Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES (KOM(2005)0590 – C6-0056/2006 – 2005/0240(COD))

P6_TA(2007)0147 A6-0079/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0590)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0056/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0079/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. aprila 2007 z namenom sprejetja Direktive 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V pomorskem prometu v Evropi bi bilo treba vzdrževati visoko splošno raven varnosti in storiti vse potrebno za zmanjšanje števila pomorskih nezgod in incidentov.

(2)  Hitro izvajanje tehničnih preiskav pomorskih nezgod izboljšuje varnost v pomorskem prometu in prispeva k preprečevanju ponovitve takšnih nezgod, katerih posledica so izguba življenj, ladij in onesnaževanje morskega okolja.

(3)  Evropski parlament je v svoji resoluciji(5) o izboljšanju varnosti na morju Komisijo pozval, naj pripravi predlog direktive o preiskovanju ladijskih nesreč.

(4)  Člen 2 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS)(6) iz leta 1982 določa pravice obalnih držav, da preučijo vzroke katere koli pomorske nezgode znotraj njihovih teritorialnih voda, ki bi predstavljala življenjsko nevarnost ali ogrožala okolje, vključevala organe obalne države, pristojne za iskanje in reševanje, ali kako drugače zadevala obalno državo.

(5)  Člen 94 UNCLOS določa, da država zastave sproži preiskavo določenih nezgod ali incidentov plovbe na odprtem morju, ki jo izvede ustrezno usposobljena oseba ali osebe ali je izvedena v njeni/njihovi prisotnosti.

(6)  Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (pravilo SOLAS I/21), Mednarodna konvencija o tovornih črtah iz leta 1966 in Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij iz leta 1973 določajo obveznosti držav zastave, da izvedejo preiskave nezgod in Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) sporočijo rezultate preiskave.

7)   [Osnutek] Kodeksa za izvajanje obveznih instrumentov IMO(7) opozarja na obveznost držav zastave, da zagotovijo, da preiskave o pomorski varnosti vodijo ustrezno usposobljeni preiskovalci, pristojni za zadeve v zvezi s pomorskimi nezgodami in incidenti. Kodeks nadalje od držav zastave zahteva, da so pripravljene na zagotavljanje usposobljenih preiskovalcev v ta namen, ne glede na kraj nezgode ali incidenta.

(8)  Treba bi bilo upoštevati Kodeks o preiskovanju pomorskih nezgod in incidentov, ki ga je IMO sprejela novembra 1997 z Resolucijo skupščine A.849 in določa izvajanje skupnega pristopa k preiskavam pomorskih nezgod in incidentov v zvezi z varnostjo ter sodelovanje med državami pri ugotavljanju dejavnikov, ki povzročajo pomorske nezgode in incidente. Prav tako bi bilo treba upoštevati okrožnico 953 Odbora IMO za pomorsko varnost (MSC), ki vsebuje posodobljene opredelitve izrazov, uporabljenih v Kodeksu, in resoluciji IMO A.861(20) in MSC.163(78), ki navajata opredelitev pojma "zapisovalniki podatkov o plovbi".

(9)  Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili(8) od držav članic zahteva, da v okviru svojega notranjega pravnega reda opredelijo pravni status, ki bo njim in vsem drugim utemeljeno zainteresiranim državam članicam omogočal udeležbo, sodelovanje, ali kadar je to predvideno v Kodeksu za preiskovanje pomorskih nezgod, vodenje preiskave o pomorski nezgodi ali incidentu, ki vključuje ro-ro trajekt ali visokohitrostno potniško plovilo.

(10)  Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet(9) zahteva, da države članice ravnajo v skladu s Kodeksom IMO o preiskovanju pomorskih nezgod in incidentov ter zagotovijo, da se rezultati preiskave nesreče objavijo po zaključku preiskave kakor hitro je mogoče.

(11)  Preiskavo nezgod in incidentov, ki vključujejo morska plovila ali druga plovila v pristanišču ali drugih zaprtih pomorskih območjih, bi moral izvesti neodvisni organ ali subjekt, ki je ima stalno pristojnost za sprejemanje odločitev, ali pa bi morala potekati pod njegovim nadzorom, da se prepreči vsako navzkrižje interesov.

(12)  Države članice bi morale zagotoviti, da bo njihov notranji pravni red njim in drugim utemeljeno zainteresiranim državam članicam omogočal udeležbo ali sodelovanje v preiskavi o nesrečah ali njeno vodenje na podlagi določb Kodeksa IMO o preiskovanju pomorskih nezgod.

(13)  V skladu s pravilom SOLAS V/20 morajo potniške ladje in druge ladje z bruto tonažo 3 000 in več in zgrajene po 1. juliju 2002 imeti zapisovalnike podatkov o plovbi (VDR-je), ki pomagajo pri preiskavah nesreč. Glede na njihovo pomembnost pri oblikovanju politike preprečevanja ladijskih nesreč bi bilo treba takšno opremo sistematično zahtevati na krovu vseh ladij, ki opravljajo nacionalna in mednarodna potovanja in pristanejo v pristaniščih Skupnosti.

(14)  Podatki, posredovani prek sistema VDR ter preko drugih elektronskih naprav, se lahko uporabijo tako naknadno po pomorski nezgodi ali incidentu z namenom preiskave njenih vzrokov, kot tudi preventivno z namenom pridobitve izkušenj o okoliščinah, ki lahko privedejo do teh dogodkov. Države članice bi morale zagotoviti, da se takšni podatki, kadar so na voljo, ustrezno uporabijo v oba namena.

(15)  Preiskati ali preučiti na kakšen drug način bi bilo treba ne le klice v sili, ki prihajajo z ladje, temveč tudi informacije iz katerega koli vira, da je ladja ali osebe na takšni ladji oziroma z nje v nevarnosti ali, da zaradi dogodka, povezanega z delovanjem ladje, obstaja resno potencialno tveganje poškodbe oseb, ladijske konstrukcije ali okolja.

(16)  Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002(10) zahteva, da Evropska agencija za pomorsko varnost (v nadaljevanju "Agencija") sodeluje z državami članicami za razvoj tehničnih rešitev in nudenje tehnične pomoči v povezavi z izvajanjem zakonodaje Skupnosti. Na področju preiskovanja nesreč ima Agencija posebno nalogo pospeševanja sodelovanja med državami članicami in Komisijo pri razvoju skupne metodologije za preiskovanje pomorskih nesreč v skladu z dogovorjenimi mednarodnimi načeli, ob upoštevanju različnih pravnih sistemov držav članic.

(17)  V skladu z Uredbo (ES) št. 1406/2002 mora Agencija spodbujati sodelovanje pri zagotavljanju pomoči s strani držav članic v preiskavah glede resnih pomorskih nesreč, in pri analiziranju obstoječih poročil o preiskavi nesreč. Agencija mora tudi, v luči zaključkov, pripravljenih na podlagi analiz, v skupno metodologijo vključiti vsak dejavnik, ki iz njih izhaja in ki bi lahko bil pomemben za preprečevanje novih nezgod in za povečanje pomorske varnosti v EU.

(18)  Smernice IMO o pravičnem obravnavanju pomorščakov pri pomorski nezgodi zmanjšujejo nevarnost kaznovanja kapitana in posadke. Okrepijo lahko njihovo zaupanje v preiskovalne metode, zato bi jih morale države članice uporabljati.

(19)  Države članice in Skupnost bi morale ustrezno upoštevati varnostna priporočila, ki izhajajo iz preiskave nezgode ali incidenta v zvezi z varnostjo.

(20)  Ker je namen tehnične preiskave preprečevanje pomorskih nezgod in incidentov v prihodnje, se zaključkov in varnostnih priporočil ne bi smelo uporabiti za določitev odgovornosti ali pojasnjevanje krivde.

(21)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, ki jo je treba izvesti, namreč izboljšanje pomorske varnosti v Skupnosti in s tem zmanjšanje pomorskih nezgod v prihodnje, in ga je torej, glede na obseg in učinke dejavnosti, mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego navedenega cilja.

(22)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvajanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(11) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Preiskave v skladu s to direktivo niso namenjene ugotavljanju odgovornosti ali pojasnjevanju krivde.

Člen 2

Področje uporabe

1.  V skladu z obveznostmi držav članic iz UNCLOS se ta direktiva uporablja za pomorske nezgode, incidente in klice v sili, ki

2.  Ta direktiva se ne uporablja za pomorske nezgode, incidente in klice v sili, ki zadevajo samo:

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive:

1.   "SOLAS" pomeni Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (SOLAS 74), kakor je bila spremenjena s Protokoloma iz leta 1978 in 1988.

"Kodeks IMO" pomeni Kodeks o preiskovanju pomorskih nezgod in incidentov, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija z Resolucijo skupščine A.849 z dne 27. novembra 1997, kakor je bil spremenjen.

2.  Naslednji izrazi se razumejo v skladu z opredelitvami pojmov, ki so vsebovane v Kodeksu IMO:

e)   "utemeljeno zainteresirana država".

3.  Izraza "resna nezgoda" in "manj resna nezgoda" se razumeta v skladu s posodobljenimi opredelitvami iz okrožnice 953 MSC IMO.

4.  Izraza "ro-ro trajekt" in "visokohitrostno potniško plovilo" se razumeta v skladu z opredelitvami iz člena 2 Direktive 1999/35/ES.

5.   "Vodilna preiskovalna država članica" pomeni državo članico, ki mora opraviti ali, v primeru, da obstaja več utemeljeno zainteresiranih držav, voditi preiskavo v zvezi z varnostjo v skladu s to direktivo.

6.   "Zapisovalnik podatkov o plovbi (VDR)" se razume v skladu z opredelitvijo iz resolucij IMO A.861(20) in MSC.163(78).

7.   "Klic v sili" pomeni signal, ki ga odda ladja, ali informacija iz katerega koli vira, ki navaja, da je določena ladja oziroma ljudje na ladji ali z nje v nevarnosti na morju.

8.   "Varnostno priporočilo" pomeni vsak predlog, vključno za namene registracije in nadzora, ki ga da eden od naslednjih subjektov:

Člen 4

Status preiskav v zvezi z varnostjo

1.  Države članice v skladu s svojim notranjim pravnim redom določijo pravila za vodenje preiskav pomorskih nezgod ali incidentov v zvezi z varnostjo. Pri tem zagotovijo, da takšne preiskave:

Države članice poleg tega zagotovijo, da se tekom takih preiskav prepreči, da organi tretjih držav pridobijo izjave ali druge informacije od prič, da se prepreči, da se take izjave ali informacije uporabi v kazenskih preiskavah v teh državah.

2.  Pravila, ki jih mora določiti država članica, vsebujejo določbe, ki omogočajo:

Člen 5

Obveznost preiskave

1.  Vsaka država članica zagotovi, da preiskavo izvede preiskovalni organ iz člena 8 po resni ali zelo resni pomorski nezgodi, ki:

2.  Poleg preiskovanja resnih in zelo resnih nezgod, preiskovalni organ iz člena 8 po ugotovitvi osnovnih dejstev primera odloča tudi o tem, ali se izvede varnostna preiskava manj resne nezgode, pomorskega incidenta ali klica v sili.

Pri svoji odločitvi upošteva resnost nezgode ali incidenta, vrsto plovila in/ali tovora, ki ga klic v sili zadeva, in/ali kakršno koli prošnjo organov, pristojnih za iskanje in reševanje.

