahko smrtno nevarne za človeka;

32.   poziva vse zainteresirane strani, naj v okviru evropskega foruma o alkoholu in zdravju podprejo izvajanje konkretnih ukrepov in programov za odpravo škode zaradi alkohola, pri čemer so glavni cilji foruma izmenjava dobre prakse, spodbujanje dejavnega sodelovanja, zagotavljanje ustrezne ocene ukrepov in nadzor učinkovitosti njihovega izvajanja; pričakuje od Komisije, da bo v evropski forum o alkoholu in zdravju vključila tudi predstavnike Parlamenta ter da bo Parlamentu vsako leto poročala o napredku foruma;

33.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 161, 16.6.2001, str. 38. (2) UL C 175, 20.6.2001, str. 1. (3) UL L 111, 17.4.2004, str. 75. (4) UL L 404, 30.12.2006, str. 9; popravek v UL L 12, 18.1.2007, str. 3. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0009.