3.  Področje uporabe in praktične rešitve za vodenje preiskav v zvezi z varnostjo določi preiskovalni organ vodilne preiskovalne države članice v sodelovanju z ustreznimi organi ostalih utemeljeno zainteresiranih držav na način, ki se mu zdi najbolj primeren za doseganje ciljev te direktive, in z namenom preprečevanja prihodnjih nezgod ali incidentov.

4.  Preiskave v zvezi z varnostjo sledijo skupni metodologiji za preiskovanje pomorskih nezgod in incidentov, razviti v skladu s členom 2(e) Uredbe (ES) št. 1406/2002. O sprejetju, posodobitvi ali spremembi takšne metodologije za namene te direktive se odloča v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 19(3).

5.  Preiskava v zvezi z varnostjo se začne takoj, ko je to mogoče po pomorski nezgodi ali incidentu, vendar v vsakem primeru najpozneje v roku dveh mesecev po tem, ko se je pripetil(-a).

Člen 6

Obveznost poročanja

Država članica v okviru svojega nacionalnega pravnega sistema zahteva, da pristojni organi in/ali vpletene strani nemudoma obvestijo njen preiskovalni organ o nastopu vseh nezgod, incidentov in klicev v sili, ki sodijo v področje uporabe te direktive.

Člen 7

Skupne preiskave v zvezi z varnostjo

1.  V primeru resnih in zelo resnih nezgod, ki vključujejo pomembne interese dveh ali več držav članic, se zadevne države članice hitro sporazumejo o tem, katera bo vodilna preiskovalna država članica. V kolikor zadevne države članice ne določijo države članice, ki naj vodi preiskavo, takoj izvršijo priporočilo Komisije o zadevi, ki bo temeljilo na mnenju Agencije.

Države članice se vzdržijo vodenja vzporednih preiskav v zvezi z varnostjo iste pomorske nezgode ali incidenta. Prav tako se vzdržijo kakršnega koli ukrepa, ki bi lahko ogrozil vodenje preiskave v zvezi z varnostjo, ki sodi v področje uporabe te direktive.

2.  Država članica lahko nalogo vodenja v preiskavi nezgode ali incidenta v zvezi z varnostjo soglasno prenese na drugo državo članico. Drugo državo članico lahko povabi k sodelovanju v takšni preiskavi.

3.  Kadar je v pomorsko nezgodo, incident ali klic v sili vpleten ro-ro trajekt ali visokohitrostno potniško plovilo, sproži preiskovalni postopek država članica, v katere vodah se je nezgoda ali incident zgodil ali, če se je zgodil v eksteritorialnih vodah, država članica, ki jo je trajekt ali plovilo nazadnje obiskalo.

Ta država ostane pristojna za preiskavo in usklajevanje z ostalimi utemeljeno zainteresiranimi državami članicami dokler se medsebojno ne sporazumejo, katera država bo vodila preiskavo.

Člen 8

Preiskovalni organi

1.  Države članice zagotovijo, da je za vodenje preiskav pomorskih nezgod ali incidentov v zvezi z varnostjo odgovoren preiskovalni organ ali subjekt (v nadaljevanju "preiskovalni organ"), ki ima stalne potrebne pristojnosti in ki vključuje preiskovalce, ki so ustrezno usposobljeni preiskovalci, pristojni za pomorske nezgode in incidente.

Ta preiskovalni organ je funkcijsko neodvisen, zlasti od nacionalnih organov, ki so pristojni za sposobnost ladje za plovbo, certificiranje, inšpekcijski nadzor, število članov ladijske posadke, varno plovbo, vzdrževanje, nadzor pomorskega prometa, pomorsko inšpekcijo, ter delovanje pristanišč, od organov, ki vodijo preiskave za namene ugotavljanja odgovornosti ali kazenskega pregona, in, na splošno, od vseh ostalih strank, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju z nalogo, ki mu je bila zaupana.

2.  Preiskovalni organ zagotovi, da imajo posamezni preiskovalci zadostno znanje in praktične izkušnje na področjih, ki se nanašajo na njihove običajne preiskovalne dolžnosti. Poleg tega preiskovalni organ po potrebi zagotovi hiter dostop do ustreznega strokovnega znanja.

3.  Dejavnosti preiskovalnega organa se lahko razširijo na zbiranje in analizo podatkov o pomorski varnosti, zlasti za preprečevanje nezgod in incidentov, v kolikor te dejavnosti ne vplivajo na njegovo neodvisnost ali ne prinašajo nobenih zakonskih in upravnih pristojnosti ali pristojnosti glede standardizacije.

4.  Države članice v okviru svojega pravnega sistema in po potrebi v sodelovanju z organi, pristojnimi za sodno preiskavo, zagotovijo, da so preiskovalci njihovih preiskovalnih organov ali katerega koli drugega preiskovalnega organa, pooblaščenega za izvedbo preiskave, pooblaščeni, da:

5.  Preiskovalnemu organu se omogoči, da ima možnost ukrepati takoj, ko dobi obvestilo o nezgodi, in pridobiti zadostna sredstva za neodvisno izvedbo svojih nalog. Njegovim preiskovalcem se da položaj, ki jim daje potrebna jamstva neodvisnosti.

6.  Preiskovalni organ lahko po tej direktivi svoje naloge kombinira z delom preiskovanja drugih dogodkov, različnih od pomorskih nezgod, pod pogojem, da takšne preiskave ne ogrožajo njegove neodvisnosti.

Člen 9

Nerazkritje evidenc

Člen 10

Stalni okvir sodelovanja

1.  Države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo ustanovijo stalni okvir sodelovanja, ki njihovim organom, ki preiskujejo pomorske nezgode in incidente v zvezi z varnostjo, omogoča medsebojno sodelovanje in sodelovanje s Komisijo v obsegu, ki je potreben za doseganje ciljev te direktive.

2.  Poslovnik stalnega okvira sodelovanja in njegova zahtevana organizacijska ureditev se določita v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2).

3.  Znotraj stalnega okvira sodelovanja se preiskovalni organi v državah članicah in Komisija dogovorijo zlasti o najboljših načinih sodelovanja z namenom:

4.  Vsaka država članica, katere objekte ali storitve je, ali bi običajno, ladja uporabila pred nezgodo ali incidentom, in ki razpolaga s podatki, ki se nanašajo na preiskavo, takšne podatke sporoči preiskovalnemu organu, ki vodi preiskavo.

Člen 11

Stroški

Države članice storijo vse potrebno, da se izognejo zaračunavanju zagotavljanja kakršne koli pomoči, ki jo zahtevajo druge države članice za vodenje preiskave v zvezi z varnostjo po tej direktivi.

Člen 12

Sodelovanje z utemeljeno zainteresiranimi tretjimi državami

1.  Države članice pri preiskovanju pomorskih nezgod v največji možni meri sodelujejo z utemeljeno zainteresiranimi tretjimi državami.

2.  Utemeljeno zainteresirane tretje države se lahko sporazumno vključijo v preiskavo v zvezi z varnostjo, ki jo vodi država članica v skladu s pogoji te direktive, v kateri koli fazi preiskave.

3.  Sodelovanje države članice v preiskavi, ki jo vodi utemeljeno zainteresirana tretja država, ne posega v zahteve glede vodenja in poročanja o preiskavah glede pomorskih nezgod ali incidentov v zvezi z varnostjo po tej direktivi.

Člen 13

Zavarovanje dokazov

Člen 14

Poročila o nezgodah

1.  Preiskave pomorskih nezgod ali incidentov v zvezi z varnostjo, izvedene pod pogoji te direktive, se zaključijo z objavo poročila, ki se predstavi v skladu s smernicami iz Priloge I.

2.  Preiskovalni organ naredi vse, kar je v njegovi moči, da je poročilo javnosti, in zlasti celotnemu pomorskemu sektorju, ki bo moral, ko bo to potrebno, prejeti tudi zaključke in specifična priporočila, dostopno v dvanajstih mesecih od dneva nezgode ali incidenta. V kolikor končnega poročila ni možno pripraviti v tem času, se v dvanajstih mesecih od dneva nezgode ali incidenta objavi vmesno poročilo.

3.  Preiskovalni organ vodilne preiskovalne države članice pošlje Komisiji kopijo končnega ali vmesnega poročila. Morebitne pripombe Komisije za izboljšanje kakovosti poročila upošteva na način, ki najbolje prispeva k doseganju ciljev te direktive.

4.  Vsaka tri leta Komisija pošlje Evropskemu parlamentu poročilo, ki predstavi stopnjo izvajanja in skladnost s to direktivo, kakor tudi nadaljnje ukrepe, ki se v luči priporočil iz poročila zdijo potrebni.

Člen 15

Varnostna priporočila

1.  Država članica zagotovi, da naslovniki ustrezno upoštevajo varnostna priporočila preiskovalnih organov in, kadar je to primerno, ravnajo v skladu z njimi in v skladu s pravom Skupnosti ter mednarodnim pravom. Komisija, ki deluje s pomočjo Agencije, v skupno metodologijo vključi zaključke poročil o nezgodi in varnostna priporočila, ki so v njih vsebovana.

2.  Kadar je to primerno, preiskovalni organ ali Komisija, ki deluje s pomočjo Agencije, pripravi varnostna priporočila na podlagi izvlečkov analize podatkov ter rezultatov opravljenih preiskav.

3.  Varnostno priporočilo ali začasno priporočilo nikakor ne pojasnjuje krivde ali odgovornosti za nezgodo.

Člen 16

Sistem zgodnjega opozarjanja

Če preiskovalni organ države članice v kateri koli fazi preiskave pomorske nezgode zavzame stališče, da je za preprečitev nevarnosti novih nezgod potrebno takojšnje ukrepanje na ravni Skupnosti, hitro obvesti Komisijo o potrebi po zgodnjem opozorilu.

Komisija nemudoma preuči zadevo in po potrebi izda opozorilo, namenjeno pristojnim organom v vseh državah članicah, sektorju pomorskih prevozov in vsem ostalim zadevnim strankam.

Člen 17

Evropska podatkovna baza za pomorske nezgode

1.  Podatki o pomorskih nezgodah in incidentih se shranjujejo in analizirajo s pomočjo evropske elektronske podatkovne baze, ki jo ustanovi Komisija in nosi ime Evropska informacijska platforma za pomorske nezgode (European Marine Casualty Information Platform – EMCIP).

2.  Države članice obvestijo Komisijo o pristojnih organih, ki bodo imeli dostop do podatkovne baze.

3.  Preiskovalni organi držav članic obvestijo Komisijo o pomorskih nezgodah in incidentih v skladu z obrazcem iz Priloge II. Prav tako Komisiji posredujejo podatke, pridobljene s preiskavami pomorskih nezgod ali incidentov v zvezi z varnostjo, v skladu s sistemom podatkovne baze EMCIP.

4.  Komisija obvesti preiskovalne organe držav članic o zahtevah in časovnem okviru za postopke obveščanja in poročanja.

Člen 18

Pravično obravnavanje pomorščakov

Države članice spoštujejo smernice IMO o pravičnem obravnavanju pomorščakov pri pomorski nezgodi.

Člen 19

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5 novembra 2002(12).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 20

Pristojnosti spreminjanja

Ob upoštevanju omejitev te direktive lahko Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2) posodobi opredelitve pojmov te direktive in sklicevanja na akte Skupnosti in instrumente IMO, da bi jih uskladila z ukrepi Skupnosti in IMO, ki so začeli veljati.

V skladu z istim postopkom lahko Komisija spremeni tudi Prilogi.

Člen 21

Dodatni ukrepi

Nobena določba te direktive ne preprečuje državi članici, da sprejme dodatne ukrepe v zvezi s pomorsko varnostjo, ki niso zajeti v tej direktivi, pod pogojem, da takšni ukrepi ne posegajo v to direktivo ali na kakršen koli način negativno vplivajo na doseganje njenih ciljev ter da ne ogrožajo doseganja ciljev Unije.

Člen 22

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 23

Spremembe obstoječih aktov

1.  Člen 12 Direktive 1999/35/ES se črta.

2.  Člen 11 Direktive 2002/59/ES se črta.

Člen 24

Prenos direktive

1.  Države članice najpozneje do …(13) sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo način sklicevanja.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 26

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Obrazec in vsebina poročila preiskave v zvezi z varnostjo

Predgovor

V tem delu je opredeljen edini cilj preiskave v zvezi z varnostjo ter navedeno, da varnostno priporočilo v nobenem primeru ne sme spodbuditi domneve o krivdi ali odgovornosti za nesrečo ali incident, in da poročilo, kar zadeva slog in vsebino, ni bilo napisano z namenom uporabe v sodnih postopkih.

(Poročilo se ne sme sklicevati na pričevanja prič niti povezati nikogar, ki je omenjen v poročilu, z osebo, ki je pričala med preiskavo.)

1.  Povzetek

V tem delu so opisana glavna dejstva o pomorski nezgodi ali incidentu: kaj, kdaj, kje in kako se je zgodilo. Navesti je treba tudi, ali je posledično prišlo do smrtnih žrtev, poškodb, poškodovanja ladje, tovora, tretje strani ali okolja.

2.  Dejanski podatki

Ta del vključuje številna ločena poglavja, ki zagotavljajo zadosti informacij, ki jih preiskovalni organ razlaga kot dejanske, s katerimi se zapolnijo vsa ustrezna področja Evropske podatkovne baze za pomorske nezgode, utemelji analiza in olajša razumevanje.

Ta poglavja vključujejo vsaj naslednje podatke:

2.1  Podatki o ladji

–   ladijska zastava/register;

–   identifikacija ladje;

–   glavne značilnosti ladje;

–   lastništvo in upravljanje;

–   podrobnosti konstrukcije;

–   najmanjše število posadke, potrebno za varno plovbo;

–   odobren tovor.

2.2  Podrobnosti o potovanju

–   pristanišča postanka;

–   vrsta potovanja;

–   podatki o tovoru;

–   število članov ladijske posadke.

2.3  Podatki o pomorski nezgodi ali incidentu

–   vrsta pomorske nezgode ali incidenta;

–   datum in čas;

–   položaj in kraj pomorske nezgode ali incidenta;

–   zunanje in notranje okolje;

–   plovba ladje in del potovanja;

–   prostor na krovu;

–   podatki o človeških dejavnikih;

–   posledice (za ljudi, ladjo, tovor, okolje, ostalo).

2.4  Vpletenost obalnih organov in ukrepanje ob nesreči

–   kdo je bil vpleten;

–   uporabljena sredstva;

–   hitrost odziva;

–   sprejeti ukrepi;

–   doseženi rezultati.

Ta del poročila poleg potrebnih podrobnosti in drugih osnovnih podatkov vsebuje tudi rezultate vseh pomembnih preiskav ali preskusov ter vse varnostne ukrepe, ki so morda že bili sprejeti za preprečitev pomorskih nezgod v prihodnje.

3.  Opis

V tem delu je obnovljena pomorska nezgoda ali incident z zaporedjem dogodkov v kronološkem vrstnem redu pred, med in po pomorski nezgodi ali incidentu ter vpletenost vsakega od akterjev (tj. osebe, materiala, okolja, opreme ali zunanjega vpliva). Obdobje, ki ga opis zajema, je odvisen od časa posameznih nezgodnih dogodkov, ki so neposredno prispevali k povzročitvi pomorske nezgode ali incidenta.

4.  Analiza

Ta del vključuje številna nepovezana poglavja, analizo vsakega nezgodnega dogodka s pripombami v zvezi z rezultati vseh pomembnih preiskav ali preskusov, ki so bili opravljeni v času preiskave, in v zvezi z vsemi varnostnimi ukrepi, ki so morda že bili sprejeti za preprečitev pomorskih nezgod v prihodnje.

Ta poglavja morajo zajemati:

–   kontekst in okolje nezgodnih dogodkov;

–   napačna človeška dejanja in opustitve, dogodki, ki vključujejo nevarne snovi, vplivi na okolje, odpovedi opreme in zunanji vplivi;

–   prispevajoči dejavniki, ki vključujejo funkcije, povezane z ljudmi, delovanje na ladji, obalno upravljanje ali regulativni vpliv.

S pomočjo analize in pripomb se v poročilu pride do logičnih zaključkov, ki vključujejo vse prispevajoče dejavnike, vključno z dejavniki tveganja, za katere so zaščita, namenjena preprečevanju nezgodnih dogodkov, in/ali dejavniki, namenjenimi odpravljanju ali zmanjšanju njihovih posledic, ocenjeni kot neustrezni ali manjkajoči.

5.  Zaključki

V tem delu so povzeti ugotovljeni prispevajoči dejavniki in manjkajoča ali neustrezna zaščita (materialna, funkcionalna, simbolična ali postopkovna), za katere je treba razviti varnostne ukrepe za preprečitev pomorskih nezgod v prihodnje.

6.  Varnostna priporočila

Kadar je to primerno, ta del poročila vsebuje varnostna priporočila, izpeljana iz analize in zaključkov ter vezana na posamezna področja, kot so zakonodaja, zasnova, postopki, inšpekcija, upravljanje, zdravje in varnost pri delu, usposabljanje, popravila, vzdrževanje, obalna pomoč in ukrepanje ob nesreči.

Varnostna priporočila so naslovljena na tiste, ki so najbolj primerni, da jih izvedejo, kot so ladjarji, upravitelji, priznane organizacije, pomorski organi, službe za nadzor plovbe, organi za nujno ukrepanje, mednarodne pomorske organizacije in evropske institucije, z namenom preprečevanja pomorskih nezgod v prihodnje.

Ta del vključuje tudi začasna varnostna priporočila, ki so bila morda pripravljena med preiskavo v zvezi z varnostjo.

7.  Priloge

PRILOGA II

PODATKI, KI JIH MORA VSEBOVATI OBVESTILO O POMORSKI NEZGODI ALI INCIDENTU

(Del Evropske informacijske platforme za pomorske nezgode)

01.   pristojna država članica / kontaktna oseba

02.   država članica, zadolžena za preiskavo

03.   vloga države članice

04.   prizadeta obalna država

05.   število utemeljeno zainteresiranih držav

06.   utemeljeno zainteresirane države

07.   subjekt obvestila

08.   čas obvestila

09.   datum obvestila

10.   ime ladje

11.   številka IMO / razpoznavne črke

12.   ladijska zastava

13.   vrsta pomorske nezgode ali incidenta

14.   vrsta ladje

15.   datum pomorske nezgode ali incidenta

16.   čas pomorske nezgode ali incidenta

17.   položaj - zemljepisna širina

18.   položaj - zemljepisna dolžina

19.   kraj pomorske nezgode ali incidenta

20.   pristanišče izplutja

21.   namembno pristanišče

22.   shema ločene plovbe

23.   del potovanja

24.   plovba ladje

25.   prostor na krovu

26.   izguba življenj:

· posadka

· potniki

· drugi

27.   resne poškodbe:

· posadka

· potniki

· drugi

28.   onesnaževanje

29.   škoda na ladji

30.   škoda na tovoru

31.   ostala škoda

32.  Kratek opis pomorske nezgode ali incidenta

Opomba: Podčrtane številke pomenijo, da je treba v primeru, ko je v pomorsko nezgodo ali incident vpletena več kot ena ladja, priskrbeti podatke za vsako ladjo posebej.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 318, 23.12.2006, str. 195. (3) UL C 229, 22.9.2006, str. 38. (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007. (5) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 730. (6) Sklepna listina tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu 1973–1982, razred št. 341.45 L 412 1997. (7) Različica IMO FSI 13/WP.3 z dne 9. marca 2005. (8) UL L 138, 1.6.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 53). (9) UL L 208, 5.8.2002, str. 10. (10) UL L 208, 5.8.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št 1891/2006, (UL L 394, 30.12.2006, str. 1). (11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). (12) UL L 324, 29.11.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 93/2007 (UL L 22, 31.1.2007, str. 12). (13) * UL: vstaviti datum.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč (KOM(2005)0592 – C6-0057/2006 – 2005/0241(COD))

P6_TA(2007)0148 A6-0063/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0592)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0057/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0063/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. aprila 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2007/EC Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 71(1) in 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V okviru skupne prometne politike je treba za izboljšanje varnosti prometa na morju in po celinskih plovnih poteh sprejeti nadaljnje ukrepe. Ti ukrepi bi morali vključevati pravila o odgovornosti za škodo, povzročeno potnikom, saj je pomembno zagotoviti ustrezno višino odškodnine za potnike, vpletene v nesreče na morju.

(2)  Protokol iz leta 2002 k Atenski konvenciji o pomorskem prevozu potnikov in njihove prtljage iz leta 1974 je bil sprejet 1. novembra 2002 pod okriljem Mednarodne pomorske organizacije (IMO). [h kateri je Skupnost pristopila(5)].

(3)  Atenska konvencija o pomorskem prevozu potnikov in njihove prtljage iz leta 1974, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 2002 (v nadaljevanju Atenska konvencija 2002), se uporablja le za mednarodni promet. Na notranjem pomorskem trgu je bilo razlikovanje med nacionalnim in mednarodnim prometom odpravljeno, zato je primerno, da sta stopnja in vrsta odgovornosti v mednarodnem in nacionalnem prometu v okviru Skupnosti enaki.

(4)  Sistem zavarovanja, kakor ga zahteva Atenska konvencija 2002, mora ustrezati finančnim zmogljivostim ladjarjev in zavarovalnih družb. Ladjarjem mora biti omogočeno, da svoj sistem zavarovanja urejajo gospodarno, zlasti pri malih ladjarskih podjetjih, ki opravljajo storitve domačega prevoza, pa je treba upoštevati, da je njihova dejavnost odvisna od sezone. Prehodno obdobje, ki je predvideno za izvajanje te uredbe, mora biti dovolj dolgo, da se bo obvezno zavarovanje iz Atenske konvencije 2002 lahko izvajalo brez vplivanja na obstoječe sisteme zavarovanja.

(5)  V primeru smrti ali poškodbe potnika je treba prevoznika zavezati k predplačilu, pri čemer predplačilo ne pomeni priznanja odgovornosti.

(6)  Ustrezne, popolne in razumljive informacije o novih pravicah, ki se zagotavljajo potnikom, bi bilo treba slednjim zagotoviti pred začetkom njihovega potovanja.

(7)  Vsaka sprememba Atenske konvencije 2002 bo vključena v zakonodajo Skupnosti, razen če je takšna sprememba izključena v skladu s postopkom, določenim v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij(6).

(8)  Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(7), bi morala Komisiji pomagati pri pripravi in sestavitvi poročila o delovanju novih pravil in pri predlaganju sprememb k Atenski konvenciji 2002.

(9)  Zaradi potrebe po večjem posvetovanju med državami članicami o zadevah pomorske varnosti, je bistveno, da se ponovno ocenijo pristojnosti Evropske agencije za pomorsko varnost in se morebiti razmisli o razširitvi njenih pooblastil.

(10)  Nacionalni organi, zlasti pristaniški organi, imajo temeljno in odločilno vlogo pri prepoznavanju različnih tveganj za pomorsko varnost ter pri upravljanju z njimi.

(11)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnih pravil glede pravic prevoznikov in njihovih potnikov v primeru nesreče, in jih je torej, glede na potrebo, da se zagotovi enake meje odgovornosti v vseh državah članicah, mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, Skupnost sme sprejeti ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne sme preseči okvira, ki je potreben za dosego tega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ureditev Skupnosti glede enotne odgovornosti za prevoz potnikov po morju.

Uredba s tem namenom vključuje ustrezne določbe Atenske konvencije o pomorskem prevozu potnikov in njihove prtljage iz leta 1974, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 2002 (v nadaljevanju "Atenska konvencija 2002") ter razširja uporabo navedenih določb tudi na pomorski prevoz znotraj posamezne države članice.

Člen 2

Področje uporabe

Člen 3

Odgovornost prevoznika

Odgovornost prevoznika in prevoznika izvajalca je glede odgovornosti do potnikov in njihove prtljage urejena z vsemi določbami Atenske konvencije 2002, ki urejajo takšno odgovornost, vključno s Pridržkom IMO in smernicami za izvajanje Atenske konvencije 2002, ki ga je pravni odbor IMO sprejel 19. oktobra 2006 (v nadaljevanju'Pridržek IMO 2006"). Atenska konvencija 2002 in Pridržek IMO 2006 sta priložena k tej uredbi.

Opredelitve "prevoznika" in "prevoznika izvajalca" se razlaga v skladu z opredelitvami iz člena 1(1)(a) in (b) Atenske konvencije 2002.

Člen 4

Omejitev odgovornosti

Člen 7(2) Atenske konvencije 2002 se za prevoz potnikov v okviru obsega te uredbe ne uporablja, razen če Evropski parlament in Svet ustrezno ne spremenita te uredbe v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe.

Člen 19 Atenske konvencije iz leta 2002 se ne uporablja za prevoz potnikov, ki sodi v področje uporabe te uredbe.

V primeru uničenja ali izgube ali poškodovanja invalidske opreme ali medicinske opreme potnika z zmanjšano gibljivostjo je lahko odškodnina enaka, ne pa višja od nadomestne vrednosti opreme.

Člen 5

Predplačilo

V primeru smrti ali poškodbe potnika, ki je posledica nezgode ali nesreče prevoznega sredstva, prevoznik ali prevoznik izvajalec v 15 dneh po datumu identifikacije osebe, upravičene do odškodnine, izvede predplačilo, ki ustreza pokritju osnovnih ekonomskih potreb. V primeru smrti ali popolne in trajne invalidnosti potnika ali poškodb, ki veljajo za klinično zelo hude in ki obsegajo 75% ali več potnikovega telesa, to plačilo znaša najmanj 21 000 EUR.

Predplačilo ne pomeni priznavanja odgovornosti in se lahko izravna pri kasneje izplačanih zneskih na podlagi te uredbe, vendar ni vračljivo – razen v primerih, ko oseba, ki je prejela predplačilo, ni bila oseba, upravičena do nadomestila, ali ko ni podana krivda prevoznika.

Bodisi plačilo ali prejem predplačila prevozniku, prevozniku izvajalcu in potniku omogoči, da začnejo sodni postopek za ugotavljanje odgovornosti in krivde.

Člen 6

Informiranje potnikov

Prevoznik, prevoznik izvajalec in/ali organizator potovanja potnikom pred začetkom potovanja posredujejo ustrezne, popolne in razumljive informacije o njihovih pravicah v skladu s to uredbo, zlasti informacije o omejitvah odškodnine za primer smrti, osebne poškodbe ali izgube in poškodbe prtljage, o pravici do neposredne tožbe zoper zavarovalnico ali osebo, ki zagotavlja finančno varnost, in o njihovi pravici do predplačila.

Informacije se posredujejo v primerni, popolni in razumljivi obliki ter, v primeru organizatorjev potovanj, v skladu s členom 4 Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju in organiziranih počitnicah in izletih(8).

Člen 7

Poročilo in spremembe Atenske konvencije 2002

Najkasneje v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe, Komisija pripravi poročilo o njenem izvajanju, ki med drugim upošteva tudi gospodarski razvoj in novosti na mednarodnih forumih.

To poročilo lahko spremlja predlog za spremembo te uredbe ali predlog za predložitev, ki naj jo da Evropska skupnost na ustreznem mednarodnem forumu.

Komisiji pri tem pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002.

Spremembe Atenske konvencije 2002 se lahko skladno s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 2099/2002 izključijo iz področja uporabe te uredbe.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljala se od ...(9).

Kar zadeva domači prevoz z rednimi trajektnimi povezavami, se začne uporabljati dve leti po ...(10).

Kar zadeva prevoz po celinskih plovnih poteh, se začne uporabljati štiri leta po ...*.

Kar zadeva domači prevoz z rednimi trajektnimi povezavami v regijah, ki jih zajema člen 299(2) Pogodbe ES, se začne uporabljati štiri leta po ...*.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

ATENSKA KONVENCIJA O POMORSKEM PREVOZU POTNIKOV IN NJIHOVE PRTLJAGE IZ LETA 2002

(Prečiščeno besedilo Atenske konvencije o pomorskem prevozu potnikov in njihove prtljage iz leta 1974 in Protokola h konvenciji iz leta 2002)

ČLEN 1

Opredelitve

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski inšpekciji (prenovitev) (KOM(2005)0588 – C6-0028/2006 – 2005/0238(COD))

P6_TA(2007)0149 A6-0081/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0588)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 80(2) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0028/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0081/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. aprila 2007 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2007/.../ES o pomorski inšpekciji (preoblikovanje)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o pomorski inšpekciji na ladjah, ki jo izvaja država pristanišča(5), je bila že večkrat temeljito spremenjena. Ker bo še prišlo do sprememb, jo je treba zaradi jasnosti preoblikovati.

(2)  Skupnost je resno zaskrbljena zaradi nesreč v pomorskem prometu ter onesnaževanja morja in obal držav članic.

(3)  Skupnost je prav tako zaskrbljena zaradi bivalnih in delovnih pogojev na ladjah.

(4)  Varnost, preprečevanje onesnaževanja ter bivalne in delovne pogoje na ladjah je mogoče učinkovito okrepiti z občutnim zmanjšanjem števila podstandardnih ladij v vodah Skupnosti z dosledno uporabo mednarodnih konvencij, kodeksov in resolucij.

(5)  Evropska skupnost zaradi tega želi, da kmalu pride do ratifikacije Konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o delu na morju iz leta 2006, ki v delu 5.2.1. obravnava dolžnosti države pristanišča.

(6)  Skladnost ladij z mednarodnimi standardi za varnost, preprečevanje onesnaževanja ter bivalne in delovne pogoje na ladjah morajo spremljati predvsem države zastave. Vendar nekatere države zastave niso izvajale in niso uporabljale mednarodnih standardov. Odslej mora država pristanišča prav tako zagotavljati nadzor nad skladnostjo z mednarodnimi standardi za varnost, preprečevanjem onesnaževanja ter bivalnimi in delovnimi pogoji na ladjah, in sicer ob upoštevanju dejstva, da pregledi, ki jih opravi država pristanišča, niso strokovno-tehnični pregledi, da ugotovitve inšpekcije nimajo vrednosti potrdila za plovbo ter da nadzor, ki ga izvaja država pristanišča, ne more nadomestiti odgovornosti, ki jo nosijo države zastave.

(7)  Usklajen pristop držav članic k učinkovitemu izvrševanju teh mednarodnih standardov za ladje, ki plujejo v teritorialnih vodah držav članic in uporabljajo njihova pristanišča, bo onemogočil izkrivljanje konkurence.

(8)  Sektor pomorskih prevozov ogrožajo morebitna teroristična dejanja. Države članice morajo učinkovito izvajati ukrepe za zaščito prevozov in z nadzorom nad izvrševanjem zaščitnih ukrepov skrbno preverjati izpolnjevanje pravil za zaščito.

(9)  Izkoristiti je treba izkušnje, pridobljene med izvajanjem Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, podpisanega v Parizu dne 26. januarja 1982 (Pariški memorandum).

(10)  Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), ki je bila ustanovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1406/2002 z dne 27. junija 2002(6), mora zagotoviti potrebno podporo za usklajeno in učinkovito izvajanje sistema pomorske inšpekcije. EMSA mora predvsem prispevati k razvoju usklajene sheme Skupnosti za usposabljanje in izpopolnjevanje pomorskih inšpektorjev.

(11)  Cilj učinkovitega režima pomorske inšpekcije mora biti tudi zagotavljanje rednih inšpekcijskih pregledov vsehladij, ki pristajajo v pristaniščih znotraj Evropske unije. Inšpekcijske preglede je treba izvajati predvsem na ladjah, ki ne ustrezajo standardom, na drugi strani je treba kakovostne ladje, torejladje, ki imajo zadovoljive rezultate inšpekcijskih pregledov ali ki plujejo pod zastavo države, ki se ravna po sistemu pregledov držav članic Mednarodne pomorske organizacije (IMO), nagraditi z manj pogostimi inšpekcijskimi pregledi. Takšna nova ureditev inšpekcijskih pregledov mora biti vključena v režim pomorske inšpekcije v Skupnosti takoj po določitvi njenih različnih vidikov in na podlagi sistema delitve inšpekcijskih pregledov, v katerem vsaka država članica ustrezno prispeva k uresničitvi skupnega cilja Skupnosti, tj. k vzpostavitvi celovitega sistem inšpekcijskih pregledov. Države članice bi morale ob upoštevanju obsega in značilnosti pomorskega prometa v vsakem pristanišču zaposliti potrebno število osebja, vključno s kvalificiranimi inšpektorji.

(12)  Sistem inšpekcijskih pregledov, kot ga vzpostavlja ta direktiva, bi bilo treba uskladiti s postopki iz Pariškega memoranduma. Glede na to, da bi bilo treba na ravni Skupnosti najprej skleniti soglasje o napredku, ki ga prinaša Pariški memorandum, kar je pogoj za njegovo uporabo v Evropski uniji, bi bila zaradi vzpostavitve enotnega inšpekcijskega režima potrebna tesna uskladitev prava Skupnosti in Pariškega memoranduma.

(13)  Pravila in postopki za inšpekcijske preglede države pristanišča, vključno z merili za zadržanje ladij, morajo biti usklajeni z namenom zagotoviti trajno učinkovitost v vseh pristaniščih, kar bo prav tako občutno zmanjšalo selektivno uporabo nekaterih namembnih pristanišč pri izogibanju mreži ustreznega nadzora.

(14)  Nekatere kategorije ladij pomenijo večje tveganje za nezgodo ali onesnaževanje, ko dosežejo neko starost, zato je treba na njih opraviti razširjeni inšpekcijski pregled; podrobnosti takšnega razširjenega inšpekcijskega pregleda je še treba določiti.

(15)  V skladu z inšpekcijskim režimom, določenim v tej direktivi, so časovni presledki med periodičnimi inšpekcijskimi pregledi ladij odvisni od profila tveganja, ki je opredeljen v skladu z nekaterimi splošnimi parametri in parametri predhodnih pregledov. Za ladje z velikim tveganjem časovni presledek ne bi smel biti daljši od 6 mesecev.

(16)  Nekatere ladje pomenijo očitno tveganje za varnost v pomorskem prometu in za morsko okolje zaradi svojega slabega stanja, zastave in preteklih dogodkov Tem ladjam bi bilo torej treba zavrniti dostop do pristanišč in sidrišč znotraj Skupnosti, razen če se lahko dokaže, da lahko varno plujejo v vodah Skupnosti. Treba je sestaviti navodila, ki določajo postopke, uporabljene ob uvedbi take prepovedi dostopa in razveljavitve prepovedi. Zaradi boljše preglednosti bi bilo treba objaviti sezname ladij, ki jim je bil zavrnjen dostop do pristanišč in sidrišč znotraj Skupnosti.

(17)  Da bi se zmanjšala obremenitev nekaterih uprav in družb zaradi ponavljajočih se inšpekcijskih pregledov, veljajo uspešno opravljeni pregledi na ro-ro trajektih in visokohitrostnih potniških plovilih v državi gostiteljici, izvedeni na podlagi Direktive Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili(7), kot razširjeni pregledi sistema pomorske inšpekcije.

(18)  Odpraviti je treba neskladnost z določbami ustreznih konvencij. Ladje, ki morajo izpeljati ukrep za odpravo nepravilnosti, kadar opažene pomanjkljivosti očitno ogrožajo varnost, zdravje ali okolje, je treba zadržati, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.

(19)  Omogočiti je treba pravico do pritožbe proti odločbam o zadržanju, ki jih sprejmejo pristojni organi, da bi preprečili neutemeljene odločbe, ki lahko povzročijo neupravičeno zadržanje in zamudo.

(20)  Organi in inšpektorji, ki so vključeni v dejavnosti pomorske inšpekcije, ne smejo biti v konfliktu interesov glede pristanišča inšpekcijskega pregleda ali pregledanih ladij in imeti podobnih interesov. Inšpektorji morajo biti ustrezno usposobljeni in imeti zagotovljeno izpopolnjevanje, da ohranijo in še izboljšajo svojo strokovno usposobljenost za opravljanje inšpekcijskih pregledov. Države članice morajo sodelovati pri razvijanju in podpiranju usklajene sheme Skupnosti za usposabljanje in izpopolnjevanje inšpektorjev.

(21)  Piloti in pristaniške oblasti morajo imeti možnost, da zagotovijo koristne podatke o pomanjkljivostih, ugotovljenih na ladjah.

(22)  Pritožbe o bivalnih in delovnih pogojih na ladjah, ki jih vložijo osebe s potrjeno upravičenim interesom, je treba preveriti. Prednostno bi se morale obravnavati pritožbe na ladji. Vsaka oseba, ki vloži pritožbo, mora biti seznanjena o nadaljnjih ukrepih, ki sledijo pritožbi.

(23)  Sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in drugimi organi ali organizacijami nujno je zaradi zagotavljanja učinkovitega spremljanja ladij s pomanjkljivostmi, ki jim je bilo dovoljeno nadaljevati plovbo, in za izmenjavo podatkov o ladjah v pristanišču.

(24)  Ker je inšpekcijska baza podatkov bistveni del pomorske inšpekcije, morajo države članice zagotoviti njeno posodabljanje v skladu z zahtevami Skupnosti.

(25)  Objava podatkov o ladjah in njenih upravljavcih ali družbah, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi varnosti, zdravja in zaščite morskega okolja, je lahko učinkovito sredstvo odvračanja vkrcevalcev od uporabe takih ladij in spodbuda njihovim lastnikom, da ukrepajo za zboljšanje.

(26)  Vse stroške za inšpekcijske preglede ladij, ki upravičujejo zadržanje, in stroške, nastale ob razveljavitvi zavrnitve dostopa, mora nositi lastnik ali upravljavec ladje.

(27)  Ukrepi, potrebni za izvajanje te Direktive morajo biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(8). Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(28)  Z namenom, da se državam članicam brez morskih pristanišč ne naloži nesorazmernega upravnega bremena, bi bilo treba zlasti določiti posebno pravilo, po katerem slednjim ne bi bilo treba upoštevati določb te direktive. Ukrepe, potrebne za izvajanje tega pravila, bi bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom.

(29)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, tj. zmanjšati število podstandardnih ladij v vodah Skupnosti prek izboljšanega inšpekcijskega sistema Skupnosti za morske ladje in razvoja sredstev za preventivne ukrepe na področju onesnaževanja morij, in jih je zaradi njihovega obsega in učinkov mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(30)  Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s prejšnjo direktivo.

(31)  Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo iz dela B Priloge XV.

(32)  V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(9) bi morale države članice za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripraviti tabele, ki bodo v meri mogočega prikazale skladnost med direktivami in ukrepi za prenos, ter jih objaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen

Člen 2

Opredelitve

Člen 3

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za vsako ladjo in njeno posadko, ki pristaja v pristanišču ali na sidrišču države članice:

Francija lahko odloči, da med pristanišča iz tega odstavka ne spadajo pristanišča v čezmorskih departmajih iz člena 299(2) pogodbe.

Če država članica opravi inšpekcijski pregled ladje v vodah, ki so pod njeno jurisdikcijo, tak pregled velja kot pregled za namene te direktive.

Nič v tem členu ne vpliva na pravice posega, ki so na razpolago državi članici na podlagi ustreznih mednarodnih konvencij.

Države članice, ki nimajo morskih pristanišč, pod določenimi pogoji niso dolžne uporabljati te direktive. Ukrepe za izvajanje mehanizma odstopanja sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2).

2.  Pri ladjah z bruto tonažo manj kakor 500 uporabijo države članice tiste zahteve ustrezne konvencije, ki se uporabljajo, in če se konvencija ne uporablja, lahko ukrepajo, kakor je treba, da zagotovijo, da ladje ne predstavljajo očitne grožnje za varnost, zdravje ali okolje. Pri uporabi tega odstavka se države članice ravnajo po Prilogi 1 k Pariškemu memorandumu.

3.  Pri pregledu ladje, ki pluje pod zastavo države, ki ni podpisnica konvencije, države članice zagotovijo, da se taka ladja in njena posadka ne obravnavata ugodneje kakor ladja, ki pluje pod zastavo države, podpisnice konvencije.

4.  Ribiška plovila, vojne ladje, plovni pripomočki, lesene ladje enostavne gradnje, vladne ladje, uporabljane za netrgovske namene, in jahte za prosti čas, ki se ne uporabljajo v pomorski trgovini, so izvzete iz področja uporabe te direktive.

Člen 4

Pristojnosti inšpekcije

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da pridobijo zakonsko pravico, da v skladu z mednarodnim pravom na krovu tujih ladij izvajajo inšpekcijske preglede, kakor so navedeni v tej direktivi.

2.  Države članice ohranjajo ustrezne pristojne organe ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da ti organi izvajajo naloge, določene v tej direktivi. Ob upoštevanju obsega in značilnosti pomorskega prometa v vsakem pristanišču zaposlijo potrebno število osebja, vključno s kvalificiranimi inšpektorji.

Države članice vzpostavijo ustrezno ureditev, s katero zagotovijo, da so inšpektorji usposobljeni za izvajanje začetnih in razširjenih inšpekcijskih pregledov v skladu s členoma 12 in 13 ter Prilogo I, delom II.

Člen 5

Inšpekcijski režim Skupnosti

1.  Države članice izvajajo inšpekcijske preglede v skladu s sistemom izbire, opisanem v členu 12, in z določbami iz Priloge I.

2.  Vsaka država članica vsako leto opravi celotno število inšpekcijskih pregledov, ki ustreza njenemu deležu skupnega števila inšpekcijskih pregledov, ki se vsako leto opravijo v Skupnosti in na območju, za katerega velja Pariški memorandum. Ta delež se opredeli glede na število ladij, ki pristanejo v pristaniščih in na sidriščih določene države članice, v primerjavi s skupnim številom ladij, ki pristanejo v pristaniščih in na sidriščih vseh držav Skupnosti in držav podpisnic Pariškega memoranduma.

Člen 6

Spoštovanje inšpekcijskega režima Skupnosti

Člen 7

Okoliščine, v katerih se nekaterih ladij ne pregleda

1.  Država članica se lahko odloči, da odloži pregled ladje iz prve prednostne skupine, v naslednjih primerih:

Če je pregled odložen, vendar ni izveden v skladu s točkama (i) in (ii) ter ni zabeležen v inšpekcijski bazi podatkov, se šteje kot neopravljen pregled države članice, ki je odložila pregled.

2.  Neopravljeni pregled ladje iz prve prednostne skupine ob pogoju, da so razlogi za neizvršitev pregleda zabeleženi v inšpekcijski bazi podatkov, iz operativnih razlogov v naslednjih izjemnih primerih ne šteje kot neopravljeni pregled, in sicer če pristojni organ presodi, da bi izvedba pregleda ogrozila varnost inšpektorjev, ladje, njene posadke ali pristanišča oziroma morskega okolja.

3.  Če pregled usidrane ladje ni bil opravljen, ne šteje kot neopravljeni pregled, če je v primeru uporabe točke (ii) razlog za neizvedbo pregleda zabeležen v inšpekcijski bazi podatkov in če:

4.  Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) sprejme ukrepe za izvajanje tega člena.

Člen 8

Najava ladij

1.  Upravljavec, agent ali poveljnik ladje, na kateri bo opravljen razširjeni inšpekcijski pregled po členu 13 in ki je na poti v pristanišče ali na sidrišče države članice, najavi njen prihod v skladu z določbami Priloge III.

2.  Ob prejemu obvestila iz odstavka 1 in člena 4 Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet(11) pristojni pristaniški organ informacijo posreduje pristojnemu organu.

3.  Sporočanje, predvideno v tem členu, poteka elektronsko. Druga sredstva sporočanja se uporabijo le, če elektronska sredstva niso razpoložljiva.

4.  Postopki in formati, ki jih za namen uporabe Priloge III razvijejo države članice, so v skladu z ustreznimi določbami iz Direktive 2002/59/ES.

Člen 9

Profil tveganja ladje

1.  Vsaki ladji, ki pristane v pristanišču ali na sidrišču države članice, je dodeljen profil tveganja, na osnovi katerega se določijo stopnja nujnosti inšpekcijskega pregleda, časovni presledki med pregledi in njihova obsežnost. Profil tveganja vsake ladje je vnešen v inšpekcijsko bazo podatkov.

2.  Profil tveganja ladje se določi ob upoštevanju splošnih parametrov in parametrov preteklih pregledov po naslednjem vzorcu:

(a)  Splošni parametri

Splošni parametri so osnovani na vrsti ladje, njeni starosti, zastavi države, priznanih organizacijah in uspešnosti družbe, kot to določata Priloga I, del I, točka 1, in Priloga II.

(b)  Parametri preteklih inšpekcijskih pregledov

Parametri preteklih pregledov so osnovani na deležu pomanjkljivosti in zadržanj v danem obdobju, kot to določata Priloga I, del I, točka 2, in Priloga II.

3.  V skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) Komisija opredeli postopke za izvedbo tega člena in zlasti:

Člen 10

Pogostost inšpekcijskih pregledov

1.  Ladje, ki pristanejo v pristaniščih ali na sidriščih Skupnosti, so periodično ali dodatno inšpekcijsko pregledane na naslednji način:

2.  Periodični in dodatni inšpekcijski pregledi obsegajo pregled predhodno določenih delov ladij, odvisno od vrste ladje, vrste inšpekcijskega pregleda in ugotovitev s prejšnjih pregledov pomorske inšpekcije.

V inšpekcijski bazi podatkov so navedeni elementi za določitev področij z večjim tveganjem, ki jih je treba preveriti ob vsakem inšpekcijskem pregledu.

3.  Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) in ob upoštevanju ustreznih postopkov v okviru Pariškega memoranduma opredeli postopke za izvedbo tega člena in zlasti seznam področij, ki jih je potrebno preveriti glede na vrsto ladje.

Člen 11

Izbira ladij za inšpekcijski pregled

Pristojni organ zagotovi, da so ladje izbrane za inšpekcijski pregled na podlagi njihovih profilov tveganja, kot je navedeno v Prilogi I, delu 1, in ko nastopijo glavni razlogi ali posebne okoliščine v skladu s Prilogo I, del II, oddelek 2.

Člen 12

Vrste inšpekcijskega pregleda

1.  Države članice zagotovijo, da so ladje, ki so izbrane za inšpekcijski pregled v skladu s členom 11, predmet začetnega inšpekcijskega pregleda, natančnejšega pregleda ali razširjenega pregleda v naslednjih okoliščinah:

2.  Začetni inšpekcijski pregled

(a)  Pri vsakem začetnem inšpekcijskem pregledu ladje pristojni organ zagotovi, da inšpektor najmanj preveri spričevala in dokumente, navedene v Prilogi IV, ki se v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti o pomorski zaščiti in mednarodnimi konvencijami hranijo na ladji;

(b)  Če je ladja dobila dovoljenje za izplutje iz pristanišča pod pogojem, da bodo pomanjkljivosti odpravljene v naslednjem pristanišču, je inšpekcijski pregled v naslednjem pristanišču omejen na preverjanje, ali so bile te pomanjkljivosti odpravljene.

Vendar lahko inšpektor po lastnem strokovnem preudarku presodi, da je treba inšpekcijski pregled razširiti z dodatnimi preverjanji.

3.  Natančnejši inšpekcijski pregled

Opravi se natančnejši inšpekcijski pregled, vključno z dodatnim preverjanjem skladnosti ladje z zahtevami za obratovanje, vedno, kadar po inšpekcijskem pregledu iz odstavka 2(b) obstajajo upravičeni razlogi za domnevo, da stanje ladje bodisi njene opreme ali posadka ladje ne izpolnjujejo ustreznih zahtev konvencije.

"Upravičeni razlogi" obstajajo, kadar inšpektor najde dokaze, ki po njegovem strokovnem mnenju upravičujejo podrobnejši inšpekcijski pregled ladje, njene opreme ali posadke.

Primeri "upravičenih razlogov" so navedeni v Prilogi V in VII, oddelku C.

Člen 13

Razširjeni pregled

1.  Na naslednjih kategorijah ladij se lahko izvede razširjeni pregled v skladu s Prilogo I, del II, oddelek 3, točki (a) in (b):

2.  Po prejemu najave ladje, primerne za razširjeni pregled, pristojni organ ladjo takoj obvesti, ali bo inšpekcijski pregled izveden ali ne.

Člen 14

Smernice in postopki po predpisih Skupnosti o pomorski varnosti

1.  Za namene te direktive je treba upoštevati kot primerne tudi ustrezne postopke in navodila za nadzor ladij, navedene v Prilogi VI.

Države članice zagotovijo, da so njihovi pristojni organi ustrezno obveščeni o zadevnih smernicah ali postopkih, ki jih je treba izvesti v skladu z zakonodajo Skupnosti, in preverijo njihovo izvajanje.

2.  V zvezi z zaščitnimi ukrepi velja, da države članice postopke iz Priloge VII uporabijo pri vseh ladjah iz člena 3(1) in (2) Uredbe (ES) št. 725/2004, ki pristanejo v njihovih pristaniščih, razen če plujejo pod zastavo države pomorske inšpekcije.

Te postopke uporabijo za ladje iz odstavka 3 člena 3 Uredbe (ES) št. 725/2004, če so se določbe te uredbe začele uporabljati tudi za ladje, navedene v členu 3, odstavku 3.

3.  Določbe člena 13, ki zadevajo razširjene inšpekcijske preglede, se uporabljajo za trajekte ro-ro in visokohitrostna potniška plovila iz točk (a) in (b) člena 2 Direktive 1999/35/ES.

Ko je bila ladja pregledana v skladu s členoma 6 in 8 Direktive 1999/35/ES, ti posebni pregledi veljajo kot podrobnejši ali razširjeni inšpekcijski pregledi, odvisno od primera, in se kot taki tudi vnesejo v inšpekcijsko bazo podatkov.

Brez poseganja v prepoved delovanja trajekta ro-ro ali visokohitrostnega potniškega plovila, o katerem je bilo odločeno v skladu s členom 10 Direktive 1999/35/ES, se uporabljajo določbe te direktive glede odprave pomanjkljivosti, spremljanja po inšpekcijskih pregledih, zadržanjih in zavrnitvah dostopa.

Člen 15

Ukrepi zavrnitve dostopa za nekatere ladje

1.  Država članica zagotovi, da se kateri koli ladji, ki izpolnjuje merila iz tega odstavka, zavrne dostop do njenih pristanišč in sidrišč, razen v primerih, opisanih v členu 20(6), če ladja:

Za namene uporabe tega odstavka stopi seznam, določen v okviru Pariškega memoranduma, v veljavo vsakokrat na 1. julij.

Odločba o zavrnitvi dostopa preneha veljati šele po preteku treh mesecev od datuma izdaje odločbe in če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov od 4 do 10 Priloge IX.

Če je ladji drugič zavrnjen dostop, se to obdobje podaljša na 12 mesecev. Posledica vsakega nadaljnjega zadržanja v pristanišču Skupnosti je trajna zavrnitev dostopa ladje v katero koli pristanišče ali sidrišče Skupnosti.

2.  Za namene tega člena se države članice ravnajo v skladu s postopki, določenimi v točki B Priloge IX.

Člen 16

Poročilo poveljniku o inšpekcijskem pregledu

Ob zaključku inšpekcijskega pregleda, podrobnejšega ali razširjenega, inšpektor sestavi poročilo v skladu s Prilogo X. Kopijo inšpekcijskega poročila predloži poveljniku ladje.

Člen 17

Pritožbe

Vse pritožbe v smislu člena 2(15) oseb z izkazanim upravičenim interesom o razmerah na ladji so predmet začetne preiskave pristojnega organa.

Z začetno preiskavo se mora v najkrajšem možnem času ugotoviti, ali je pritožba očitno neutemeljena ali zlonamerna.

Če pristojni organ meni, da je pritožba očitno neutemeljena, o svoji odločitvi in o razlogih zanjo obvesti pritožnika.

Identiteta osebe, ki je vložila pritožbo, se ne razkrije poveljniku ali lastniku zadevne ladje. Inšpektor zagotovi, da se med vsemi pogovori s člani posadke ohrani zaupnost.

Država članica obvesti upravo države zastave, po potrebi pošlje kopijo Mednarodni organizaciji dela (ILO), o pritožbah, ki niso očitno neutemeljene, in o nadaljnjih sprejetih ukrepih.

Člen 18

Odprava pomanjkljivosti in zadržanje

1.  Pristojni organ se prepriča, da so ali bodo v skladu s konvencijami odpravljene vse pomanjkljivosti, ugotovljene ali odkrite z inšpekcijskim pregledom.

2.  V primeru pomanjkljivosti, ki očitno ogrožajo varnost, zdravje ali okolje, odredi pristojni organ države pristanišča, kjer ladjo pregledujejo, zadržanje ladje ali prepove plovbo, med katero so bile odkrite pomanjkljivosti. Zadržanje ali prepoved plovbe je odpravljena, ko je grožnja odstranjena ali ko organ ugotovi, odvisno od vseh potrebnih pogojev, da ladja lahko nadaljuje plovbo ali spet začne pluti, ne da bi bila ogrožena varnost in zdravje potnikov ali posadke ali druge ladje, ali če ni nesprejemljive grožnje za onesnaženje morskega okolja.

3.  Brez poseganja v omejitve zaradi varnostih razlogov, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 725/2004, lahko odredba o zadržanju, ki jo izda pristojni organ:

4.  Inšpektor pri strokovnem presojanju o tem, ali naj ladjo zadrži ali ne, uporabi merila, določena v Prilogi XI.

Če inšpekcijski pregled pokaže, da ladja ni opremljena z delujočo napravo za zapisovanje podatkov o vožnji, kadar je njena uporaba obvezna v skladu z Direktivo 2002/59/ES, pristojni organ zagotovi, da se ladja zadrži.

Če pomanjkljivosti, ki upravičujejo zadržanje, ni mogoče hitro odpraviti v pristanišču zadržanja, lahko pristojni organ dovoli ladji nadaljevanje plovbe do najbližje razpoložljive remontne ladjedelnice, kjer so lahko te pomanjkljivosti hitro odpravljene, ali lahko zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v največ 30 dneh, v skladu s smernicami, ki jih je izdelal Pariški memorandum. V teh primerih se uporabijo postopki, določeni v členu 20.

5.  V izrednih okoliščinah, ko je splošno stanje ladje očitno podstandardno, lahko pristojni organ začasno prekine inšpekcijski pregled ladje, dokler odgovorne osebe ne sprejmejo ukrepov, potrebnih za izpolnitev ustreznih zahtev konvencij.

6.  Če je ladjo treba zadržati, pristojni organ takoj obvesti, pisno in skupaj z inšpekcijskim poročilom, upravo države zastave ali kadar to ni mogoče, konzula ali v njegovi odsotnosti najbližjega diplomatskega predstavnika omenjene države, o vseh okoliščinah, v katerih se je zadržanje izkazalo za potrebno. Prav tako se obvestijo imenovani inšpektorji ali priznane organizacije, odgovorne za izdajo klasifikacijskih spričeval ali predpisanih potrdil, v skladu z mednarodnimi konvencijami.

7.  Določbe te direktive ne vplivajo na dodatne zahteve konvencij, ki se nanašajo na uradno obvestilo in postopke poročanja v zvezi s pregledi pomorske inšpekcije.

8.  Pri opravljanju pregleda pomorske inšpekcije na podlagi te direktive si je treba prizadevati, da se prepreči neupravičeno zadržanje ali zamuda ladje. Če je ladja neupravičeno zadržana ali zamuja, sta lastnik ali upravljavec upravičena do odškodnine za nastalo izgubo ali škodo. V vsakem primeru domnevno neupravičenega zadržanja ali zamude ladje nosi dokazno breme lastnik ali upravljavec ladje.

9.  Pristojni organ v čim krajšem času obvesti pristaniške oblasti, da je bil izdan nalog o zadržanju.

10.  Zaradi zmanjšanja prezasedenosti pristanišča lahko pristojni organ zadržani ladji dovoli premik v drug del pristanišča, če je tak premik varen. Vendar se prezasedenost pristanišča ne more upoštevati kot razlog za zadržanje ali odpravo zadržanja ladje.

Da bi olajšali namestitev zadržanih ladij, pristaniške oblasti sodelujejo s pristojnimi organi.

Člen 19

Pravica do pritožbe

1.  Lastnik ali upravljavec ladje ali njegov zastopnik v državi članici ima pravico do pritožbe zoper odločbo o zadržanju ali zavrnitvi dostopa, ki jo je sprejel pristojni organ. Pritožba ne zadrži izvršitve zadržanja ali zavrnitve dostopa, vendar se vnese v inšpekcijsko bazo podatkov.

2.  Države članice vzpostavijo in ohranijo primerne postopke v ta namen v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Med seboj sodelujejo pri vzpostavitvi koherentnih standardov in postopkov za uporabo določil tega člena z namenom zagotavljanja razumnih rokov za obravnavo pritožb.

3.  Pristojni organ ustrezno pouči poveljnika ladje iz odstavka 1 o pravici do pritožbe in praktičnih postopkih v zvezi z njo.

4.  Če je na podlagi pritožbe ali zahteve, ki jo vloži lastnik ali upravljavec ladje ali njegov zastopnik, odredba o zadržanju ali odločba o zavrnitvi dostopa preklicana ali spremenjena:

Člen 20

Spremljanje po inšpekcijskih pregledih in zadržanjih

1.  Kadar pomanjkljivosti, navedenih v členu 18(2), ni mogoče odpraviti v pristanišču, kjer se opravlja inšpekcijski pregled, lahko pristojni organ te države članice dovoli ladji plovbo neposredno v najbližjo razpoložljivo remontno ladjedelnico po izbiri poveljnika in zadevnih organov, kjer je mogoče sprejeti nadaljnje ukrepe, pod pogoji, ki jih odredi pristojni organ države zastave in s katerimi soglaša zadevna država članica. Taki pogoji zagotavljajo, da ladja lahko nadaljuje plovbo, ne da bi bila ogrožena varnost in zdravje potnikov ali posadke ali druge ladje, ali če ni nesprejemljive grožnje za onesnaženje morskega okolja.

2.  Če je odločitev, da se ladjo pošlje v remontno ladjedelnico, sprejeta zaradi neizpolnjevanja določil resolucije A. 744(18) IMO, in sicer zaradi ladijske dokumentacije ali konstrukcijskih napak ali pomanjkljivosti, lahko pristojni organ zahteva, da se v pristanišču zadržanja opravi merjenje debeline, preden se ladji dovoli odplutje.

3.  V primerih, navedenih v odstavku 1, pristojni organ države članice v pristanišču inšpekcijskega pregleda obvesti pristojni organ države, v kateri je remontna ladjedelnica, stranke, navedene v členu 18(6), in vse druge pristojne organe o vseh pogojih plovbe.

Pristojni organ države članice, ki prejme tako sporočilo, obvesti organ, ki je poslal sporočilo, o sprejetih ukrepih.

4.  Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se dostop do katerega koli pristanišča ali sidrišča znotraj Skupnosti zavrne ladjam, navedenim v odstavku 1, ki nadaljujejo plovbo:

Takšna zavrnitev ostane v veljavi, dokler lastnik ali upravljavec ne priskrbi dokazov, ki prepričajo pristojni organ države članice, v kateri so bile ugotovljene pomanjkljivosti ladje, da ta popolnoma izpolnjuje vse veljavne zahteve konvencij.

5.  V primerih, navedenih v odstavku 4 (a), pristojni organ države članice, v kateri je bilo ugotovljeno, da ima ladja pomanjkljivosti, takoj opozori pristojne organe vseh drugih držav članic.

V primerih, navedenih v odstavku 4 (b), pristojni organ države članice, v kateri je remontna ladjedelnica, takoj opozori pristojne organe vseh drugih držav članic.

Preden zavrne vplutje, lahko država članica zahteva posvet z upravnim organom države zastave ladje.

6.  Z odstopanjem od določb odstavka 4 lahko ustrezni pristojni organ države pristanišča ali sidrišča dovoli dostop do določenega pristanišča ali sidrišča v primeru višje sile, prevladujočih varnostnih razlogov ali da zmanjša ali omili nevarnost onesnaženja ali da se odpravijo pomanjkljivosti, pod pogojem, da je lastnik, upravljavec ali poveljnik ladje izvedel ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega vplutja, ki jih pristojni organ take države članice sprejme kot zadostne.

Člen 21

Strokovne zahteve za inšpektorje

1.  Inšpekcijske preglede izvajajo le inšpektorji, ki izpolnjujejo merila o usposobljenosti, opredeljena v Prilogi XII, in jih je za opravljanje inšpekcijskih pregledov pooblastil pristojni organ države članice.

2.  Kadar pristojni organ države pristanišča ne more zagotoviti zahtevanega poklicnega strokovnega znanja, lahko inšpektorju tega pristojnega organa pomaga vsaka oseba z zahtevanim strokovnim znanjem.

3.  Pristojni organ, inšpektorji za varnost plovbe, ki izvajajo nadzor pomorske inšpekcije, in osebe, ki jim pomagajo, ne smejo imeti nobenega poslovnega interesa bodisi v pristanišču inšpekcijskega pregleda ali na ladjah v pregledu, prav tako inšpektorji ne smejo biti zaposleni ali opravljati dela v imenu nevladnih organizacij, ki izdajajo predpisana in klasifikacijska spričevala ali opravljajo preglede, potrebne za izdajo teh spričeval ladjam.

4.  Vsak inšpektor nosi osebni dokument v obliki osebne izkaznice, ki ga je izdal njegov pristojni organ v skladu z Direktivo Komisije 96/40/ES z dne 25. junija 1996 o izdelavi skupnega vzorca službene izkaznice inšpektorjev, ki bodo opravljali pomorsko inšpekcijo(12).

5.  Države članice zagotovijo preverjanje strokovne usposobljenosti inšpektorjev in preizkus njihovega znanja, kakor je navedeno v Prilogi XII, preden jih pooblastijo za izvajanje inšpekcijskih pregledov, nato pa ponovno vsakih pet let.

6.  Države članice inšpektorjem zagotovijo ustrezno izpopolnjevanje v zvezi s spremembami režima pomorske inšpekcije Skupnosti, kakor so določene v tej direktivi in spremembah konvencij.

7.  Komisija v sodelovanju z državami članicami razvija in podpira usklajene sheme Skupnosti za usposabljanje in izpopolnjevanje inšpektorjev.

Člen 22

Poročila pilotov in pristaniških oblasti

1.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovi piloti, ki so na ladjah, ki so namenjene v pristanišče znotraj države članice ali v tranzitu, lahko takoj ustrezno obvestijo pristojni organ države pristanišča ali obalne države, kadar koli med običajnimi dolžnostmi izvedo, da obstajajo pomanjkljivosti ali ugotovljene ali očitne okvare, ki lahko škodujejo varni plovbi ladje ali grozijo z onesnaženjem morskega okolja.

2.  Če pristaniške oblasti med opravljanjem običajnih dolžnosti izvedo, da ima ladja v njihovem pristanišču pomanjkljivosti ali ugotovljene ali očitne okvare, ki lahko vplivajo na varnost ladje ali pomenijo nesprejemljivo grožnjo za onesnaženje morskega okolja, tak organ takoj obvesti pristojni organ zadevne države pristanišča.

3.  Države članice zagotovijo, da piloti in pristaniške oblasti posredujejo naslednje podatke, kadar je mogoče v elektronski obliki:

4.  Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) sprejme predpise za izvajanje tega člena, vključno z usklajeno elektronsko obliko in s postopki za obveščanje o pomanjkljivostih ali ugotovljenih ali očitnih okvarah, ki jih odkrijejo piloti in pristaniške oblasti ter o nadaljnjih ukrepih, ki jih sprejmejo države članice

Člen 23

Sodelovanje

1.  Vsaka država članica zagotovi, da njene pristaniške oblasti in drugi pristojni organi ali telesa pristojnemu pomorskemu inšpekcijskemu organu predložijo naslednje vrste podatkov, s katerimi razpolagajo:

2.  Države članice ohranijo določbe o izmenjavi podatkov in sodelovanju med njihovim pristojnim organom in pristojnimi organi vseh drugih držav članic ter vzdržujejo vzpostavljeno operativno povezavo med njihovim pristojnim organom, Komisijo in inšpekcijsko bazo podatkov.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo posodobitev inšpekcijske baze podatkov ob upoštevanju zahtev, ki jih prinaša ta direktiva.

Inšpektorji zaradi izvajanja inšpekcijskih pregledov pregledajo javne in zasebne baze podatkov o inšpekcijskih pregledih ladij, ki so dostopne prek informacijskega sistema Equasis.

3.  Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo takojšnje posredovanje podatkov o inšpekcijskih pregledih.

Podatki, navedeni v tem odstavku, so tisti, ki so opredeljeni v prilogah X in XIII.

4.  Vsaka država članica zagotovi, da pristojni pomorski inšpekcijski organ pristaniškim oblastem posreduje pomembne informacije, s katerimi razpolaga.

Člen 24

Inšpekcijska baza podatkov

1.  Vzpostavi se podatkovna baza, ki bo skupna baza za Evropsko unijo in podpisnice Pariškega memoranduma. Komisija s pomočjo Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) razvije in vzdržuje inšpekcijsko bazo podatkov. Ta baza podatkov prikazuje profil tveganja ladij, navaja vse ladje, ki so na vrsti za inšpekcijski pregled, izračunava obveznost inšpekcijskega pregleda in je sposobna sprejemati podatke o premikanju ladij.

2.  Baza podatkov se uporablja tudi za razvrstitev zastav držav članic na beli, sivi in črni seznam po metodi izračuna, ki jo določi Evropska komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2).

3.  Jedro sistema so skupne zahteve Pariškega memoranduma in Evropske unije. V primeru posebnih zahtev EU pa je Skupnost upravičena, da z namenom izpolnjevanja zahtev sprejme odločitve o razvoju in morebitni prilagoditvi sistema.

4.  Inšpekcijska baza podatkov mora imeti sposobnost prilagoditve bodočim novostim in povezovanja z drugimi bazami podatkov Skupnosti za pomorsko varnost, ter, kjer je to primerno, z ustreznimi nacionalnimi obveščevalnimi sistemi.

5.  Inšpekcijska baza podatkov vsebuje posebne zahteve Pariškega memoranduma, če je primerno, in lahko prejema informacije o inšpekcijskih pregledih, ki jih za namene te direktive beležijo tretje države, ki so podpisnice Pariškega memoranduma.

6.  Inšpekcijska baza podatkov je upravam članic IMO dostopna le za branje, tako kot tudi organom, za katere je odgovorna organizacija, in zainteresiranim strankam. Tak dostop je odvisen od sporazumov o zaupnosti, ki so podobni tistim, ki se jih zahteva od inšpektorjev držav članic.

Člen 25

Objava podatkov

1.  Pristojni organ vsake države članice sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev objave podatkov o inšpekcijskih pregledih, zadržanjih in zavrnitvah dostopa v skladu s Prilogo XIII.

2.  Določbe tega člena ne vplivajo na nacionalno zakonodajo o odgovornosti.

Člen 26

Črni seznam o delovanju upravljavcev ladij in družb

Komisija vsaj enkrat mesečno sestavi in na javni spletni strani objavi informacijo o družbah, pri katerih bo stopnja uspešnosti v obdobju treh mesecev ali več, opredeljena z namenom določitve stopnje tveganja ladij po postopku iz Priloge I, del I, točka (e), ocenjena kot nizka ali zelo nizka.

Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(2) sprejme potrebna pravila za izvajanje določil tega člena.

Člen 27

Povračilo stroškov

1.  Če inšpekcijski pregledi, navedeni v členih 12 in 13, potrdijo ali odkrijejo pomanjkljivosti glede na zahteve konvencije, ki upravičujejo zadržanje ladje, vse stroške, ki se nanašajo na inšpekcijske preglede v nekem običajnem obračunskem obdobju, krije lastnik ladje ali upravljavec ali njegov zastopnik v državi pristanišča.

2.  Vse stroške v zvezi z inšpekcijskimi pregledi, ki jih je izvedel pristojni organ države članice pod pogoji iz člena 20(4) in člena 15, krije lastnik ali upravljavec ladje.

3.  Ob zadržanju ladje nosita vse stroške, nastale v zvezi z zadržanjem v pristanišču, lastnik ali upravljavec ladje.

4.  Zadržanje se ne odpravi, dokler stroški niso v celoti povrnjeni ali ni dano zadostno jamstvo za povračilo stroškov.

Člen 28

Podatki za spremljanje izvajanja

Države članice predložijo Komisiji in Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA) podatke, navedene v Prilogi XIV, v presledkih, navedenih v omenjeni prilogi.

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi Komisiji in EMSA zagotovijo poln in neomejen dostop do vseh podatkov, ki se obdelujejo v informacijskem sistemu iz člena 23(2).

Člen 29

Spremljanje izpolnjevanja določb in uspešnosti držav članic

Komisija za zagotovitev učinkovitega izvajanja te direktive in spremljanje splošnega delovanja režima pomorske inšpekcije Skupnosti v skladu s členom 2(b)(i) Uredbe (ES) št. 1406/2002 zbira potrebne podatke in opravlja obiske v državah članicah.

Člen 30

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002(14).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, traja tri mesece.

Člen 31

Postopek za spremembo Direktive

Spremembe mednarodnih instrumentov iz člena 2 se lahko po členu 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 izvzamejo s področja uporabe te direktive.

Člen 32

Kazni

Države članice določijo sistem kazni za kršitev nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Tako določene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Komisija zagotovi, da tako določene kazni omogočajo enotno uporabo sistema pregleda v Skupnosti in ne vzpostavljajo razlik med državami članicami.

Člen 33

Pregled

Komisija pregleda izvajanje te direktive najpozneje v 18 mesecih po izteku roka za prenos te direktive. Ta pregled med drugim obsega izpolnjevanje splošne obveznosti inšpekcijskih pregledov Skupnosti iz člena 5, število inšpektorjev pomorske inšpekcije v vsaki državi članici in število opravljenih inšpekcijskih pregledov in delovanje sistema pravičnega deleža za neopravljene inšpekcijske preglede iz člena 7.

Komisija sporoči ugotovitve pregleda Evropskemu parlamentu in Svetu in na podlagi pregleda določi, ali je treba predlagati spremembo direktive ali nadaljnjo zakonodajo na tem področju.

Člen 34

Izvajanje in uradno obveščanje

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi […] in točkami […] Prilog […] [členi ali podrazdelki te direktive in točkami prilog, ki so bili vsebinsko spremenjeni v primerjavi s prejšnjo direktivo] s to direktivo, najpozneje v 18 mesecih po datumu, določenem v členu 36.

2.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Prav tako vključijo izjavo, da se sklici v veljavnih zakonih, uredbah in upravnih določbah na direktive, ki so bile razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in oblikujejo izjavo.

3.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

4.  Poleg tega Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o napredku pri izvajanju direktive v državah članicah.

Člen 35

Razveljavitev

Direktiva 95/21/ES, kot je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge XV, se razveljavi od ...(15), brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge XV v nacionalno zakonodajo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi XVI.

Člen 36

Začetek veljave

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi […] in točke […] iz prilog […] [členi ali podrazdelki te direktive in točke prilog, ki se v primerjavi s prejšnjo direktivo niso spremenile,] se uporabljajo od...(16).

Člen 37

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Elementi režima pomorske inšpekcije v Skupnosti

(kakor je navedeno v členu 5)

Naslednji elementi se vključijo v režim pomorske inšpekcije v Skupnosti:

I.  Profil tveganja ladje

Profil tveganja ladje se določi s kombinacijo naslednjih parametrov:

1.  Splošni parametri

(a)  Vrsta ladje

Tveganje je večje pri potniških ladjah, naftnih tankerjih in kemičnih tankerjih, ladjah za prevoz plina in ladjah za prevoz razsutega tovora.

(b)  Starost ladje

Tveganje je večje pri ladjah, starejših od 12 let.

(c)  Uspešnost države zastave

(i)  Tveganje je večje pri ladjah, ki plujejo pod zastavo države z visokim deležem zadržanj v EU in na območju podpisnic Pariškega memoranduma.

(ii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki plujejo pod zastavo države z majhnim deležem zadržanj v EU in na območju podpisnic Pariškega memoranduma.

(iii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki plujejo pod zastavo države, za katere je neodvisni pregled, opravljen v skladu z okvirom in postopki za prostovoljni sistem pregledov držav članic IMO, pokazal upoštevanje ustreznih instrumentov v skladu z ukrepi iz tretje alinee člena 9(3) ali dokler se ne sprejmejo taki ukrepi, če se dokaže, da je bil predložen popravni akcijski načrt.

(d)  Priznane organizacije

(i)  Tveganje je večje pri ladjah, ki so jim spričevalo izdale priznane organizacije, katerih uspešnost je glede na delež zadržanj v EU in na območju podpisnic Pariškega memoranduma nizka ali zelo nizka.

(ii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki so jim spričevalo izdale priznane organizacije, katerih uspešnost je glede na delež zadržanj v EU in na območju podpisnic Pariškega memoranduma visoka.

(iii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki so jim spričevalo izdale organizacije, priznane v skladu s pogoji iz Direktive Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav(17).

(e)  Uspešnost družb

(i)  Tveganje je večje pri ladjah tistih družb, katerih uspešnost je glede na ugotovljene pomanjkljivosti njenih ladij in glede na delež zadržanj v Evropski uniji in na območju podpisnic Pariškega memoranduma nizka ali zelo nizka.

(ii)  Tveganje je manjše pri ladjah tistih družb, katerih uspešnost je glede na ugotovljene pomanjkljivosti njenih ladij in glede na delež zadržanj v Evropski uniji in na območju podpisnic Pariškega memoranduma visoka.

2.  Parametri preteklih inšpekcijskih pregledov

(i)  Tveganje je večje pri ladjah, ki so bile zadržane več kot enkrat.

(ii)  Tveganje je manjše pri ladjah, pri katerih so med inšpekcijskimi pregledi v preteklih 36 mesecih ob posameznem pregledu ugotovili manj kot pet pomanjkljivosti in ki v preteklih 36 mesecih niso bile zadržane.

(iii)  Tveganje je manjše pri ladjah, ki v preteklih 36 mesecih niso bile zadržane.

Pri določanju navedenih profilov tveganja se bolj upoštevajo parametri vrste ladje, uspešnosti države zastave, priznane organizacije in družbe.

II.  Inšpekcijski pregled ladij

Na ladjah, ki pristajajo v pristaniščih Skupnosti, se v rednih časovnih presledkih izvajajo periodični inšpekcijski pregledi, v posebnih okoliščinah pa dodatni inšpekcijski pregledi.

1.  Periodični inšpekcijski pregledi

Periodične inšpekcije se opravijo v vnaprej določenih časovnih presledkih. Pogostost pregledov se določi na podlagi profila tveganja ladje. Časovni presledek med periodičnimi inšpekcijskimi pregledi ladje z velikim tveganjem ne sme biti daljši od 6 mesecev. Časovni presledek med periodičnimi inšpekcijskimi pregledi ladij z drugačnim profilom tveganja se podaljša skladno z zmanjšanjem tveganja.

2.  Dodatni inšpekcijski pregledi

Na naslednjih ladjah, pri katerih so nastopili glavni razlogi ali posebne okoliščine, se inšpekcijski pregledi opravijo ne glede na obdobje od zadnjega periodičnega pregleda:

2.1.  Glavni razlogi

Na ladjah, pri katerih so nastopili naslednji glavni razlogi, se inšpekcijski pregledi opravijo ne glede na obdobje od zadnjega periodičnega pregleda:

–  Ladje, ki so bile po zadnjem inšpekcijskem pregledu v Evropski uniji ali na območju podpisnic Pariškega memoranduma začasno izključene ali umaknjene iz svojega razreda zaradi varnostnih razlogov.

–  Ladje, ki so bile predmet poročila ali obvestila druge države članice.

–  Ladje, ki jih ni v inšpekcijski bazi podatkov.

–  Ladje, ki:

–  Ladje, ki niso izpolnile ustreznih zahtev glede obveščanja, navedenih v členu 8 te direktive, v Direktivi 2000/59/ES, Direktivi 2002/59/ES in, če je primerno, Uredbi (ES) št. 725/2004.

–  Ladje, pri katerih so bile javljene še ne odpravljene pomanjkljivosti, razen tistih, ki so morale odpraviti pomanjkljivosti v roku 14 dni od odhoda, in tistih, ki so morale odpraviti pomanjkljivosti pred odhodom.

2.2.  Posebne okoliščine

Na ladjah, pri katerih so nastopile naslednje posebne okoliščine, se inšpekcijski pregledi opravijo ne glede na obdobje od zadnjega periodičnega pregleda. Odločitev o izvršitvi dodatnega pregleda pa je prepuščena strokovni presoji inšpektorja.

–  Ladje, ki:

–  Ladje s spričevalom, ki ga je izdala organizacija, katere priznanje je bilo odvzeto po zadnjem inšpekcijskem pregledu v Evropski uniji ali na območju podpisnic Pariškega memoranduma.

–  Ladje, za katere so piloti ali pristaniške oblasti poročali, da imajo pomanjkljivosti ali očitne okvare, ki lahko ovirajo njihovo varno plovbo ali grozijo z onesnaženjem okolja v skladu s členom 22 te direktive.

–  Ladje, ki so bile predmet poročila ali pritožbe poveljnika, člana posadke ali katere koli osebe ali organizacije, ki ima upravičen interes za varno delovanje ladje, bivalne in delovne pogoje na ladji ali preprečevanje onesnaževanja, razen če zadevna država članica meni, da sta poročilo ali pritožba očitno neutemeljena.

–  Ladje, ki so bile pred več kot tremi meseci že zadržane.

–  Ladje, pri katerih so bili javljeni problemi v zvezi s tovorom, zlasti s škodljivim in nevarnim tovorom.

–  Ladje, ki so jih upravljali na način, nevaren za osebe, lastnino ali okolje.

–  Ladje, za katere se je iz zanesljivih virov izvedelo, da se njihovi parametri tveganja razlikujejo od zabeleženih in da je torej njihova raven tveganja večja.

3.  Sistem izbora

3.1.  Ladje iz prve prednostne skupine bodo inšpekcijsko pregledane na naslednji način:

3.2.  Pri ladjah druge prednostne skupine se pregledi opravijo, kot sledi:

PRILOGA II

Profil tveganja ladje